<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><CONCLUSION NNC="YES" xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.58-20161101.xd"><BIB.CONCLUSION><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C-30/17</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62017CC0030</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:54">EU:C:2018:54</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>15</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>15</PAGE.TOTAL></BIB.CONCLUSION><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P><HT TYPE="SC">Sklepni predlogi Y. Bota – Zadeva C‑30/17</HT></P><P><HT TYPE="SC">Kompania Piwowarska</HT></P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sklepni predlogi generalnega pravobranilca</HT></P><P><HT TYPE="UC">Yvesa Bota,</HT></P><P>predstavljeni <DATE ISO="20180201">1. februarja 2018</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik izvirnika: francoščina.</P></NOTE></P></TI><STI><P><HT TYPE="BOLD">Zadeva C‑30/17</HT></P><P>Dyrektor Izby Celnej w Poznaniu</P><P>proti</P><P>Kompania Piwowarska S.A. w Poznaniu</P><P><HT TYPE="NORMAL">(Predlog za sprejetje predhodne odločbe,<BR/>ki ga je vložilo Naczelny Sąd Administracyjny (vrhovno upravno sodišče, Poljska))</HT></P></STI></TITLE><INTERMEDIATE><INDEX IDX.CLOSE="“" SEPARATOR=" – " IDX.OPEN="„"><KEYWORD>Predhodno odločanje</KEYWORD><KEYWORD>Davčne določbe</KEYWORD><KEYWORD>Usklajevanje zakonodaj</KEYWORD><KEYWORD>Trošarine</KEYWORD><KEYWORD>Direktiva 92/83/EGS</KEYWORD><KEYWORD>Člen 3(1)</KEYWORD><KEYWORD>Alkohol in alkoholne pijače</KEYWORD><KEYWORD>Pivo</KEYWORD><KEYWORD>Pivo z okusom</KEYWORD><KEYWORD>Stopnja Plato</KEYWORD><KEYWORD>Način izračuna</KEYWORD></INDEX></INTERMEDIATE><CONTENTS.CONCLUSION><GR.SEQ LEVEL="1"><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1.</NO.P><TXT>Ta predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 3(1) Direktive Sveta 92/83/EGS z dne <DATE ISO="19921019">19. oktobra 1992</DATE> o uskladitvi strukture trošarin za alkohol in alkoholne pijače<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0002"><P>UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 9, zvezek 1, str. 206.</P></NOTE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2.</NO.P><TXT>Predlog je bil vložen v okviru spora med Dyrektor Izby Celnej w Poznaniu (direktor carinskega urada v Poznanju, Poljska) in družbo Kompania Piwowarska S.A. w Poznaniu (v nadaljevanju: Kompania Piwowarska), pivovarno, ki med drugim proizvaja tudi pivo z okusom, v zvezi z določitvijo načina izračuna stopenj Plato za določitev osnove za izračun trošarine, ki jo je morala Kompania Piwowarska plačati za prodajo piva z okusom za november 2004.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3.</NO.P><TXT>Sodišče mora na podlagi vprašanja za predhodno odločanje odločiti, ali je treba za določitev davčne osnove za pivo z okusom glede na stopnje Plato upoštevati arome in sladkorje, dodane po končani fermentaciji.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4.</NO.P><TXT>Razlaga, za katero je Sodišče zaprošeno, bo prva razlaga člena 3(1) Direktive 92/83 in pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0001" REF.END="QE0001"/>stopnja Plato<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="201C" ID="QE0001"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5.</NO.P><TXT>V teh sklepnih predlogih bom predstavil razloge, iz katerih menim, da za določitev davčne osnove za pivo z okusom glede na stopnje Plato ni treba upoštevati arom in sladkorjev, dodanih po končani fermentaciji.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="2"?><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">I.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Pravni okvir</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC"><HT TYPE="BOLD">A.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Pravo Unije</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">1.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Direktiva 92/12/EGS</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6.</NO.P><TXT>Člen 6(1) Direktive Sveta 92/12/EGS z dne <DATE ISO="19920225">25. februarja 1992</DATE> o splošnem režimu za trošarinske proizvode in o skladiščenju, gibanju in nadzoru takih proizvodov<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0003"><P>UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 9, zvezek 1, str. 179.</P></NOTE> je določal:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0002" REF.END="QE0002"/>Obveznost za plačilo trošarine nastane ob sprostitvi v porabo ali ko se ugotovi primanjkljaj, od katerega je treba plačati trošarino v skladu s členom 14(3). […]<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="201C" ID="QE0002"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">2.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Direktiva 92/83</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7.</NO.P><TXT>V tretji, četrti in peti uvodni izjavi Direktive 92/83 je navedeno:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><CONSID><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0003" REF.END="QE0003"/>ker je zaradi pravilnega delovanja notranjega trga treba določiti skupne opredelitve za vse zadevne izdelke;</P></CONSID><CONSID><P>ker je takšne opredelitve koristno opreti na tiste iz kombinirane nomenklature, veljavne na dan sprejetja te direktive;</P></CONSID><CONSID><P>ker je za pivo mogoče dovoliti alternativne metode izračunavanja trošarine od končnega izdelka<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/>.</P></CONSID></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8.</NO.P><TXT>Oddelek I te direktive je naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0004" REF.END="QE0004"/>Pivo<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/>. V tem oddelku člen 2 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0005" REF.END="QE0005"/>Za namen te direktive pomeni izraz <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0006" REF.END="QE0006"/>pivo<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="2018" ID="QE0006"/> vsak izdelek iz tarifne oznake KN 2203 ali vsak izdelek, ki vsebuje mešanico piva in brezalkoholnih pijač, ki se uvršča v tarifno oznako KN 2206, v obeh primerih z vsebnostjo alkohola, ki presega 0,5 % vol.<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9.</NO.P><TXT>Člen 3 Direktive 92/83 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="003.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0007" REF.END="QE0007"/>1.</NO.PARAG><ALINEA><P>Trošarina, s katero države članice obdavčijo pivo, se določi glede na:</P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>število hektolitrov/stopnje Plato,</P><P>ali</P></ITEM><ITEM><P>število hektolitrov/prostorninska vsebnost alkohola</P></ITEM></LIST><P>v končnem izdelku.</P></ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="003.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Pri določitvi trošarine za pivo v skladu z zahtevami Direktive 92/84/EGS[<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0004"><P>Direktiva Sveta z dne <DATE ISO="19921019">19. oktobra 1992</DATE> o približevanju trošarinskih stopenj za alkohol in alkoholne pijače (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 9, zvezek 1, str. 213).</P></NOTE>] lahko države članice zanemarijo decimalke stopnje Plato ali prostorninske vsebnosti alkohola.</ALINEA><?PAGE NO="3"?><ALINEA>Poleg tega lahko države članice, ki obračunajo trošarino glede na število hektolitrov/stopnje Plato, pivo razvrstijo v skupine, od katerih vsaka vključuje največ štiri stopnje Plato, pri čemer vsa piva iz iste skupine obdavčijo z enako trošarinsko stopnjo na hektoliter. Takšne stopnje morajo biti ali enake ali višje od najnižje stopnje, določene v členu 6 Direktive 92/84[…], v nadaljnjem besedilu <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0008" REF.END="QE0008"/>najnižja stopnja<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="2018" ID="QE0008"/>.<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="201C" ID="QE0007"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10.</NO.P><TXT>Člen 5 Direktive 92/83 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="005.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0009" REF.END="QE0009"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Države članice lahko obdavčijo pivo z vsebnostjo alkohola, ki ne presega 2,8 % vol., po nižjih stopnjah, ki so lahko pod najnižjo.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="005.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Države članice lahko uporabo tega člena omejijo na izdelke, ki vsebujejo mešanico piva in brezalkoholnih pijač iz tarifne oznake KN 2206.<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="201C" ID="QE0009"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11.</NO.P><TXT>Oddelek IV te direktive je naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0010" REF.END="QE0010"/>Vmesni izdelki<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="201C" ID="QE0010"/>. V tem oddelku člen 17(1) določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0011" REF.END="QE0011"/>Za namen te direktive <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0012" REF.END="QE0012"/>vmesni izdelki<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="2018" ID="QE0012"/> pomenijo vse izdelke z vsebnostjo alkohola, ki presega 1,2 % vol., ne presega pa 22 % vol., iz tarifnih oznak KN 2204, 2205 in 2206, ki niso zajeti v členih 2, 8 in 12.<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12.</NO.P><TXT>Člen 28 Direktive 92/83 spada v oddelek VII, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0013" REF.END="QE0013"/>Oprostitve<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="201C" ID="QE0013"/>, in določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0014" REF.END="QE0014"/>Združeno kraljestvo lahko še naprej uporablja oprostitve, ki so veljale <DATE ISO="19920101">1. januarja 1992</DATE> za naslednje izdelke:</P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>pijača iz zgoščenega sladu, ki ima pred fermentacijo gostoto 1200 ekstrakta v sladici (47<HT TYPE="SUP">o</HT> Plato) ali več,</P></ITEM><ITEM><P>aromatske grenčice z vsebnostjo alkohola od 44,2 do 49,2 % vol., ki vsebujejo od 1,5 % do 6 % teže enciana, začimb in drugih aromatskih sestavin in od 4 do 10 % teže sladkorja, dobavljene v steklenih posodah s po 0,2 litra izdelka ali manj.<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="201C" ID="QE0014"/></P></ITEM></LIST></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">3.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Direktiva 92/84</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13.</NO.P><TXT>V drugi in sedmi uvodni izjavi Direktive 92/84 je navedeno:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><CONSID><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0015" REF.END="QE0015"/>ker Direktiva 92/83[…] vsebuje določbe o uskladitvi trošarinskih struktur za alkohol in alkoholne pijače;</P></CONSID><P>[…]</P><CONSID><P>ker se načini obdavčevanja piva v državah članicah razlikujejo in je dovoljeno te razlike ohraniti, tako, da se določi najnižja stopnja, izražena glede na vsebnost pivine in glede na vsebnost alkohola v izdelku<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="201C" ID="QE0015"/>.</P></CONSID></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14.</NO.P><TXT>Člen 6 Direktive 92/84 določa:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0016" REF.END="QE0016"/>Od <DATE ISO="19930101">1. januarja 1993</DATE> je najnižja trošarinska stopnja za pivo:</P><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>0,748 [EUR] za eno Plato stopnjo na hektoliter</P><P>ali</P></ITEM><?PAGE NO="4"?><ITEM><P>1,87 [EUR] za en odstotek prostorninske vsebnosti alkohola na hektoliter</P></ITEM></LIST></P><P>v končnem izdelku.<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="201C" ID="QE0016"/></P></QUOT.S></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC"><HT TYPE="BOLD">B.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Poljsko pravo</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15.</NO.P><TXT>Člen 68(1), (3), (4) in (5) ustawa o podatku akcyzowym (zakon o trošarinah, kakor je bil spremenjen) z dne <DATE ISO="20040123">23. januarja 2004</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0005"><P>Dz. U. iz leta 2004, št. 29, rubrika 257.</P></NOTE> določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="068.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0017" REF.END="QE0017"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Za namen tega zakona pomeni izraz <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0018" REF.END="QE0018"/>pivo<QUOT.END REF.START="QS0018" CODE="2018" ID="QE0018"/> izdelke iz točke 13 priloge 2 in vse izdelke, ki so mešanica piva in brezalkoholnih pijač ter ki se uvrščajo v oznako 15.94.10 poljske klasifikacije blaga in storitev (PKWiU) in oznako KN 2206 00, z vsebnostjo alkohola, ki presega 0,5 % vol.“</ALINEA></PARAG><P>[…]</P><PARAG IDENTIFIER="068.003"><NO.PARAG>3.</NO.PARAG><ALINEA>Pivo se obdavči glede na število hektolitrov na stopnjo Plato v končnem izdelku.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="068.004"><NO.PARAG>4.</NO.PARAG><ALINEA>Trošarina za pivo znaša 6,86 PLN [(poljski zloti, približno 1,63 EUR)] za vsako stopnjo Plato na hektoliter končnega izdelka.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="068.005"><NO.PARAG>5.</NO.PARAG><ALINEA>Minister, pristojen za javne finance, z uredbo določi način določitve davčne osnove za pivo, pri čemer upošteva davčne osnove, ki jih uporabljajo države članice.<QUOT.END REF.START="QS0017" CODE="201C" ID="QE0017"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16.</NO.P><TXT>Člen 1(1) rozporządzenie Ministra Finansów w sprawie sposobu ustalania podstawy opodatkowania piwa (uredba ministra za finance o načinu določitve davčne osnove za pivo) z dne <DATE ISO="20040331">31. marca 2004</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0006"><P>Dz. U. iz leta 2004, št. 70, rubrika 635.</P></NOTE> določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0019" REF.END="QE0019"/>Za določitev davčne osnove za pivo se za 1 stopnjo Plato šteje 1 % m/m sladice, pri čemer je podlaga za izračun vsebnost alkohola in preostalega ekstrakta v končnem izdelku.<QUOT.END REF.START="QS0019" CODE="201C" ID="QE0019"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">II.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Dejansko stanje v sporu o glavni stvari in vprašanje za predhodno odločanje</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17.</NO.P><TXT>V postopku v glavni stvari gre za spor med direktorjem carinskega urada v Poznanju in družbo Kompania Piwowarska, ki proizvaja tradicionalno pivo in pivo z okusom, v zvezi z določitvijo načina izračuna stopenj Plato za določitev osnove za izračun trošarine, ki jo je morala Kompania Piwowarska plačati za prodajo piva z okusom za november 2004.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18.</NO.P><TXT>Potem ko je Kompania Piwowarska najprej oddala davčno napoved, v kateri je v davčni osnovi za pivo z okusom upoštevala sestavine, dodane po končanem procesu fermentacije, in ta davek plačala, je davčni upravi poslala popravek te napovedi in zahtevek za ugotovitev preplačila trošarine na prodajo piva z okusom. Trdila je, da je to preplačilo posledica napačne stopnje Plato, ker je v bil v njej upoštevan sladkor, dodan po fermentaciji.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19.</NO.P><TXT>Prvostopenjski davčni organ in nato pritožbeni organ sta zahtevek za ugotovitev preplačila zavrnila z obrazložitvijo, da je treba za pivo z okusom stopnje Plato in posledično višino trošarine izračunati ob upoštevanju arom na osnovi sladkorja v končnem izdelku, ki so bile dodane po fermentaciji.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="5"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20.</NO.P><TXT>Kompania Piwowarska je vložila tožbo pri Wojewódzki Sąd Administracyjny w Poznaniu (upravno sodišče vojvodstva v Poznanju, Poljska), ki je s sodbo z dne <DATE ISO="20141205">5. decembra 2014</DATE> razveljavilo odločbo pritožbenega organa in prejšnjo odločbo, ki jo je izdal vodja carinskega urada v Poznanju. To upravno sodišče je menilo, da je treba pri izračunu vsebnosti preostalega ekstrakta v končnem izdelku odšteti arome, ki so mu bile dodane, zlasti sladkor in sirup.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21.</NO.P><TXT>Direktor carinskega urada v Poznanju je pri Naczelny Sąd Administracyjny (vrhovno upravno sodišče, Poljska) zoper to sodbo vložil kasacijsko pritožbo, v kateri je med drugim navedel, da sta z odločbo Wojewódzki Sąd Administracyjny w Poznaniu (upravno sodišče vojvodstva v Poznanju) kršena člen 68(3) in (4) zakona o trošarinah ter člen 1(1) uredbe ministra za finance o načinu določitve davčne osnove za pivo, saj te določbe, ki so skladne z Direktivo 92/83, ne omogočajo, da se pri izračunu trošarine od preostalega ekstrakta odšteje količina dodanega ekstrakta, ki izhaja iz dodatka arom v obliki sirupa po končani fermentaciji.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22.</NO.P><TXT>Kompania Piwowarska je znova navedla svoje trditve, v skladu s katerimi se v bistvu sladkor, dodan po končani fermentaciji, ne more šteti za sestavino suhega ekstrakta sladice in ne bi smel biti vključen v davčno osnovo za pivo z okusom.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23.</NO.P><TXT>V teh okoliščinah je Naczelny Sąd Administracyjny (vrhovno upravno sodišče) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0020" REF.END="QE0020"/>Ali je treba ob upoštevanju člena 3(1) in ciljev Direktive Sveta 92/83 pri določitvi davčne osnove za piva z okusom glede na stopnje Plato ekstrakt arom, ki so bile dodane po zaključku fermentacije, prišteti preostalemu ekstraktu v končnem izdelku ali pa se ekstrakt dodanih snovi ne upošteva?<QUOT.END REF.START="QS0020" CODE="201C" ID="QE0020"/></P></QUOT.S></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">III.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Analiza</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC"><HT TYPE="BOLD">A.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Trošarine v Uniji</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24.</NO.P><TXT>V Uniji predpisi o trošarinah zajemajo splošno direktivo, to je Direktivo 92/12<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0007"><P>Direktiva Sveta 2008/118/ES z dne <DATE ISO="20081216">16. decembra 2008</DATE> o splošnem režimu za trošarino in o razveljavitvi Direktive 92/12/EGS (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="009" PAGE.FIRST="12" DATE.PUB="2009">UL 2009, L 9, str. 12</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE>, ter direktive, ki se nanašajo posebej na nekatere izdelke, kot so alkohol, tobak in energija,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0008"><P>V zvezi z alkoholom gre za direktivi 92/83 in 92/84; v zvezi s tobakom za Direktivo Sveta 92/79/EGS z dne <DATE ISO="19921019">19. oktobra 1992</DATE> o približevanju davkov na cigarete (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 3, zvezek 13, str. 202), Direktivo Sveta 92/80/EGS z dne <DATE ISO="19921019">19. oktobra 1992</DATE> o približevanju davkov na predelani tobak razen cigaret (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 3, zvezek 13, str. 204), Direktivo Sveta 95/59/ES z dne <DATE ISO="19951127">27. novembra 1995</DATE> o davkih, razen prometnih davkov, ki vplivajo na porabo tobačnih izdelkov (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 9, zvezek 1, str. 283) in Direktivo Sveta 2011/64/EU z dne <DATE ISO="20110621">21. junija 2011</DATE> o strukturi in stopnjah trošarine, ki velja za tobačne izdelke (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="176" PAGE.FIRST="24" DATE.PUB="2011">UL 2011, L 176, str. 24</REF.DOC.OJ>); v zvezi z energijo pa za Direktivo Sveta 92/81/EGS z dne <DATE ISO="19921019">19. oktobra 1992</DATE> o usklajevanju struktur trošarin za mineralna olja (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="316" PAGE.FIRST="12" DATE.PUB="1992">UL 1992, L 316, str. 12</REF.DOC.OJ>), Direktivo 92/82/EGS z dne <DATE ISO="19921019">19. oktobra 1992</DATE> o približevanju stopenj trošarine za mineralna olja (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="316" PAGE.FIRST="19" DATE.PUB="1992">UL 1992, L 316, str. 19</REF.DOC.OJ>) in Direktivo Sveta 2003/96/ES z dne <DATE ISO="20031027">27. oktobra 2003</DATE> o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 9, zvezek 1, str. 405).</P></NOTE> in s katerimi se izvaja minimalna uskladitev področja.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0009"><P>Sklepni predlogi generalnega pravobranilca N. Fennellyja v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Braathens</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑346/97</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1998:538">EU:C:1998:538</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0017">17</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). V teh sklepnih predlogih je generalni pravobranilec N. Fennelly poudaril, da je bila uskladitev, ki izhaja iz Direktive 92/12, opredeljena kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0021" REF.END="QE0021"/>splošna in prilagodljiva uskladitev<QUOT.END REF.START="QS0021" CODE="201C" ID="QE0021"/> oziroma uskladitev na podlagi <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0022" REF.END="QE0022"/>najmanjšega skupnega imenovalca<QUOT.END REF.START="QS0022" CODE="201C" ID="QE0022"/>.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25.</NO.P><TXT>Kljub tem aktom, kot sem že opozoril,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0010"><P>Glej sklepne predloge generalnega pravobranilca N. Fennellyja v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Braathens</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑346/97</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1998:538">EU:C:1998:538</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0018">18</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> v pravu Unije ne obstaja splošno sprejeta opredelitev pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0023" REF.END="QE0023"/>trošarina<QUOT.END REF.START="QS0023" CODE="201C" ID="QE0023"/>.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="6"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26.</NO.P><TXT>Tako po zgledu Direktive 92/12<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0011"><P>Glej sklepne predloge generalnega pravobranilca N. Fennellyja v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Braathens</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑346/97</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1998:538">EU:C:1998:538</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0017">17</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> v Direktivi 2008/118 ta pojem ni opredeljen in v njenem členu 1(1) je v skladu z uvodno izjavo 9 zgolj navedeno, da ta direktiva določa <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0024" REF.END="QE0024"/>splošni režim za trošarino, ki neposredno ali posredno zadeva porabo naslednjega blaga<QUOT.END REF.START="QS0024" CODE="201C" ID="QE0024"/>, in sicer energentov in električne energije, alkohola in alkoholnih pijač ter tobačnih izdelkov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27.</NO.P><TXT>Vseeno splošni sistem Direktive 92/12 in pozneje splošni sistem Direktive 2008/118 pričata o tem, da se lahko trošarine razumejo kot posebni posredni davki na porabo blaga, ki uresničujejo več ciljev, med drugim prinašati prihodke v javno blagajno in odvračati od porabe nekaterega blaga.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0012"><P>Glej sklepne predloge generalnega pravobranilca D. Ruiz-Jaraboja v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Van de Water</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑325/99</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2000:614">EU:C:2000:614</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0025">25</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>) in sklepne predloge generalnega pravobranilca M. Poiaresa Madura v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Heintz van Landewijck</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑494/04</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2006:110">EU:C:2006:110</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0002">2</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Glej tudi sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20000224">24. februarja 2000</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Francija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑434/97</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2000:98">EU:C:2000:98</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0018">18</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0019">19</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28.</NO.P><TXT>Cilj splošne direktive je prispevati k uresničevanju notranjega trga z zagotovitvijo prostega pretoka trošarinskih izdelkov.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0013"><P>Glej sklepne predloge generalnega pravobranilca D. Ruiz-Jaraboja v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Van de Water</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑325/99</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2000:614">EU:C:2000:614</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0026">26</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>) in prvo uvodno izjavo Direktive 92/12, v skladu s katero <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0025" REF.END="QE0025"/>vzpostavitev in delovanje notranjega trga zahteva prosti pretok blaga, tudi trošarinskega<QUOT.END REF.START="QS0025" CODE="201C" ID="QE0025"/>.</P></NOTE> Ta direktiva tako določa približevanje zakonodaj držav članic, ki urejajo te vrste obdavčitve, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0026" REF.END="QE0026"/>se zagotovi, da so obveznosti plačila trošarine v vseh državah članicah enake<QUOT.END REF.START="QS0026" CODE="201C" ID="QE0026"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0014"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19980402">2. aprila 1998</DATE>, <NAME.CASE>EMU Tabac in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑296/95</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1998:152">EU:C:1998:152</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0022">22</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29.</NO.P><TXT>Ker so trošarine davek na potrošnjo, mora biti obveznost njihovega plačila določena čim bližje končnemu potrošniku, zato člen 6(1) Direktive 92/12 določa, da obveznost plačila trošarine nastane ob sprostitvi v porabo ali v podobnih položajih.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0015"><P>Glej sklepne predloge generalnega pravobranilca D. Ruiz-Jaraboja v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Van de Water</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑325/99</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2000:614">EU:C:2000:614</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0030">30</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Tako je obdavčljivi dogodek proizvodnja ali uvoz trošarinskega blaga na ozemlje Unije, obveznost plačila pa izhaja iz sprostitve tega blaga v porabo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30.</NO.P><TXT>Skratka, kot izhaja iz sodne prakse Sodišča, se trošarine primarno izračunajo na podlagi količine izdelka, obveznost njihovega plačila nastane ob sprostitvi obdavčenih izdelkov v porabo in z njimi so obdavčeni samo določeni izdelki.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0016"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20000309">9. marca 2000</DATE>, <NAME.CASE>EKW in Wein &amp; Co</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑437/97</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2000:110">EU:C:2000:110</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0044">44</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31.</NO.P><TXT>Kar zadeva posebej trošarine za alkohol in alkoholne pijače, jih poleg splošne direktive urejata direktivi 92/83 in 92/84.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32.</NO.P><TXT>Prva je namenjena uskladitvi strukture trošarin, medtem ko se druga nanaša na približevanje trošarinskih stopenj.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33.</NO.P><TXT>V zvezi s tem je treba poudariti, da je bila glede alkohola in alkoholnih pijač uskladitev, izvedena s tema direktivama, že opredeljena kot delna uskladitev.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0017"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20000224">24. februarja 2000</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Francija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑434/97</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2000:98">EU:C:2000:98</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0017">17</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34.</NO.P><TXT>V direktivah namreč ni le ugotovljena različnost davčnih tradicij držav članic,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0018"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20000224">24. februarja 2000</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Francija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑434/97</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2000:98">EU:C:2000:98</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0018">18</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> zlasti razlike med načini obdavčevanja piva, ki obstajajo v državah članicah, ampak je tudi dovoljena ohranitev teh načinov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35.</NO.P><TXT>Tako na eni strani člen 3(1) Direktive 92/83 določa, da se trošarina, s katero države članice obdavčijo pivo, določi glede na število hektolitrov na stopnjo Plato ali glede na število hektolitrov na prostorninsko vsebnost alkohola, člen 6 Direktive 92/84 pa določa, da je najnižja trošarinska stopnja za pivo 0,748 EUR za eno stopnjo Plato na hektoliter ali 1,87 EUR za en odstotek prostorninske vsebnosti alkohola na hektoliter. Na drugi strani iz sedme uvodne izjave Direktive 92/84 jasno izhaja, da se načini obdavčevanja piva v državah članicah razlikujejo in da se morajo te razlike ohraniti, tako da se določi najnižja stopnja, izražena glede na vsebnost pivine in glede na vsebnost alkohola v izdelku.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="7"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36.</NO.P><TXT>Čeprav je torej cilj sistema zmanjšati nacionalne razlike, zlasti z opredelitvijo trošarinskih izdelkov, določitvijo posebne minimalne trošarinske stopnje ali zneska za vsak izdelek in preprečevanjem, da bi nacionalni sistemi povzročili izkrivljanje konkurence na notranjem trgu, Direktiva 92/84 določa le minimalne trošarine za nekatere vrste alkoholnih pijač in torej trošarinskih stopenj ne usklajuje v celoti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37.</NO.P><TXT>Države članice tako ohranijo možnost, da na splošno povišajo trošarine zlasti zato, da bi na primer uresničile posebne cilje javnega zdravja, vendar pod pogojem, da je ta obdavčitev združljiva s členom 110 PDEU.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0019"><P>Glej moje sklepne predloge v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Scotch Whisky Association in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑333/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:527">EU:C:2015:527</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0143">143</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38.</NO.P><TXT>Nazadnje, trošarinski izdelki so opredeljeni v skladu s kombinirano nomenklaturo. V obravnavani zadevi je pivo opredeljeno kot vsak izdelek iz tarifne oznake KN 2203 ali vsak izdelek, ki vsebuje mešanico piva in brezalkoholnih pijač ter ki se uvršča v tarifno oznako KN 2206, v obeh primerih z vsebnostjo alkohola, ki presega 0,5 % vol.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0020"><P>Člen 2 Direktive 92/83.</P></NOTE></TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC"><HT TYPE="BOLD">B.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Opredelitev pojmov</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39.</NO.P><TXT>Za lažje branje teh sklepnih predlogov je treba uvodoma opredeliti nekatere izraze in pojme, katerih razumevanje je bistveno za ta postopek predhodnega odločanja in za odgovor, ki ga predlagam na vprašanje predložitvenega sodišča.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40.</NO.P><TXT>Ta potreba je toliko bolj nujna, ker je iz stališč strank razvidno, da uporabljajo iste izraze, vendar za označevanje različnih stvari. Na primer, vlagatelj kasacijske pritožbe v postopku v glavni stvari z izrazom <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0027" REF.END="QE0027"/>preostali ekstrakt<QUOT.END REF.START="QS0027" CODE="201C" ID="QE0027"/> označuje pojem, ki ne zahteva pojasnila, da končni izdelek vsebuje sestavine, dodane po fermentaciji. Po mnenju poljske vlade je preostali ekstrakt v končnem izdelku ekstrakt, v katerem se nujno upoštevajo sestavine, dodane po fermentaciji. Nasprotna stranka v postopku s kasacijsko pritožbo pa meni, da preostali ekstrakt pomeni delež ekstrakta, ki ni bil spremenjen v alkohol ali ogljikov dioksid, in s pojmom <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0028" REF.END="QE0028"/>splošni ekstrakt<QUOT.END REF.START="QS0028" CODE="201C" ID="QE0028"/> označuje ekstrakt, sestavljen iz preostalega ekstrakta in sladkorjev ali ekstraktov, dodanih po končanem procesu fermentacije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41.</NO.P><TXT>Prvič, čeprav – kot so stranke poudarile v svojih pisnih stališčih – pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0029" REF.END="QE0029"/>stopnja Plato<QUOT.END REF.START="QS0029" CODE="201C" ID="QE0029"/> v pravu Unije ni opredeljen, ga je v skladu z ugotovitvami pivovarske znanosti, in kot se strinjajo stranke, mogoče razumeti kot mersko enoto za masno koncentracijo raztopine. Gre torej za mersko enoto, ki označuje razmerje med težo ekstrakta in težo celotne raztopine ter se uporablja za koncentracijo ekstrakta sladice. Stopnja Plato označuje masni delež suhega ekstrakta sladice.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42.</NO.P><TXT>Tako 23 stopenj Plato označuje sladico, v kateri je uporabljenega 23 g ekstrakta na 100 g sladice, to je raztopina z masno koncentracijo 23 %.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43.</NO.P><TXT>Vprašanje, ali pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0030" REF.END="QE0030"/>stopnja Plato<QUOT.END REF.START="QS0030" CODE="201C" ID="QE0030"/> zahteva, da se izmeri začetna gostota, ki ustreza gostoti pivine, to je sladice pred fermentacijo, ki je naravna kemijska reakcija, pri kateri se sladkor spremeni v alkohol, je bistvo vprašanja ki ga je v predhodno odločanje predložilo Naczelny Sąd Administracyjny (vrhovno upravno sodišče) in na katero bom odgovoril v nadaljevanju.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0044"><NO.P>44.</NO.P><TXT>O pivini govorimo do trenutka, ko se začne proces fermentacije. Pivina je vmesni proizvod, sestavljen iz vode in pivovskih sestavin, pripravljenih za fermentacijo, kot sta hmelj in ječmenov slad, ki so namenjene varjenju piva in se imenujejo tudi ekstrakt, so pa osnova za proces fermentacije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0045"><NO.P>45.</NO.P><TXT>Preostali ekstrakt označuje delež ekstrakta, ki se po končani fermentaciji ni spremenil v alkohol ali ogljikov dioksid.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="8"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0046"><NO.P>46.</NO.P><TXT>Dodani ekstrakt ustreza ekstraktu, ki je nastal z dodatkom arom v obliki sirupa po končani fermentaciji.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0047"><NO.P>47.</NO.P><TXT>Da bi razumeli, kako ti pojmi medsebojno delujejo pri proizvodnji piva, je treba spomniti, da se pivina, sestavljena iz vode in ekstrakta, ob končani fermentaciji spremeni v pivo in sekundarne produkte, kot so ogljikov dioksid ali kvasovke. Tako dobljeno pivo je sestavljeno iz alkohola, ekstrakta, ki se ni spremenil v alkohol, to je preostalega ekstrakta, in vode.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0048"><NO.P>48.</NO.P><TXT>Nazadnje, pivo z okusom je proizvedeno iz tradicionalnega piva, ki se mu načeloma po fermentaciji dodajo sladkorni sirup in arome.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0049"><NO.P>49.</NO.P><TXT>Drugič, kar zadeva izračun stopnje Plato, se masna koncentracija na lestvici Plato izmeri, potem ko se na podlagi uveljavljenih preglednic izračuna gostota raztopine. Na primer, raztopina z gostoto 1,1 ustreza 23,7 stopnje Plato.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0050"><NO.P>50.</NO.P><TXT>Prvotno se je za določitev koncentracije ekstrakta v pivini v stopnjah Plato merjenje izvajalo neposredno v tej tekočini pred alkoholno fermentacijo. Tehnološki napredek je nato omogočil nastanek drugega postopka merjenja. Tako se lahko stopnja Plato izračuna na podlagi značilnosti, izmerjenih v izdelku, ki nastane s fermentacijo, to je v pivu, zlasti zaradi odkritja, da obstaja stalna fizikalna odvisnost med maso ekstrakta v pivini, maso alkohola, ki nastane pri fermentaciji, in maso ekstrakta, ki po fermentaciji ostane v končnem izdelku. Ta fizikalna odvisnost, ki je matematično izražena z Ballingovo formulo, omogoča izračun vsebnosti alkohola v končnem izdelku, če sta znani koncentracija ekstrakta v pivini in koncentracija preostalega ekstrakta v končnem izdelku. Ta zakon fizikalne odvisnosti omogoča predvsem obratni izračun in določitev koncentracije ekstrakta v pivini, če sta znani količina alkohola in koncentracija preostalega ekstrakta v končnem izdelku.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0051"><NO.P>51.</NO.P><TXT>Tretjič, iz pisnih stališč strank je, kot se zdi, razvidna določena zmeda glede pojmov <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0031" REF.END="QE0031"/>piva z okusom<QUOT.END REF.START="QS0031" CODE="201C" ID="QE0031"/> in <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0032" REF.END="QE0032"/>sladkana piva<QUOT.END REF.START="QS0032" CODE="201C" ID="QE0032"/>. Iz predložitvene odločbe je namreč razvidno, da sta pred nacionalnima sodiščema pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0033" REF.END="QE0033"/>pivo z okusom<QUOT.END REF.START="QS0033" CODE="201C" ID="QE0033"/> in <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0034" REF.END="QE0034"/>sladkano pivo<QUOT.END REF.START="QS0034" CODE="201C" ID="QE0034"/> enakovredna, ker naj bi šlo za arome sladila, čeprav so v vprašanju za predhodno odločanje omenjena samo piva z okusom. Poljska vlada, kot se zdi, razlikuje med obema pojmoma, hkrati pa meni, da so sladila del sestavin, dodanih tradicionalnemu pivu po fermentaciji v procesu proizvodnje piva z okusom. Španska vlada tako kot Evropska komisija enači, kot se zdi, pivo z okusom in sladkano pivo, pri čemer izraza <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0035" REF.END="QE0035"/>sladkana piva<QUOT.END REF.START="QS0035" CODE="201C" ID="QE0035"/> in <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0036" REF.END="QE0036"/>piva z okusom<QUOT.END REF.START="QS0036" CODE="201C" ID="QE0036"/> v svojih pisanjih uporablja brez razlikovanja, medtem ko grška vlada omenja samo pivo z okusom in sladila navaja med sestavinami, ki se lahko dodajo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0052"><NO.P>52.</NO.P><TXT>Aroma je lahko opredeljena kot aditiv, ki daje živilu določen vonj, sladilo pa označuje bodisi sestavino, ki daje sladek okus, bodisi v primeru sintetičnih sladil proizvod, ki sladka brez sladkorja in je nizkokaloričen. Ob upoštevanju, da lahko vse snovi, dodane po fermentaciji, čeprav v različnih deležih, vplivajo na izračun stopenj Plato, je treba pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0037" REF.END="QE0037"/>piva z okusom<QUOT.END REF.START="QS0037" CODE="201C" ID="QE0037"/> in <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0038" REF.END="QE0038"/>sladkana piva<QUOT.END REF.START="QS0038" CODE="201C" ID="QE0038"/> obravnavati kot podobna, tudi če so v vprašanju za predhodno odločanje omenjena samo prva.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0053"><NO.P>53.</NO.P><TXT>Poleg tega je treba po zgledu strank in predložitvenega sodišča poudariti, da so v sporu o glavni stvari problematični tako arome, dodane po fermentaciji, kot sladkorni sirup, saj lahko upoštevanje sestavin, dodanih po fermentaciji, spremeni izmerjene stopnje Plato.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0054"><NO.P>54.</NO.P><TXT>Z dodatkom sestavin in zlasti sladkorja po fermentaciji se namreč poveča masa suhega ekstrakta v končnem izdelku. V teh okoliščinah je treba pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0039" REF.END="QE0039"/>arome<QUOT.END REF.START="QS0039" CODE="201C" ID="QE0039"/> iz vprašanja za predhodno odločanje razumeti kot arome v strogem pomenu besede in kot sladkorni sirup.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="9"?><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC"><HT TYPE="BOLD">C.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Analiza vprašanja za predhodno odločanje</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0055"><NO.P>55.</NO.P><TXT>Uvodoma je treba poudariti, da vprašanje, ali je v praksi mogoče oziroma, nasprotno, nemogoče v končnem izdelku ugotoviti delež suhega ekstrakta, ki ni bil prisoten v pivini, seveda zahteva, da se zadržimo ob njem, vendar ga je treba nujno obravnavati po opredelitvi pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0040" REF.END="QE0040"/>stopnja Plato<QUOT.END REF.START="QS0040" CODE="201C" ID="QE0040"/> v smislu Direktive 92/83. Praktična izvedljivost namreč ne sme vplivati na pravno razlago te direktive in tega pojma.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0056"><NO.P>56.</NO.P><TXT>Natančneje, po analizi vprašanja za predhodno odločanje in razlage, za katero je zaprosilo predložitveno sodišče, bom obravnaval, prvič, dejstvo, da se za določitev stopnje Plato eventualno analizira sladica po fermentaciji, in drugič, to, da je z Ballingovo formulo mogoče določiti prvotno gostoto sladice.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0057"><NO.P>57.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče v bistvu Sodišče prosi za določitev, ali je treba za izračun vsebnosti v stopnjah Plato v pivu z okusom in posledično za določitev trošarine za ta izdelek upoštevati suhi ekstrakt v pivini ali suhi ekstrakt v končnem izdelku, ki vključuje sestavine, dodane po fermentaciji, to je arome in sladkorni sirup.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0058"><NO.P>58.</NO.P><TXT>To vprašanje, naj je še tako tehnično, je novo, saj Sodišče še nikoli ni imelo priložnosti razlagati člena 3 Direktive 92/83, zato ima to vprašanje tudi dvojni pomen.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0059"><NO.P>59.</NO.P><TXT>Na eni strani je taka razlaga potrebna, saj v zakonodaji Unije nista opredeljeni niti stopnja Plato niti metoda izračuna te stopnje,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0021"><P>V zvezi s tem je značilno, da se Evropski ekonomsko-socialni odbor v mnenju o predlogu Direktive Sveta o spremembi Direktive 92/84/EGS o približevanju trošarinskih stopenj za alkohol in alkoholne pijače (<REF.DOC.OJ COLL="C" NO.OJ="175" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2007">UL 2007, C 175, str. 1</REF.DOC.OJ>) sklicuje na opredelitev stopnje Plato v spletni enciklopediji Wikipedia (točka 3.6 tega mnenja).</P></NOTE> kar ustvarja razlike med državami članicami.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0022"><P>Na eni strani so stranke te razlike poudarile v svojih pisanjih in na obravnavi. Na drugi strani te razlike izhajajo iz končnega poročila o zunanji oceni Direktive 92/83, ki je bilo sestavljeno po oceni tega akta v okviru programa ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT). Glej Evaluation of Council Directive 92/83/EEC on the Harmonisation of the Structures of Excise Duties on Alcohol and Alcoholic Beverages – Final Report, na voljo na tem internetnem naslovu: https://circabc.europa.eu/sd/a/3e197d56-02d3-4efd-b056-5b7d53b8e196/Evaluation%20of%20Council%20Directive%2092-83-EEC%20on%20the%20harmonisation%20of%20the%20structures%20of%20excise%20duties%20on%20alcohol%20and%20alcoholic%20beverages.pdf, zlasti priporočilo 15, v skladu s katerim bi bilo treba razlago člena 3(1) Direktive 92/83 pojasniti, med drugim v zvezi s pivom, ki se mu po fermentaciji doda sladkor, saj nekatere države članice stopnje Plato izračunavajo tako, da upoštevajo sladkor, dodan po fermentaciji, medtem ko ga druge države članice ne upoštevajo (str. 141 in 142).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0060"><NO.P>60.</NO.P><TXT>Namreč, čeprav pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0041" REF.END="QE0041"/>stopnja Plato<QUOT.END REF.START="QS0041" CODE="201C" ID="QE0041"/> v državah članicah, ki so se odločile za to metodo izračuna, da bi določile strukturo trošarine za tradicionalno pivo in pivo z okusom, ni opredeljen, nekatere države članice vsebnost v stopnjah Plato izračunavajo tako, da upoštevajo sestavine, dodane po fermentaciji, medtem ko jo druge izračunajo z upoštevanjem pivine.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0061"><NO.P>61.</NO.P><TXT>Uporaba teh metod izračuna pa pomeni različne stopnje obdavčitve s trošarinami in ima lahko izkrivljajoč učinek med državami članicami, pomeni lahko celo zaščitno ali diskriminatorno notranjo obdavčitev.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0062"><NO.P>62.</NO.P><TXT>Na drugi strani ima ob upoštevanju razlik, omenjenih v točki 60 teh sklepnih predlogov, in stopenj, navedenih v členu 6 Direktive 92/84, razlaga člena 3 Direktive 92/83 velik gospodarski pomen tako za gospodarske subjekte kot, posledično, za finance držav članic.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0063"><NO.P>63.</NO.P><TXT>Potem ko sem opredelil pomen te zadeve, moram zdaj predstaviti svojo razlago člena 3 Direktive 92/83.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0064"><NO.P>64.</NO.P><TXT>V zvezi s tem obstajata dve popolnoma nasprotujoči si razlagi.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="10"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0065"><NO.P>65.</NO.P><TXT>Na eni strani direktor carinskega urada v Poznanju ter grška in poljska vlada menijo, da je treba Direktivo 92/83 razlagati tako, da je treba za določitev vsebnosti v stopnjah Plato v pivu z okusom upoštevati končni izdelek, vključno s sestavinami, dodanimi po fermentaciji sladice.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0066"><NO.P>66.</NO.P><TXT>Na drugi strani družba Kompania Piwowarska, španska vlada in Komisija trdijo, da je treba to direktivo razlagati tako, da je treba za določitev vsebnosti v stopnjah Plato v pivu z okusom upoštevati pivino in posledično ne upoštevati sestavin, dodanih po fermentaciji sladice.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0067"><NO.P>67.</NO.P><TXT>Da bi odgovoril na vprašanje predložitvenega sodišča, moram najprej spomniti, da sta v členu 3(1) Direktive 92/83 v povezavi s členom 6 Direktive 92/84 opredeljeni dve metodi izračuna trošarine za pivo. Prva metoda temelji na treh parametrih, in sicer, prvič, številu hektolitrov končnega izdelka, drugič, stopnji Plato tega izdelka in, tretjič, trošarinski stopnji, ki jo določi država članica in ne more biti nižja od stopnje, določene v členu 6 Direktive 92/84. Druga metoda prav tako temelji na pomnožitvi treh parametrov, in sicer števila hektolitrov končnega izdelka, vsebnosti alkohola v izdelku in trošarinske stopnje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0068"><NO.P>68.</NO.P><TXT>Nato moram poudariti, da mora v skladu z ustaljeno sodno prakso razlaga člena 3(1) Direktive 92/83 temeljiti na besedilu te določbe, okviru, v katerega se uvršča, in ciljih zadevne direktive.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0069"><NO.P>69.</NO.P><TXT>Na prvem mestu, kar zadeva besedilo te določbe, je treba ugotoviti, da nekateri v njej omenjeni parametri, kot sta število hektolitrov ali trošarinska stopnja, niso problematični.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0070"><NO.P>70.</NO.P><TXT>Poleg tega drugi parameter, uporabljen pri drugi metodi izračuna, to je vsebnost alkohola v izdelku, in določen v členu 3(2) Direktive 92/83, po navedbah Komisije ustreza pojmu <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0042" REF.END="QE0042"/>odstotek prostorninske vsebnosti alkohola<QUOT.END REF.START="QS0042" CODE="201C" ID="QE0042"/> in pojmu <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0043" REF.END="QE0043"/>dejanski volumski odstotek alkohola<QUOT.END REF.START="QS0043" CODE="201C" ID="QE0043"/>, ki je v pravu Unije opredeljen v poglavju 22 Priloge I k Izvedbeni uredbi (EU) 2016/1821<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0023"><P>Izvedbena uredba Komisije (EU) z dne <DATE ISO="20161006">6. oktobra 2016</DATE> o spremembi Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="294" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2016">UL 2016, L 294, str. 1</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE> kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0044" REF.END="QE0044"/>število volumskih enot čistega alkohola, ki ga pri temperaturi 20 °C vsebuje 100 volumskih enot proizvoda pri tej temperaturi<QUOT.END REF.START="QS0044" CODE="201C" ID="QE0044"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0071"><NO.P>71.</NO.P><TXT>Nasprotno pa v pravu Unije pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0045" REF.END="QE0045"/>stopnja Plato<QUOT.END REF.START="QS0045" CODE="201C" ID="QE0045"/> iz člena 3(1) Direktive 92/83 ni opredeljen in zakonodaja Unije v zvezi s pomenom tega pojma nikjer ne napotuje na nacionalne zakonodaje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0072"><NO.P>72.</NO.P><TXT>V takih okoliščinah v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča iz zahtev po enotni uporabi prava Unije in načela enakosti izhaja, da je treba izraze iz posamezne določbe prava Unije, ki ne napotuje izrecno na pravo držav članic za določitev njenega pomena in obsega, običajno v vsej Uniji razlagati samostojno in enotno, pri čemer je treba upoštevati sobesedilo določbe in cilj zadevne ureditve.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0024"><P>Glej sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19840118">18. januarja 1984</DATE>, <NAME.CASE>Ekro</NAME.CASE> (<NO.CASE>327/82</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1984:11">EU:C:1984:11</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0011">11</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20101021">21. oktobra 2010</DATE>, <NAME.CASE>Padawan</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑467/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:620">EU:C:2010:620</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0032">32</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150929">29. septembra 2015</DATE>, <NAME.CASE>Gmina Wrocław</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑276/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:635">EU:C:2015:635</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0025">25</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0073"><NO.P>73.</NO.P><TXT>Prvič, iz običajnega pomena pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0046" REF.END="QE0046"/>stopnja Plato<QUOT.END REF.START="QS0046" CODE="201C" ID="QE0046"/> na področju pivovarstva izhaja, da je treba stopnjo Plato za pivo izračunati glede na delež ekstrakta v pivu, ki izhaja iz pivine.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0074"><NO.P>74.</NO.P><TXT>Čeprav se stranke strinjajo, da stopnja Plato označuje masno koncentracijo sladice, pa se, nasprotno, ne strinjajo glede sladice, ki jo je treba upoštevati, to je sladice pred fermentacijo (pivina) ali sladice po fermentaciji, da se določi trošarina za pivo z okusom. Tako je mogoče neodvisno od težave, omenjene v točki 55 teh sklepnih predlogov, predvideti dva pristopa k pojmu <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0047" REF.END="QE0047"/>stopnja Plato<QUOT.END REF.START="QS0047" CODE="201C" ID="QE0047"/>.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="11"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0075"><NO.P>75.</NO.P><TXT>Pri prvem pristopu se davčna osnova za pivo določi s pojmi, ki se uporabljajo v pivovarstvu, kot so stopnja Plato, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0048" REF.END="QE0048"/>suhi ekstrakt v sladici<QUOT.END REF.START="QS0048" CODE="201C" ID="QE0048"/> ali <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0049" REF.END="QE0049"/>preostali ekstrakt<QUOT.END REF.START="QS0049" CODE="201C" ID="QE0049"/>, ki jih je treba razumeti v njihovem pivovarskem pomenu. Ker pa stopnja Plato na področju pivovarstva ustreza masni koncentraciji pivine, bi jo bilo treba za pivo z okusom izračunati glede na delež ekstrakta v pivu, ki izhaja iz pivine, ki je fermentirala, to je glede na preostali ekstrakt, in posledično brez upoštevanja sestavin, dodanih po fermentaciji.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0076"><NO.P>76.</NO.P><TXT>Pri drugem pristopu je za določitev trošarine za pivo z okusom z vidika Direktive 92/83 pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0050" REF.END="QE0050"/>stopnja Plato<QUOT.END REF.START="QS0050" CODE="201C" ID="QE0050"/> neodvisen od njegovega pomena v pivovarstvu. Predvsem bi bilo treba vsebnost v stopnjah Plato v pivu z okusom izračunati na podlagi končnega izdelka glede na splošni ekstrakt v sladici po fermentaciji, to je glede na preostali ekstrakt in dodani ekstrakt, ter posledično ob upoštevanju sestavin, ki so bile pivu dodane po končani fermentaciji.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0077"><NO.P>77.</NO.P><TXT>Med strankami ni sporno, da v zvezi z istim pivom z okusom odločitev za en ali drug način določitve stopnje Plato ni nevtralna, saj uporaba drugega pristopa pomeni nezanemarljivo 20‑odstotno zvišanje stopnje Plato in posledično bistveno zvišanje dolgovane trošarine.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0078"><NO.P>78.</NO.P><TXT>Vendar družba Kompania Piwowarska in Komisija trdita, da Ballingova formula, s katero je mogoče določiti koncentracijo ekstrakta v pivini, če sta znani količina alkohola in koncentracija preostalega ekstrakta v končnem izdelku, ne odraža dejanske fizikalne odvisnosti, če se pri izračunu upoštevajo sladkorni sirup in arome, dodani po fermentaciji. Ti izračuni naj bi namreč pokazali fiktivno vrednost koncentracije ekstrakta v pivini, ki ne odraža vsebnosti suhega ekstrakta v sladici.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0079"><NO.P>79.</NO.P><TXT>Vlagatelj kasacijske pritožbe v postopku v glavni stvari te trditve ni izpodbijal in se je na obravnavi strinjal, da Ballingova formula pripelje do napačnega rezultata, če so bile sestavine dodane po fermentaciji.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0080"><NO.P>80.</NO.P><TXT>Poleg tega nič v Direktivi 92/83 ali Direktivi 92/84 ne kaže na to, da bi se zakonodajalec Unije želel oddaljiti od pivovarskega razumevanja pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0051" REF.END="QE0051"/>stopnja Plato<QUOT.END REF.START="QS0051" CODE="201C" ID="QE0051"/> za določitev trošarine za pivo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0081"><NO.P>81.</NO.P><TXT>Drugič, o razlagi, v skladu s katero se pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0052" REF.END="QE0052"/>stopnja Plato<QUOT.END REF.START="QS0052" CODE="201C" ID="QE0052"/> določi glede na pivino, se ne dvomi zaradi uporabe izraza <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0053" REF.END="QE0053"/>končni izdelek<QUOT.END REF.START="QS0053" CODE="201C" ID="QE0053"/> v členu 3(1) Direktive 92/83.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0082"><NO.P>82.</NO.P><TXT>Tako v nasprotju s tem, kar trdita vlagatelj kasacijske pritožbe v postopku v glavni stvari in poljska vlada, menim, da ta izraz, uporabljen tako v členu 3 Direktive 92/83 kot v členu 6 Direktive 92/84, ne pomeni nujno, da je treba stopnje Plato izračunati glede na arome in sladkorni sirup, ki so dodani po fermentaciji.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0083"><NO.P>83.</NO.P><TXT>Čeprav je očitno, da se pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0054" REF.END="QE0054"/>končni izdelek<QUOT.END REF.START="QS0054" CODE="201C" ID="QE0054"/> v členu 3 Direktive 92/83 uporablja za obe metodi določitve trošarine za pivo, namreč po zgledu španske vlade in Komisije menim, da se nanaša bolj na število hektolitrov kot na način izračuna vsebnosti v stopnjah Plato, v tem smislu, da je davčna osnova za trošarino za pivo sestavljena iz količine izdelkov, ki spadajo na področje uporabe trošarine, izražene v hektolitrih končnega izdelka.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="12"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0084"><NO.P>84.</NO.P><TXT>V zvezi s tem je treba poudariti, da se kljub nenavadni predstavitvi člena 3 Direktive 92/83 pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0055" REF.END="QE0055"/>končni izdelek<QUOT.END REF.START="QS0055" CODE="201C" ID="QE0055"/> nanaša na obe metodi določitve trošarine, s katero se obdavči pivo, kot nesporno dokazujeta člen 3(1) predloga Direktive Sveta o uskladitvi strukture trošarin za alkoholne pijače in alkohol v drugih izdelkih<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0025"><P><REF.DOC.OJ COLL="C" NO.OJ="322" PAGE.FIRST="11" DATE.PUB="1990">UL 1990, C 322, str. 11</REF.DOC.OJ>. V skladu s tem členom se <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0056" REF.END="QE0056"/>[t]rošarina, s katero države članice obdavčijo pivo, […] določi glede na število hektolitrov/stopnje Plato v končnem izdelku, ki je bil sproščen v porabo ali zabeležen kot manjkajoč in ki presega eventualno določeno pavšalno količino […]<QUOT.END REF.START="QS0056" CODE="201C" ID="QE0056"/>.</P></NOTE> in člen 6 predloga spremembe Direktive 92/84<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0026"><P>Predlog Direktive Sveta o spremembi Direktive 92/84 o približevanju trošarinskih stopenj za alkohol in alkoholne pijače (COM(2006) 486 final). V skladu s členom 1(4) tega predloga se člen 6 Direktive 92/84 nadomesti z naslednjim: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0057" REF.END="QE0057"/>Od <DATE ISO="20080101">1. januarja 2008</DATE> je najnižja trošarinska stopnja za pivo ena od naslednjih stopenj, ki je določena glede na končni izdelek: (a) 0,98 EUR za eno plato stopnjo na hektoliter; (b) 2,45 EUR za en odstotek prostorninske vsebnosti alkohola na hektoliter.<QUOT.END REF.START="QS0057" CODE="201C" ID="QE0057"/></P></NOTE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0085"><NO.P>85.</NO.P><TXT>Vendar ne glede na to, ali gre za eno ali drugo metodo izračuna trošarine za pivo, nisem prepričan, da se pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0058" REF.END="QE0058"/>končni izdelek<QUOT.END REF.START="QS0058" CODE="201C" ID="QE0058"/> nanaša na izdelek, na podlagi katerega je treba izračunati trošarino. Taka razlaga namreč po mojem mnenju nima trdne podlage v besedilu člena 3(1) Direktive 92/83. Poleg tega, kot sem že nakazal v točki 67 teh sklepnih predlogov, je namen pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0059" REF.END="QE0059"/>končni izdelek<QUOT.END REF.START="QS0059" CODE="201C" ID="QE0059"/> v členu 3(1) te direktive zgolj za vsako od metod določitve trošarine za pivo pojasniti, da se mora izračunati na podlagi števila hektolitrov končnega izdelka.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0086"><NO.P>86.</NO.P><TXT>Glede na te elemente opredelitev pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0060" REF.END="QE0060"/>stopnja Plato<QUOT.END REF.START="QS0060" CODE="201C" ID="QE0060"/> ni odvisna od uporabe pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0061" REF.END="QE0061"/>končni izdelek<QUOT.END REF.START="QS0061" CODE="201C" ID="QE0061"/> v Direktivi 92/83 in zato ni mogoče veljavno trditi, da se v tej direktivi in Direktivi 92/84 ter zlasti v členu 3(1) Direktive 92/83 zahteva, da se stopnja Plato opredeli ob upoštevanju sestavin, dodanih po fermentaciji.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0087"><NO.P>87.</NO.P><TXT>Vendar ob domnevi, da se izraz <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0062" REF.END="QE0062"/>končni izdelek<QUOT.END REF.START="QS0062" CODE="201C" ID="QE0062"/> uporablja za način izračuna stopenj Plato in da se pri tem izračunu izhaja iz ekstrakta v sladici na podlagi končnega piva, to je v <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0063" REF.END="QE0063"/>končnem izdelku<QUOT.END REF.START="QS0063" CODE="201C" ID="QE0063"/>, to ne pomeni, da se morajo upoštevati sestavine, dodane po fermentaciji.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0088"><NO.P>88.</NO.P><TXT>Pri pivu z okusom namreč Ballingova formula ne omogoča, da se vsebnost suhega ekstrakta v pivini točno in brez napak določi na podlagi parametrov končnega piva.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0089"><NO.P>89.</NO.P><TXT>Zato ob domnevi, da se Direktiva 92/83 sklicuje na pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0064" REF.END="QE0064"/>stopnja Plato<QUOT.END REF.START="QS0064" CODE="201C" ID="QE0064"/> v končnem izdelku, ta okoliščina ne more pomeniti, da se stopnje Plato v pivu z okusom izmerijo v pivu z okusom, ko je proizvodnja tega piva končana.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0090"><NO.P>90.</NO.P><TXT>Iz teh elementov izhaja, da besedilo člena 3(1) Direktive 92/83 ne zahteva, da se stopnje Plato v pivu z okusom izračunajo z upoštevanjem arom in sladkornega sirupa, dodanih po fermentaciji.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0091"><NO.P>91.</NO.P><TXT>Na drugem mestu, glede kontekstualne razlage menim, da ta jasno dokazuje, da izračun stopenj Plato v zvezi s pivom z okusom ne predpostavlja, da se upoštevajo arome in sladkorni sirup, dodani po fermentaciji.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0092"><NO.P>92.</NO.P><TXT>Na eni strani člen 28 Direktive 92/83 nedvoumno določa, da lahko Združeno kraljestvo še naprej uporablja oprostitve, ki so veljale <DATE ISO="19920101">1. januarja 1992</DATE>, za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0065" REF.END="QE0065"/>pijač[o] iz zgoščenega sladu, ki ima pred fermentacijo gostoto 1200 ekstrakta v sladici (47<HT TYPE="SUP">o</HT> Plato) ali več<QUOT.END REF.START="QS0065" CODE="201C" ID="QE0065"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0093"><NO.P>93.</NO.P><TXT>V okviru te določbe je stopnja Plato razumljena na podlagi gostote pred fermentacijo, zato jo je treba izračunati glede na pivino, in ne glede na sladico, ki nastane s fermentacijo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0094"><NO.P>94.</NO.P><TXT>Kot je na obravnavi navedlo več strank, je res, da je bil zakonodajalec Unije, kar zadeva oprostitev, bolj zgovoren, da bi opredelil področje uporabe in obseg te oprostitve.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0095"><NO.P>95.</NO.P><TXT>Vendar dejstvo, da je zakonodajalec Unije dal pojasnila o izračunu stopenj Plato za namene uporabe oprostitve, ne pomeni, da se, nasprotno, ta pojasnila ne nanašajo na izračun trošarine.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="13"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0096"><NO.P>96.</NO.P><TXT>Poleg tega se mi ne zdi mogoče, da je zakonodajalec Unije zaradi neobstoja opredelitve pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0066" REF.END="QE0066"/>stopnja Plato<QUOT.END REF.START="QS0066" CODE="201C" ID="QE0066"/> želel določiti dve metodi izračuna te merske enote glede na to, ali gre za naložitev ali oprostitev trošarine.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0097"><NO.P>97.</NO.P><TXT>Na drugi strani se je zakonodajalec skliceval na prvotno gostoto trošarinskega izdelka v širšem okviru, in sicer v Direktivi 92/84.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0098"><NO.P>98.</NO.P><TXT>Ko je v sedmi uvodni izjavi te direktive poudaril obstoj dveh metod obdavčevanja piva in ju opisal, se je torej nedvomno skliceval na metodi iz člena 3(1) Direktive 92/83.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0099"><NO.P>99.</NO.P><TXT>Ker pa je navedel, da je treba dovoliti ohranitev različnih metod obdavčevanja piva, zlasti tako, da se določi najnižja stopnja, izražena glede na vsebnost pivine in glede na vsebnost alkohola v izdelku, je očitno, da zakonodajalec Unije namiguje, da mora izračun stopenj Plato temeljiti na pivini.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0100"><NO.P>100.</NO.P><TXT>Na tretjem mestu, s teleološko razlago je po mojem mnenju potrjeno, da pri izračunu stopenj Plato ni treba upoštevati ekstrakta, ki izhaja iz arom in sladkornega sirupa, dodanih po končani fermentaciji.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0101"><NO.P>101.</NO.P><TXT>Zakonodajalec želi z uskladitvijo struktur trošarin in trošarinskih stopenj za alkohol in alkoholne pijače obdavčiti porabljeni alkohol.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0102"><NO.P>102.</NO.P><TXT>Tako je značilno, da člen 2 Direktive 92/83 v zvezi s pivom določa, da se ta direktiva uporablja za tradicionalno pivo in izdelke, ki vsebujejo mešanico piva in brezalkoholnih pijač iz tarifne oznake KN 2206, pri čemer se izrecno zahteva, da v teh izdelkih vsebnost alkohola presega 0,5 % vol. Poleg tega iz člena 5(1) navedene direktive izhaja, da je količina alkohola nujna za uporabo trošarine, ker se lahko uporabi nižja stopnja, če določena vsebnost alkohola ni dosežena.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0103"><NO.P>103.</NO.P><TXT>Iz člena 27 Direktive 92/83 in sodne prakse Sodišča izhaja tudi, da je alkohol, uporabljen za druge namene, lahko predmet oprostitev.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0027"><P>Glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20070419">19. aprila 2007</DATE>, <NAME.CASE>Profisa</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑63/06</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2007:233">EU:C:2007:233</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0017">17</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0104"><NO.P>104.</NO.P><TXT>Če pa je cilj – tudi samo delno – uskladiti obdavčitev tako porabljenega alkohola, potem je treba ohraniti skladnost, ki je resda relativna, med razmerjem med davčnimi stopnjami na eni strani ter razmerjem med stopnjo Plato in odstotkom prostorninske vsebnosti alkohola na drugi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0105"><NO.P>105.</NO.P><TXT>Čeprav je zakonodajalec, kot sem poudaril v točkah 34 in 35 teh sklepnih predlogov, dovolil ohranitev različnih načinov obdavčevanja piva, namreč njegova določitev davčnih stopenj za vsakega od teh načinov po mojem mnenju dokazuje obstoj skladnosti med tema razmerjema.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0106"><NO.P>106.</NO.P><TXT>Davčne stopnje so torej povezane, ker minimalna davčna stopnja, ki jo morajo države članice uporabljati za eno stopnjo Plato na hektoliter v končnem izdelku, ustreza minimalni davčni stopnji, ki bi jo morale uporabljati za en odstotek prostorninske vsebnosti alkohola na hektoliter, če bi se odločile za uporabo tega drugega načina obdavčitve. Ker pa je empirično ugotovljeno razmerje med stopnjo Plato v pivu in odstotkom prostorninske vsebnosti alkohola v njem odvisno od številnih dejavnikov, ni absolutno, temveč se lahko spreminja znotraj določenega razpona vrednosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0107"><NO.P>107.</NO.P><TXT>V zvezi s tem je treba vseeno spomniti, da se pri pivu z okusom z upoštevanjem sladkorjev in arom, dodanih po fermentaciji, znatno poveča stopnja Plato v tem izdelku, medtem ko te sestavine, ki so bile dodane po fermentaciji, nimajo nobenega učinka na odstotek prostorninske vsebnosti alkohola v pivu.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="14"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0108"><NO.P>108.</NO.P><TXT>Zato razlaga člena 3(1) Direktive 92/83, ki jo predlagajo vlagatelj kasacijske pritožbe v postopku v glavni stvari ter grška in poljska vlada, pripelje do prekinitve povezave med trošarinskima metodama in trošarinskimi stopnjami ter predvsem do višje obdavčitve piva z okusom.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0109"><NO.P>109.</NO.P><TXT>To stališče pa je v nasprotju s ciljem trošarine za pivo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0110"><NO.P>110.</NO.P><TXT>Čeprav je res, da se z dodatkom sestavin po fermentaciji spremeni količina, se osnova za trošarino namreč vseeno ne sme spremeniti, ker je skupna prostorninska vsebnost alkohola enaka pred dodajanjem navedenih sestavin in po njem, saj sestavine, dodane po fermentaciji, ne morejo povečati odstotka prostorninske vsebnosti alkohola.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0111"><NO.P>111.</NO.P><TXT>Vendar kot sem že poudaril, upoštevanje sestavin, dodanih po fermentaciji, izkrivlja rezultate, dobljene z Ballingovo formulo, saj se število stopenj Plato umetno poveča in sploh ne odraža odstotka prostorninske vsebnosti alkohola v pivu.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0112"><NO.P>112.</NO.P><TXT>Upoštevanje arom in sladkorjev, dodanih po fermentaciji, pri izračunu stopenj Plato v pivu z okusom tako povzroči, da so izdelki z enakim odstotkom prostorninske vsebnosti alkohola obdavčeni različno in da obdavčitev ni povezana z odstotkom prostorninske vsebnosti alkohola v pivu.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0113"><NO.P>113.</NO.P><TXT>Ob upoštevanju skladnosti, čeprav relativne, med razmerjem med davčnimi stopnjami na eni strani ter razmerjem med stopnjo Plato in odstotkom prostorninske vsebnosti alkohola na drugi pa dejstvo, da je zakonodajalec privolil v ohranitev različnih načinov obdavčevanja piva in le delno uskladil trošarine za pivo, državam članicam ne dovoljuje, da ravnajo tako in <HT TYPE="ITALIC">in fine</HT> obdavčijo ne samo alkohol, porabljen v obliki piva, temveč tudi arome in sladkorje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0114"><NO.P>114.</NO.P><TXT>Glede na te elemente trditev, da neupoštevanje sestavin, dodanih po fermentaciji, pomeni, da v primeru piva z okusom ni obdavčen končni izdelek, sproščen v porabo, temveč vmesni izdelek, in da sta torej enako obdavčena dva različna izdelka, nikakor ni prepričljiva.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0115"><NO.P>115.</NO.P><TXT>Poleg tega, da je pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0067" REF.END="QE0067"/>vmesni izdelek<QUOT.END REF.START="QS0067" CODE="201C" ID="QE0067"/> opredeljen v Direktivi 92/83 in da se ne uporablja za pivo z okusom, ki spada na področje člena 2 te direktive, je treba ugotoviti, da sestavine, dodane po fermentaciji, povečajo količino piva z okusom in s tem obdavčitev.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0116"><NO.P>116.</NO.P><TXT>Dalje, kot izhaja iz opredelitve pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0068" REF.END="QE0068"/>stopnja Plato<QUOT.END REF.START="QS0068" CODE="201C" ID="QE0068"/>, ta metoda obdavčitve temelji na pivini, tako da je vsebnost v stopnjah Plato torej značilna za vse končne izdelke, tradicionalno pivo ali pivo z okusom, ki so izdelani iz sladice.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0117"><NO.P>117.</NO.P><TXT>V teh okoliščinah ni mogoče trditi, da neupoštevanje sestavin, dodanih po fermentaciji, pomeni, da se enako obdavčita dva različna izdelka.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0118"><NO.P>118.</NO.P><TXT>Poleg tega razlaga člena 3(1) Direktive 92/83, v skladu s katero ta določba ne zahteva, da se stopnje Plato v pivu z okusom izračunajo z upoštevanjem arom in sladkornega sirupa, dodanih po fermentaciji, omogoča tudi enoten pristop k različnim vrstam piva in preprečuje vsakršno razlikovanje med pivi z okusom ter pivi, ki so jim bila dodana umetna sladila in pri katerih se vsebnost preostalega ekstrakta ne poveča oziroma se zelo malo poveča kljub dodatku navedenih sladil.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0119"><NO.P>119.</NO.P><TXT>Glede na navedeno je treba zdaj obravnavati vprašanje, ali je mogoče oziroma, nasprotno, nemogoče v končnem izdelku ugotoviti delež suhega ekstrakta, ki ni bil prisoten v pivini.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0120"><NO.P>120.</NO.P><TXT>Iz stališč več strank je razvidno, da je z natančnimi informacijami o končni sestavi piva in sestavinah, dodanih po fermentaciji, ter z analizami piva z okusom mogoče ugotoviti delež arom in sladkorjev, dodanih po fermentaciji, da bi se uporabila Ballingova formula.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="15"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0121"><NO.P>121.</NO.P><TXT>Vsekakor se mi zdi, da je še vedno mogoče določiti koncentracijo ekstrakta v pivini v stopnjah Plato, tako da se ta tekočina neposredno izmeri pred fermentacijo alkohola. S to metodo je mogoče, drugače kot z metodo, temelječo na ekstraktu v končnem izdelku, ki vsebuje sladkor in druge sestavine, dodane po fermentaciji, določiti dejansko vrednost koncentracije ekstrakta v pivini v stopnjah Plato.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0122"><NO.P>122.</NO.P><TXT>Glede na navedeno menim, da je treba člen 3(1) Direktive 92/83 razlagati tako, da pri določitvi davčne osnove za piva z okusom glede na stopnje Plato ni treba upoštevati ekstrakta iz arom in sladkornega sirupa, ki sta bila dodana po končani fermentaciji.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">IV.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Predlog</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0123"><NO.P>123.</NO.P><TXT>Ob upoštevanju zgornjih preudarkov Sodišču predlagam, naj na vprašanje za predhodno odločanje, ki ga je predložilo Naczelny Sąd Administracyjny (vrhovno upravno sodišče, Poljska), odgovori:</TXT><P>Člen 3(1) Direktive Sveta 92/83/EGS z dne <DATE ISO="19921019">19. oktobra 1992</DATE> o uskladitvi strukture trošarin za alkohol in alkoholne pijače je treba razlagati tako, da pri določitvi davčne osnove za piva z okusom glede na stopnje Plato ni treba upoštevati ekstrakta iz arom in sladkornega sirupa, ki sta bila dodana po končani fermentaciji.</P></NP.ECR></GR.SEQ></CONTENTS.CONCLUSION></CONCLUSION>