<!DOCTYPE html PUBLIC "yes" "xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<!--GENDOC2XHTML # converter_version: 1.2.14-->
  <head>
    <title>2024-12-202412T104202202460-00-TRA-DOC-SL-ARRET-T-0246-22-202408910-07_00</title>
    <meta content="text/html; charset=utf-8" http-equiv="Content-Type"/>
    <meta content="" name="Gendoc_DGTGeneratedDate"/>
    <meta content="sl-SI" name="Gendoc_Lang"/>
    <meta content="" name="Gendoc_GenerationDate"/>
    <meta content="" name="IsFlattened"/>
    <meta content="1" name="NumProc"/>
    <meta content="1" name="EP_Mention"/>
    <meta content="Final" name="Gendoc_EditionType"/>
    <meta content="0001" name="Gendoc_CaseNumberSuite"/>
    <meta content="6/02/2025 14:58:38" name="Gendoc_LastVerificationDate"/>
    <meta content="" name="Gendoc_ProcedureNumber"/>
    <meta content="Publication intégrale au Rec ou RecFP, mention Rec" name="Mention"/>
    <meta content="sl" name="Gendoc_LangCode"/>
    <meta content="ARR" name="TypeDoc"/>
    <meta content="zSV6J5CwWUhnyIvq20JLed5KxkcOx0XVe6BdZAEoITxbaN+azOQljXCOmsPrSxyIPrkzbn2aGPlF4vUmzEAF8KNlCezLk5zFGTP5mLZQD2+YUZ0I7TaFhX8NLypZhc4fZs6UbyAYkNNBtPWAULPCMEUws8yYaC0+Xbb4Bc6dAEU=" name="GenDocUID"/>
    <meta content="P" name="TypeProc"/>
    <meta content="" name="CreateCustomParts"/>
    <meta content="" name="Gendoc_GendocTemplateSubType"/>
    <meta content="OK" name="ReadyToPublish"/>
    <meta content="ferleal" name="Gendoc_User"/>
    <meta content="" name="EP_Mode"/>
    <meta content="" name="Gendoc_DGTGenerated"/>
    <meta content="" name="Gendoc_Vademecum"/>
    <meta content="0246" name="NumeroOrdre"/>
    <meta content="2022" name="Annee"/>
    <meta content="P" name="Gendoc_ProcedureType"/>
    <meta content="" name="EP_Version"/>
    <meta content="SL" name="Langue"/>
    <meta content="ferleal" name="Gendoc_DGTGeneratedUser"/>
    <meta content="FAST_document_go_orange" name="Gendoc_LastVerificationStatus"/>
    <meta content="ARR_T" name="Gendoc_GendocTemplateType"/>
    <meta content="TRUE" name="WithoutAuthorBlockFlatP"/>
    <meta content="GenDoc 14-11-24 10:12:54" name="Created"/>
    <meta content="" name="Canevas3_Vademecum"/>
    <meta content="TRUE" name="WithoutAuthorBlock"/>
    <meta content="" name="Gendoc_CaseYear"/>
    <meta content="false" name="Generation_In_Progress"/>
    <meta content="Public" name="Version"/>
    <meta content="T" name="Juridiction"/>
    <meta content="bfbd9720b5aa463fad0083df78c4d756" name="DocumentIdentifier"/>
    <meta content="0246" name="Gendoc_CaseNumber"/>
    <meta content="ImportedWithoutSource" name="SdlIdentifier"/>
    <meta content="RD" name="NatureAff"/>
    <meta content="RD" name="Gendoc_CaseNature"/>
    <meta content="0001" name="NumSuite"/>
    <meta content="T" name="Gendoc_Juridiction"/>
  </head>
  <body>
    <div style="header">
      <div id="rId25" style="first"/>
      <div id="rId21" style="even">Sodba z dne 4. 12. 2024 – Zadeva T‑246/22</div>
      <div id="rId22" style="default">PGTEX Morocco/Komisija</div>
    </div>
    <p class="C19Centre" id="para-1" title="page-1">
      SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (deseti razširjeni senat)
    </p>
    <p class="C19Centre" id="para-2" title="page-1">
      z dne 4. decembra 2024 (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-1" href="#t-1">*</a>
</span>)
    </p>
    <p class="C71Indicateur" id="para-3" title="page-1">
      „Subvencije – Razširitev dokončne izravnalne dajatve, uvedene na uvoz nekaterih tkanih ali šivanih tkanin iz steklenih vlaken s poreklom iz Kitajske, na uvoz teh izdelkov, poslanih iz Maroka – Preiskava proti izogibanju – Izogibanje – Evro‑mediteranski sporazum o pridružitvi ES‑Maroko – Člen 33(a) Uredbe (EU) 2016/1037 – Zloraba pooblastil – Pogoji za dokazanost obstoja izogibanja – Člen 23(3) Uredbe 2016/1037 – Sprememba zaradi prakse, postopka ali dejavnosti, za katere razen uvedbe dajatve ni zadostnega vzroka ali gospodarske upravičenosti – Aktivnosti sestavljanja – Aktivnosti končne izdelave – Pojem ,dodana vrednost‘ – Uvoženi podobni izdelek ali njegovi deli, ki še vedno prejemajo subvencijo – Napačna uporaba prava – Očitna napaka pri presoji – Načelo prepovedi diskriminacije – Enako obravnavanje – Načelo dobrega upravljanja – Člen 28(1) in (3) Uredbe 2016/1037 – Uporaba razpoložljivih dejstev“
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-4" title="page-1">
      V zadevi T‑246/22,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-5" title="page-1">
      PGTEX Morocco s sedežem v Tangerju (Maroko), ki jo zastopajo P. Vander Schueren, E. Gergondet in A. Nosowicz, odvetniki,
    </p>
    <p class="C72Alineadroite" id="para-6" title="page-1">
      tožeča stranka,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-7" title="page-1">
      ob intervenciji
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-8" title="page-1">
      LM Wind Power A/S s sedežem v Koldingu (Danska), ki jo zastopata B. Servais in V. Crochet, odvetnika,
    </p>
    <p class="C72Alineadroite" id="para-9" title="page-1">
      intervenientka,
    </p>
    <p class="C19Centre" id="para-10" title="page-1">
      proti
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-11" title="page-1">
      Evropski komisiji, ki jo zastopata G. Luengo in J. Zieliński, agenta,
    </p>
    <p class="C72Alineadroite" id="para-12" title="page-1">
      tožena stranka,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-13" title="page-1">
      ob intervenciji
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-14" title="page-1">
      Tech-Fab Europe eV s sedežem v Frankfurtu na Majni (Nemčija), ki ga zastopata L. Ruessmann in J. Beck, odvetnika,
    </p>
    <p class="C72Alineadroite" id="para-15" title="page-1">
      intervenient,
    </p>
    <p class="C19Centre" id="para-16" title="page-1">
      SPLOŠNO SODIŠČE (deseti razširjeni senat),
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-17" title="page-1">
      v sestavi O. Porchia (poročevalka), predsednica, M. Jaeger, L. Madise, P. Nihoul in S. Verschuur, sodniki,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-18" title="page-1">
      sodna tajnica: I. Kurme, administratorka,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-19" title="page-1">
      na podlagi pisnega dela postopka,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-20" title="page-1">
      na podlagi obravnave z dne 16. januarja 2024
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-21" title="page-1">
      izreka naslednjo
    </p>
    <p class="C75Debutdesmotifs" id="para-22" title="page-1">
      Sodbo
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">1</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka, družba PGTEX Morocco Sarl, s tožbo na podlagi člena 263 PDEU predlaga razglasitev ničnosti Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2022/301 z dne 24. februarja 2022 o razširitvi dokončne izravnalne dajatve, uvedene z Izvedbeno uredbo (EU) 2020/776 na uvoz nekaterih tkanih in/ali šivanih tkanin iz steklenih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (LRK), na uvoz tkanin iz steklenih vlaken, poslanih iz Maroka, ne glede na to, ali so deklarirane kot izdelki s poreklom iz Maroka ali ne, ter o zaključku preiskave glede možnega izogibanja izravnalnim ukrepom, uvedenim z Izvedbeno uredbo (EU) 2020/776 na uvoz tkanin iz steklenih vlaken s poreklom iz Egipta, z uvozom tkanin iz steklenih vlaken, poslanih iz Maroka, ne glede na to, ali so deklarirane kot izdelki s poreklom iz Maroka ali ne (UL 2022, L 46, str. 31, v nadaljevanju: izpodbijana izvedbena uredba).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">I.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Dejansko stanje</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">2</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka, ki je družba maroškega prava s sedežem na območju proste trgovine v Tangerju (Maroko) in ki pripada kitajski skupini družb PGTEX, je proizvajalka izvoznica nekaterih tkanin in/ali šivanih tkanin iz steklenih vlaken (v nadaljevanju: TSV), ki jih med drugim izvaža v Evropsko unijo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">3</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">TSV so tkanine ali šivane tkanine iz rovingov in/ali prej iz brezkončnih steklenih vlaken (v nadaljevanju: rovingi iz steklenih vlaken), z drugimi elementi ali brez njih, razen izdelkov, ki so impregnirani ali predhodno impregnirani, in razen tkanin z odprto mrežno strukturo z velikostjo celice več kot 1,8 milimetrov (mm) po dolžini in širini ter težo več kot 35 gramov na kvadratni meter (g/m²). Ti izdelki se uporabljajo za različne namene, na primer za proizvodnjo lopatic vetrnih turbin, v proizvodnji čolnov, tovornjakov in športne opreme ter v sistemih za obnovo cevi.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">4</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Evropska komisija je na podlagi pritožbe 16. maja 2019 na podlagi člena 10 Uredbe (EU) 2016/1037 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (UL 2016, L 176, str. 55; v nadaljevanju: osnovna protisubvencijska uredba), začela protisubvencijsko preiskavo v zvezi z uvozom TSV s poreklom iz Kitajske in Egipta v Unijo (v nadaljevanju: protisubvencijska preiskava).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">5</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Protisubvencijska preiskava je bila začeta na podlagi Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2020/776 z dne 12. junija 2020 o uvedbi dokončnih izravnalnih dajatev na uvoz nekaterih TSV s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Egipta ter o spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2020/492 o uvedbi dokončnih protidampinških dajatev na uvoz nekaterih TSV s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Egipta (UL 2020, L 189, str. 1). Komisija je s to izvedbeno uredbo uvedla preostalo izravnalno dajatev v višini 30,7 % na uvoz TSV iz Kitajske.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">6</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija je 19. maja 2021 prejela zahtevek v skladu s členom 23(4) in členom 24(5) osnovne protisubvencijske uredbe, naj preišče morebitno izogibanje izravnalnim ukrepom, uvedenim na uvoz TSV s poreklom iz Kitajske in Egipta, ter uvede registracijo takega uvoza.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">7</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ta zahtevek je vložil intervenient v podporo Komisiji, Tech-Fab Europe eV, ki je združenje proizvajalcev TSV iz Unije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">8</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ker je Komisija po obvestitvi držav članic ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek preiskave (v nadaljevanju: preiskava proti izogibanju) v skladu s členom 23 osnovne protisubvencijske uredbe, je sprejela Izvedbeno uredbo (EU) 2021/863 z dne 28. maja 2021 o začetku preiskave glede možnega izogibanja izravnalnim ukrepom, uvedenim z Izvedbeno uredbo 2020/776 na uvoz nekaterih TSV s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Egipta, z uvozom nekaterih TSV, poslanih iz Maroka, ne glede na to, ali so deklarirane kot izdelek s poreklom iz Maroka ali ne, ter o registraciji takega uvoza (UL 2021, L 190, str. 76).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">9</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Obdobje, ki ga je zajemala preiskava proti izogibanju, je trajalo od 1. januarja 2019 do 31. decembra 2020 (v nadaljevanju: obdobje preiskave). Pred letom 2019 ni bilo znatnega izvoza TSV iz Maroka v Unijo. Za navedeno obdobje so bili zbrani podatki med drugim tudi za preiskavo domnevne spremembe vzorca trgovanja po uvedbi izravnalnih ukrepov za zadevni izdelek ter obstoja prakse, postopka ali dejavnosti, za katero ni zadostnega vzroka ali ni gospodarsko upravičena, razen uvedbe dajatve. Podrobnejši podatki so bili zbrani za obdobje od 1. januarja 2020 do 31. decembra 2020 (v nadaljevanju: obdobje poročanja), da bi se proučilo, ali je uvoz oslabil popravljalni učinek veljavnih ukrepov v smislu cen ali količin ter ali je obstajalo subvencioniranje.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">10</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Med preiskavo proti izogibanju je skupina PGTEX, ki jo sestavljajo tožeča stranka in njeni povezani družbi na Kitajskem, in sicer PGTEX China Co., Ltd (v nadaljevanju: PGTEX China) in Chongqing Polycomp International Corporation (v nadaljevanju: CPIC), poslala izpolnjen obrazec za podjetja, ki zahtevajo izvzetje (v nadaljevanju: obrazec zahtevka za izvzetje). Družba PGTEX China je prav tako izpolnila obrazec, namenjen proizvajalcem izvoznikom. Navedena skupina je 8. septembra 2021 odgovorila na poziv k dopolnitvi, ki ga je Komisija poslala 13. avgusta 2021 (v nadaljevanju: odgovor na poziv k dopolnitvi).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">11</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija je z dopisom z dne 5. oktobra 2021 tožečo stranko obvestila, da se namerava na podlagi člena 28 osnovne protisubvencijske uredbe opreti na razpoložljiva dejstva. Tožeča stranka je 12. oktobra 2021 odgovorila na ta dopis (v nadaljevanju: odgovor na dopis v zvezi s členom 28).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">12</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka je 15. oktobra 2021 posredovala druga pojasnila, da bi dokazala, da predelave, izvedene v Maroku, ni mogoče opredeliti kot aktivnost sestavljanja in da je ta predelava sama po sebi gospodarsko upravičena (v nadaljevanju: dodatna dokumentacija).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">13</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija je 20. decembra 2021 predložila dokument o splošnem razkritju (v nadaljnjem besedilu: DSR), v katerem je priporočila razširitev izravnalnih ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz TSV s poreklom iz Kitajske in Egipta, na uvoz TSV, poslanih iz Maroka, in zavrnila zahtevek za izvzetje iz teh dajatev, ki ga je podala tožeča stranka. Tožeča stranka je 7. januarja 2022 predložila pripombe k DSR (v nadaljevanju: pripombe k DSR).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">14</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Hkrati je tožeča stranka 29. decembra 2021, ker je menila, da z DSR – ker so bila v njem v zvezi z njo uporabljena razpoložljiva dejstva – ni bilo odgovorjeno na pripombe iz odgovora na dopis v zvezi s členom 28, zaprosila za posredovanje pooblaščenca za zaslišanje. Zaslišanje pred Komisijo je potekalo 10. januarja 2022 in 12. januarja 2022 pred pooblaščencem za zaslišanje. Ta pooblaščenec je 25. januarja 2022 predložil poročilo (v nadaljevanju: poročilo pooblaščenca za zaslišanje).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">15</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija je 24. februarja 2022 sprejela izpodbijano izvedbeno uredbo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">II.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predlogi strank</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">16</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">razglasi ničnost izpodbijane izvedbene uredbe v delu, v katerem se nanaša nanjo;</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisiji naloži plačilo stroškov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">17</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Intervenientka v podporo tožeči stranki, družba LM Wind Power A/S, Splošnemu sodišču predlaga, naj:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">ničnostni tožbi ugodi;</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisiji naloži plačilo stroškov, povezanih z njeno intervencijo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">18</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija Splošnemu sodišču predlaga, naj:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">tožbo zavrne kot neutemeljeno;</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">tožeči stranki naloži plačilo stroškov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">19</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Intervenient v podporo Komisiji Splošnemu sodišču predlaga, naj:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">tožbo zavrne;</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">tožeči stranki naloži plačilo stroškov, povezanih z njegovo intervencijo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">III.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pravo</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">20</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja pet tožbenih razlogov, od katerih se:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">prvi nanaša na kršitev Evro-mediteranskega pridružitvenega sporazuma med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Kraljevino Maroko na drugi strani (UL 2005, L 242, str. 36), kakor je bil spremenjen (v nadaljevanju: pridružitveni sporazum), kršitev člen 33(a) osnovne protisubvencijske uredbe in zlorabo pooblastil, ker so bile z izpodbijano izvedbeno uredbo naložene izravnalne dajatve na TSV, ki jih izvaža v Unijo, ne da bi se upoštevalo njihovo preferenčno maroško poreklo;</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">drugi nanaša na kršitev obveznosti obrazložitve, kršitve pravice do obrambe in pravice do dobrega upravljanja, očitne napake pri presoji in kršitev člena 28(1) in (3) osnovne protisubvencijske uredbe v zvezi z uporabo razpoložljivih dejstev;</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">tretji nanaša na očitno napako pri presoji in kršitev člena 23(3) osnovne protisubvencijske uredbe, ker je Komisija menila, da za vzpostavitev njenega proizvodnega obrata v Maroku ni drugega zadostnega vzroka ali gospodarske utemeljitve, kot je uvedba izravnalnih dajatev, ter kršitev pravice do dobrega upravljanja, ker Komisija ni skrbno in nepristransko preučila vseh upoštevnih elementov obravnavanega primera;</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">četrti nanaša na očitne napake pri presoji in kršitev člena 23(3) osnovne protisubvencijske uredbe, kršitve načel prepovedi diskriminacije in enakega obravnavanja ter kršitev pravice do dobrega upravljanja, ker je Komisija ugotovila, da je proizvodni proces v Maroku aktivnost sestavljanja;</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">peti nanaša na očitne napake pri presoji in kršitev člena 23(3) osnovne protisubvencijske uredbe, ker je Komisija menila, da so TSV, izvožene iz Maroka v Unijo, še vedno deležne subvencij, dodeljenih kitajskim proizvajalcem TSV.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">21</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Najprej je treba preučiti prvi, tretji, četrti in peti tožbeni razlog ter nato po potrebi drugi tožbeni razlog.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">A.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prvi tožbeni razlog</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">22</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka – enako kot intervenientka v njeno podporo – v utemeljitev tega tožbenega razloga v bistvu navaja tri očitke.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">23</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka s prvim očitkom najprej trdi, da se za tkanine iz steklenih vlaken, ki jih proizvaja, v skladu z veljavnimi pravili pridružitvenega sporazuma šteje, da so „s poreklom“ iz Maroka. Preferenčno poreklo navedenih tkanin iz steklenih vlaken naj bi potrjevalo dokazilo o poreklu, ki so ga maroški organi izdali v skladu s členoma 16 in 17 Protokola št. 4 k Pridružitvenemu sporazumu, in sicer potrdilo EUR.1, katerega veljavnost naj bi potrdila maroška carinska uprava. Poleg tega naj to preferenčno poreklo ne bi bilo sporno.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">24</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato naj bi bil z izpodbijano izvedbeno uredbo, ker so bile z njo naložene izravnalne dajatve za uvoz tkanin iz steklenih vlaken tožeče stranke, za katere velja maroško preferenčno poreklo, po izvedbi preiskave proti izogibanju in ne protisubvencijske preiskave, kršen člen 9 pridružitvenega sporazuma, ki prepoveduje uvedbo carin ter dajatev z enakim učinkom in zato izravnalnih dajatev na take izdelke. Od te prepovedi naj ne bi bilo izjem, na katere bi se lahko Komisija sklicevala kot „potrdilni razlog obrambe“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">25</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Po mnenju tožeče stranke se je Unija z ratifikacijo pridružitvenega sporazuma zavezala, da ne bo uvedla izravnalnih dajatev na uvoze „s poreklom“ iz Maroka, in sicer neodvisno od svojih zakonodajnih instrumentov. Vsekakor naj bi se zaradi primarnosti mednarodnih sporazumov, ki jih je sklenila Unija, v razmerju do aktov sekundarne zakonodaje Unije zahtevalo, da je treba zadnjenavedene, kolikor je mogoče, razlagati v skladu s temi sporazumi (sodba z dne 10. septembra 1996, Komisija/Nemčija, C‑61/94, EU:C:1996:313, točka 52). Komisija naj zgolj dejstva, da obstaja sekundarno pravo Unije, ne bi mogla razlagati kot utemeljitev, ki ji omogoča, da ne upošteva zavez, sprejetih v okviru pridružitvenega sporazuma.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">26</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka z drugim očitkom trdi, da je z izpodbijano izvedbeno uredbo kršen člen 33(a) osnovne protisubvencijske uredbe s tem, da se z njo uvajajo izravnalne dajatve za uvoze „s poreklom“ iz Maroka, s čimer se izključuje uporaba posebnih pravil iz pridružitvenega sporazuma.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">27</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka s tretjim očitkom trdi, da so bila z izpodbijano izvedbeno uredbo zlorabljena pooblastila, ker je njen edini cilj izogniti se postopku, ki je na področju državnih pomoči posebej določen s členom 36 in naslednjimi pridružitvenega sporazuma. Po njenem mnenju je v tej izvedbeni uredbi navedeno, da je bila upravičena do prenosa subvencij, ki so jih prejeli njeni povezani dobavitelji surovin. Meni, da bi se morala Komisija pri ugotovitvi dodelitve državnih pomoči ali subvencij v njeno korist sklicevati na člen 36 pridružitvenega sporazuma. Iz tega sklepa, da je Komisija s tem, da se je izognila temu postopku in da je namesto tega enostransko sprejela to izvedbeno uredbo, s katero so bili naloženi korektivni ukrepi, ker naj bi prejela „državne pomoči“, zlorabila pooblastila.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">28</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nazadnje, tožeča stranka v zvezi s tem dodaja, da so – čeprav je cilj Komisije s sprejetjem izpodbijane izvedbene uredbe zagotoviti učinkovitost ukrepov, naloženih za uvoz TSV s poreklom iz Kitajske – s to izvedbeno uredbo v nasprotju s členom 9 pridružitvenega sporazuma in členom 33 osnovne protisubvencijske uredbe naložene carine in dajatve z enakim učinkom na uvoz TSV s poreklom iz Maroka.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">29</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija – enako kot intervenient v njeno podporo – trditve tožeče stranke prereka.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">1.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Uvodne ugotovitve</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">a)</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pridružitveni sporazum</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">30</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Evro-mediteranski pridružitveni sporazum med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Kraljevino Maroko na drugi strani je bil sklenjen 26. februarja 1996 v Bruslju in je bil v imenu Evropskih skupnosti odobren s Sklepom Sveta in Komisije z dne 24. januarja 2000 o sklenitvi Evro-mediteranskega pridružitvenega sporazuma med državami članicami Evropske skupnosti na eni strani in kraljevino Maroko na drugi (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 11, zvezek 33, str. 175). Ta sporazum je v skladu z njegovim členom 96 začel veljati 1. marca 2000, kot je to razvidno iz obvestila, objavljenega v Uradnem listu Evropskih skupnosti (UL 2000, L 70, str. 228).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">31</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">S pridružitvenim sporazumom se v skladu z njegovim členom 1(1) vzpostavi pridružitveno razmerje med Evropsko skupnostjo, Evropsko skupnostjo za premog in jeklo (v pridružitvenem sporazumu z Marokom skupaj: Skupnost) in njunimi državami članicami na eni strani ter Kraljevino Maroko na drugi.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">32</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V skladu s členom 1(2), druga alinea, pridružitvenega sporazuma je cilj tega sporazuma med drugim določiti „pogoje za postopno liberalizacijo blagovne menjave, trgovine s storitvami in kapitalom“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">33</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tako člen 6 pridružitvenega sporazuma, ki je pod naslovom II tega sporazuma, ki se nanaša na prosti pretok blaga, določa, da „Skupnost in Maroko postopoma vzpostavita območje proste trgovine v prehodnem obdobju, ki ni daljše od 12 let od začetka veljavnosti tega sporazuma, v skladu z določbami tega sporazuma in Splošnega sporazuma o carinah in trgovini iz leta 1994 ter drugih večstranskih sporazumov o blagovni menjavi, ki so priloženi k Sporazumu o ustanovitvi WTO [Svetovne trgovinske organizacije (STO)] […]“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">34</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 9 pridružitvenega sporazuma, ki v skladu z naslovom II poglavja I tega sporazuma, pod katerega spada, velja za industrijske izdelke, zato določa, da se „[i]zdelki s poreklom iz Maroka […] v Skupnost uvažajo brez carin in dajatev z enakim učinkom“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">35</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kot je natančneje določeno s členom 29 pridružitvenega sporazuma, so pojem „izdelki s poreklom“ za izvajanje naslova II navedenega sporazuma in načini upravnega sodelovanja, ki se nanašajo nanj, določeni v Protokolu 4 k temu sporazumu.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">36</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega pod naslovom IV poglavje II, naslovljeno „Določbe o konkurenci in druge gospodarske določbe“, pridružitvenega sporazuma člen 36(1) določa, da je, „[č]e lahko vpliva na trgovino med Skupnostjo in Marokom, […] s pravilnim delovanjem Sporazuma nezdružljivo naslednje: […] (c) vsaka uradna pomoč, ki izkrivlja ali grozi[,] da bo izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti določenim podjetjem ali proizvodnji določenega blaga, razen primerov[,] v katerih je dovoljeno odstopanje na podlagi Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo.“</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">b)</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ureditev Unije na področju izogibanja protisubvencijskim ukrepom</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">37</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ureditev Unije na področju izogibanja protisubvencijskim ukrepom, določena v členu 23 osnovne protisubvencijske uredbe, institucijam omogoča, da v nekaterih okoliščinah protisubvencijske dajatve, ki so jih uvedle na uvoz izdelka s poreklom iz tretje države, razširijo na uvoz podobnih izdelkov s poreklom zlasti iz druge države, da bi tako preprečile izogibanje protisubvencijskim ukrepom.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">38</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Natančneje, člen 23 osnovne protisubvencijske uredbe, naslovljen „Izogibanje“, določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-81" title="page-7">
      „1. Izravnalne dajatve, ki se uvedejo na podlagi te uredbe, se lahko razširijo na uvoz podobnih izdelkov[,] bodisi rahlo spremenjenih ali nespremenjenih[,] iz tretjih držav, na uvoz rahlo spremenjenih podobnih izdelkov iz države, za katero veljajo ukrepi, ali na njihove dele, kadar pride do izogibanja veljavnim ukrepom.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-82" title="page-7">
      2. Izravnalne dajatve, ki ne presegajo preostalih izravnalnih dajatev, uvedenih v skladu s členom 15(2), se lahko razširijo na uvoz iz družb, ki uporabljajo individualne dajatve v državah, za katere veljajo ukrepi, kadar pride do izogibanja veljavnim ukrepom.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-83" title="page-8">
      3. Izogibanje se opredeli kot sprememba vzorca trgovanja med tretjimi državami in Unijo ali med posameznimi družbami v državi, za katero veljajo ukrepi, in Unijo, ki izhaja iz prakse, postopka ali dejavnosti, za katero ni drugega zadostnega vzroka ali gospodarske utemeljitve, kot je uvedba dajatve, ter kadar obstajajo dokazi o škodi ali o tem, da se popravljalni učinki dajatve spodkopavajo s cenami in/ali količinami podobnega izdelka, in da torej uvoženi podoben izdelek in/ali njegovi deli še vedno koristijo subvencije.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-84" title="page-8">
      Praksa, postopek ali dejavnost iz prvega pododstavka vključuje, med drugim:
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-85" title="page-8">
      (a) rahlo spremembo zadevnega izdelka, da se vključi v carinske oznake, ki navadno niso predmet ukrepov, pod pogojem, da sprememba ne povzroči spremembe njegovih bistvenih značilnosti;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-86" title="page-8">
      (b) pošiljko izdelka, za katerega veljajo ukrepi, preko tretjih držav;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-87" title="page-8">
      (c) reorganizacijo lastnih prodajnih vzorcev in poti izvoznikov in proizvajalcev v državi, za katero veljajo ukrepi, da bi bili njihovi izdelki v Unijo na koncu izvoženi preko proizvajalcev, za katere se uporabljajo individualne stopnje dajatev, ki so nižje od stopenj, ki se uporabljajo za izdelke proizvajalcev.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">39</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz uvodne izjave 18 osnovne protisubvencijske uredbe je razvidno, da je bila ta določba sprejeta zato, ker „[k]ljub temu, da Sporazum o subvencijah ne vsebuje določb o izogibanju izravnalnim ukrepom, obstaja možnost takega izogibanja na podoben, čeprav ne enak način, kakršen je izogibanje protidumpinškim ukrepom“. V sedanjih gospodarskih razmerah, za katere je značilna vse večja globalizacija mednarodne trgovine, s katero se podjetjem vse bolj ponuja možnost za preselitev proizvodnje blaga v različne države, namreč za Unijo postaja čedalje pomembneje, da ima na voljo instrumente za zaščito trgovine, s katerimi se lahko učinkovito odzove na izzive, ki jih prinaša tako poslovno okolje, in industrijo Unije učinkovito zaščiti pred uvozom izdelkov, ki so deležni subvencij. Med temi instrumenti imajo pri zagotavljanju učinkovitosti protisubvencijskih ukrepov, ki jih sprejme Unija, temeljno vlogo pravila o preprečevanju izogibanja (glej v tem smislu in po analogiji sklepne predloge generalnega pravobranilca G. Pitruzzelle v zadevi Komisija/Kolachi Raj Industrial, C‑709/17 P, EU:C:2019:303, točki 1 in 73).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">2.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Utemeljenost prvega tožbenega razloga, ki se nanaša na kršitev pridružitvenega sporazuma, kršitev člena 33(a) osnovne protisubvencijske uredbe in zlorabo pooblastil, ker so bile z izpodbijano izvedbeno uredbo naložene izravnalne dajatve na TSV, ki jih tožeča stranka izvaža v Unijo, ne da bi se upoštevalo njihovo preferencialno maroško poreklo</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">40</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V obravnavani zadevi je treba za odgovor na ta tožbeni razlog v bistvu ugotoviti, ali je Komisija lahko uporabila pravila o preprečevanju izogibanja iz člena 23 osnovne protisubvencijske uredbe za razširitev izravnalnih dajatev, ki jih je uvedla na uvoze izdelka s poreklom iz tretje države (in sicer v obravnavanem primeru iz Kitajske), na uvoze podobnih izdelkov s poreklom zlasti iz druge države (in sicer v obravnavanem primeru iz Maroka), ob neupoštevanju tega, da je Unija s Kraljevino Maroko podpisala pridružitveni sporazum.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">41</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na prvem mestu, navesti je treba, da člen 23 osnovne protisubvencijske uredbe, kot je bilo poudarjeno v točki 37 zgoraj, institucijam omogoča, da v nekaterih okoliščinah izravnalne dajatve, ki so jih uvedle na uvoz izdelka s poreklom iz tretje države, razširijo na uvoz podobnih izdelkov s poreklom zlasti iz druge države, da bi tako preprečile izogibanje protisubvencijskim ukrepom.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">42</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega je v skladu s sodno prakso edini namen uredbe o razširitvi izravnalne dajatve zagotoviti njeno učinkovitost in preprečiti izogibanje njeni uporabi ter da je zato ukrep o razširitvi dokončne izravnalne dajatve le pomožni ukrep glede na prvotni akt, s katerim je bila uvedena ta dajatev, ki varuje učinkovito izvajanje dokončnih ukrepov (glej v tem smislu sodbo z dne 12. septembra 2019, Komisija/Kolachi Raj Industrial, C‑709/17 P, EU:C:2019:717, točka 96 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">43</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na drugem mestu, poudariti je treba, da je, kot je razvidno iz določb iz točk od 31 do 34 zgoraj, namen pridružitvenega sporazuma postopna vzpostavitev območja proste trgovine med Unijo in Marokom. Ta sporazum je bil namreč sklenjen zaradi spodbujanja prostega pretoka blaga med Unijo in Marokom, med drugim z odpravo carin in dajatev z enakim učinkom.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">44</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tako sta pridružitveni sporazum in člen 23 osnovne protisubvencijske uredbe instrumenta trgovinske politike Unije, ki imata različne cilje in logiko. Medtem ko je namreč prvi od njiju instrument sodelovanja, katerega namen je spodbujanje prostega pretoka blaga iz Maroka v Unijo, je drugi od njiju instrument trgovinske zaščite, namenjen sankcioniranju nepoštenih trgovinskih praks, ki lahko posežejo v učinkovitost protisubvencijskih ukrepov, ki že veljajo v razmerju do tretjih držav.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">45</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V obravnavani zadevi je Komisija, ker je menila, da je skupina PGTEX v Maroku uvedla prakso, namenjeno izogibanju izravnalni dajatvi, uvedeni z Izvedbeno uredbo 2020/776 na uvoz tkanin iz steklenih vlaken iz Kitajske, z izpodbijano izvedbeno uredbo to izravnalno dajatev razširila na tkanine iz steklenih vlaken, poslane iz Maroka. Poleg tega tako razširjene dajatve, katere edini namen je zagotoviti učinkovitost izravnalne dajatve, naložene Ljudski republiki Kitajski, ni mogoče razlikovati od te dajatve, v razmerju do katere je akcesorna (glej v tem smislu in po analogiji sodbo z dne 8. novembra 2005, Jersey Produce Marketing Organisation, C‑293/02, EU:C:2005:664, točka 70).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">46</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija tako izpodbijano izvedbeno uredbo namenja kitajskima podjetjema iz skupine PGTEX, da bi jima preprečila uporabo ozemlja Maroka – ker je Kraljevina Maroko z Unijo sklenila pridružitveni sporazum – za izogibanje izravnalni dajatvi, uvedeni na kitajski uvoz TSV.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">47</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V tem smislu je treba ugotoviti, da pridružitveni sporazum ne vsebuje določb, ki bi eni od pogodbenic navedenega sporazuma prepovedovale sprejetje ukrepov za preprečevanje izogibanja. Zato ta sporazum ob ravnanjih, kakršna so navedena v točki 46 zgoraj, Uniji ne preprečuje, da preveri, ali so izpolnjeni vsi pogoji za uporabo člena 23 osnovne protisubvencijske uredbe, in da nato, če se ugotovi, da so navedeni pogoji dejansko izpolnjeni, uporabi ukrepe za preprečevanje izogibanja, da bi se zoperstavila navedenim ravnanjem.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">48</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Z drugačno razlago bi se lahko Uniji odvzel instrument trgovinske zaščite, ki je ključen za zagotovitev učinkovite zaščite industrije Unije, in Maroko spremenilo v „prosto cono“, v kateri bi gospodarski subjekti lahko izvedli kakršne koli dejavnosti za izogibanje protisubvencijskim ukrepom, kar bi bilo v obravnavanem primeru v nasprotju z vzajemnimi zavezami, ki sta jih Kraljevina Maroko in Unija sprejeli v okviru pridružitvenega sporazuma.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">49</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato je treba ob upoštevanju navedenega ugotoviti, da je Komisija lahko uporabila pravila o preprečevanju izogibanja iz člena 23 osnovne protisubvencijske uredbe, in prvi tožbeni razlog posledično zavrniti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">B.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožbeni razlogi od tretjega do petega</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">50</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ti tožbeni razlogi se nanašajo na presojo pogojev za uporabo člena 23 osnovne protisubvencijske uredbe v obravnavani zadevi.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">51</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem je treba opozoriti, da je Komisija, kot je razvidno iz uvodne izjave 32 izpodbijane izvedbene uredbe, v skladu s členom 23(3) osnovne protisubvencijske uredbe oceno o obstoju izogibanja v obravnavanem primeru opravila z zaporedno analizo naslednjega:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">ali se je vzorec trgovanja med tretjimi državami (to je Kitajska, Egipt in Maroko) in Unijo spremenil (kar je prvi pogoj);</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">ali je do te spremembe prišlo zaradi prakse, postopka ali dejavnosti, za katere razen uvedbe dajatve ni zadostnega vzroka ali gospodarske upravičenosti (kar je drugi pogoj);</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">ali obstajajo dokazi o škodi ali o tem, da je bil popravljalni učinek dajatve oslabljen v smislu cene ali količin podobnega izdelka (kar je tretji pogoj), ter ali uvoženi podobni izdelek ali njegovi deli še vedno prejemajo subvencijo (kar je četrti pogoj).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">52</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V obravnavani zadevi je Komisija v uvodni izjavi 33 izpodbijane izvedbene uredbe navedla, da „[v] drugem pododstavku člena 23(3) osnovne [protisubvencijske] uredbe dejavnosti [aktivnosti] sestavljanja niso posebej navedene kot praksa, postopek ali dejavnost, pri kateri[h] gre za izogibanje“, da pa „je v [tem] pododstavku […] izrecno uporabljena besedna zveza ,med drugim‘, kar pomeni neizčrpen seznam možnih praks izogibanja“ in so „[z]ato […] zajete tudi druge prakse izogibanja, ki v zadevnem členu niso izrecno navedene, kot so na primer dejavnosti [aktivnosti] sestavljanja“. Zato je Komisija, „[k]er so […] dokazi, ki [so bili] predložil[eni] v zahtevku [za začetek preiskave], nakazovali na dejavnosti [aktivnosti] sestavljanja v Maroku, [v okviru preučitve zadevnega drugega pogoja] analizirala […], ali so [po analogiji] izpolnjena merila iz člena 13(2) [Uredbe (EU) 2016/1036], in sicer […] ali se je dejavnost [aktivnost] sestavljanja začela ali znatno okrepila po tem ali pa neposredno pred tem, ko se je začela protisubvencijska preiskava, […] ali zadevni deli prihajajo iz države, za katero veljajo ti ukrepi, […] ali ti deli predstavljajo 60 % ali več celotne vrednosti delov sestavljenega izdelka in ali je dodana vrednost, za katero se s sestavljanjem ali končno izdelavo poveča vrednost vnesenih delov, večja od 25 % proizvodnih stroškov“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">53</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka v obravnavanem primeru ne izpodbija presoje prvega in tretjega od pogojev, navedenih v točki 51 zgoraj. Izpodbija pa presojo drugega in četrtega od pogojev, navedenih v isti točki.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">1.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Uvodne ugotovitve</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">54</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Opozoriti je treba, da imajo v skladu s sodno prakso institucije Unije na področju skupne trgovinske politike in predvsem ukrepov trgovinske zaščite široko diskrecijsko pravico zaradi kompleksnosti ekonomskih, političnih in pravnih položajev, ki jih morajo preučiti. Sodni nadzor take presoje pa mora tako biti omejen na preverjanje spoštovanja postopkovnih pravil, pravilnosti dejanskega stanja, ki je bilo ugotovljeno kot podlaga za izpodbijano odločitev, in neobstoja očitne napake pri presoji tega dejanskega stanja ali zlorabe pooblastil (glej sodbo z dne 26. januarja 2017, Maxcom/Chin Haur Indonesia, C‑247/15 P, C‑253/15 P in C‑259/15 P, EU:C:2017:61, točka 54 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">2.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Utemeljenost tretjega tožbenega razloga, ki se nanaša na očitne napake pri presoji in kršitev člena 23(3) osnovne protisubvencijske uredbe, ker je Komisija menila, da za vzpostavitev proizvodnega obrata tožeče stranke v Maroku ni drugega zadostnega vzroka ali gospodarske utemeljitve, kot je uvedba izravnalnih dajatev, ter kršitev pravice do dobrega upravljanja, ker Komisija ni skrbno in nepristransko preučila vseh upoštevnih elementov obravnavanega primera</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">55</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ta tožbeni razlog je v bistvu razdeljen na dva dela.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">56</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka – enako kot intervenientka v njeno podporo – v okviru prvega dela najprej trdi, da izpodbijana izvedbena uredba temelji na očitnih napakah pri presoji in krši člen 23(3) osnovne protisubvencijske uredbe, ker je Komisija ugotovila, da za vzpostavitev njenega proizvodnega obrata v Maroku ni drugega zadostnega vzroka ali gospodarske utemeljitve, kot je uvedba izravnalnih dajatev.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">57</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prvič, tožeča stranka trdi, da je med preiskavo proti izogibanju obširno pojasnila in prikazala, da za vzpostavitev njenega proizvodnega obrata v Maroku obstaja vzrok in da je ta vzpostavitev ekonomsko utemeljena. Po njenem mnenju vzpostavitev tega obrata izhaja zlasti iz dolgoročnega načrta širitve, ki ga je pripravila skupina PGTEX, katere del je. Ta načrt naj bi določal [zaupno] (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-2" href="#t-2">1</a>
</span>). Meni, da je Komisija s tem, da je uporabila korelacijo, ki je zgolj časovna, zavrnila jasne in trdne dokaze za to, da je bila odločitev o vzpostavitvi njenega proizvodnega obrata v Maroku sprejeta iz gospodarskih in logističnih vidikov, in ne zaradi začetka protidampinških in protisubvencijskih preiskav. Dodaja, da Komisija prav tako ni upoštevala dokazov, ki jih je predložila, da bi pojasnila, da je bila vzpostavitev njenega proizvodnega obrata v Maroku odložena [zaupno].</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">58</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Drugič, tožeča stranka trdi, da je bilo – čeprav je bil njen proizvodni obrat v Maroku vzpostavljen oktobra 2019 – v postopku vzpostavitve več predhodnih faz, kar dokazuje, da je bila odločitev o vzpostavitvi navedenega proizvodnega obrata sprejeta precej pred začetkom katere koli preiskave in da ni bil niti cilj niti namen te vzpostavitve izogniti se ukrepom trgovinske zaščite Unije. Natančneje, glede na njene navedbe je bila odločitev o vzpostavitvi proizvodnega obrata v Maroku sprejeta [zaupno].</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">59</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tretjič, tožeča stranka trdi, da je Komisija storila napako s tem, da je zavrnila argument intervenientke v njeno podporo, da je bil njen proizvodni obrat v Maroku vzpostavljen za oskrbo [zaupno]. Dodatna dokumentacija naj bi namreč potrjevala, da so razprave o ustanovitvi tovarne v Maroku potekale od meseca [zaupno], da bi se zlasti zagotavljala dobava pomembni lokalni stranki. Tožeča stranka pojasnjuje tudi, da je na zaslišanju v zvezi z DSR 10. januarja 2021 pojasnila, da je bil cilj, ki se je dosegal z namestitvijo tega obrata v Maroku, odzvati se na povečanje povpraševanja [zaupno], da je v referenčnem obdobju potekala faza zagona in da je na to fazo vplivala pandemija covida-19, ki je povzročila zamude v postopkih revizije primernosti in revizije tovarne v Maroku.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">60</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Četrtič, tožeča stranka trdi, da je v izpodbijani izvedbeni uredbi storjena napaka v delu, v katerem se trdi, da letno poročilo družbe PGTEX China za leto 2019 izrecno potrjuje, da je bila razlog za vzpostavitev njenega proizvodnega obrata v Maroku morebitna uvedba protidampinških dajatev. Glede na njene navedbe je iz navedenega poročila razvidno, da cilj vzpostavitve njenega proizvodnega obrata ni bil le „aktiven odziv na protidampinško preiskavo EU proti [Ljudski republiki] Kitajski“, ampak tudi „nadaljnja optimizacija in prilagoditev njene strategije internacionalizacije, utrditev in povečanje tržnega deleža izdelkov v Evropi in Združenih državah Amerike, zadovoljitev povpraševanja strank in zaščita ponudbe za stranke“. To poročilo naj torej ne bi nakazovalo „izogibanja“, ampak „ukrepe“, sprejete kot odgovor na protidampinško preiskavo, ki so utemeljeni s „strategijo internacionalizacije“, „povpraševanjem strank“ in željo po „zaščiti ponudbe za stranke“. Tožeča stranka trdi, da je bil tako namen zadevnega poročila pomiriti vlagatelje in jim pojasniti, da se protidampinški oziroma izravnalni ukrepi nanjo ne nanašajo, saj je skupina PGTEX že nameravala oskrbovati trg Unije prek tovarne v Maroku.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">61</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Intervenientka v podporo tožeči stranki v zvezi s tem dodaja, da je iz dela stavka „za katero ni drugega zadostnega vzroka ali gospodarske utemeljitve, kot je uvedba dajatve“ iz člena 23 osnovne protisubvencijske uredbe razvidno, da mora biti naložitev dajatve glavni, če ne celo edini razlog za zadevno prakso, postopek ali dejavnost. Ne bi naj namreč zadostovalo, da je uvedba dajatve eden od razlogov za prakso, postopek ali dejavnost. Dokazati naj bi bilo treba, da drugi možni razlogi ali gospodarska utemeljitev niso zadostni, tako da je uvedba dajatve glavni razlog za prakso, postopek ali dejavnost.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">62</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega intervenientka v podporo tožeči stranki trdi, da tožeča stranka ni edino podjetje, ki se je namestilo v Maroku, da bi oskrbovalo proizvajalce lopatic vetrnih turbin. Glede na njene navedbe za uvoze iz Maroka v Unijo zaradi pridružitvenega sporazuma ne veljajo carine, medtem ko so TSV iz Kitajske obremenjene z običajnimi carinami, ki lahko znašajo do 7 %. Zato naj bi bil Maroko za proizvodnjo in izvoz TSV v Unijo v boljšem položaju kot Kitajska. Glede na to naj bi do vzpostavitve proizvodnega obrata tožeče stranke v Maroku prišlo neodvisno od začetka protisubvencijske preiskave, da bi se zadostilo vse večjemu povpraševanju po TSV v Maroku in oskrbovalo Unijo brez zavezanosti k plačilu običajnih carin. Glede na navedbe intervenientke v podporo tožeči stranki za vzpostavitev obrata tožeče stranke v Maroku obstaja drug zadosten vzrok oziroma gospodarska utemeljitev, ker bi bilo to podjetje ustanovljeno, tudi če ne bi bila začeta nobena protisubvencijska preiskava glede uvoza TSV s poreklom iz Kitajske.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">63</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka v okviru drugega dela trdi, da je z izpodbijano izvedbeno uredbo kršena pravica do dobrega upravljanja, ker Komisija ni skrbno in nepristransko preučila vseh upoštevnih elementov obravnavanega primera in zlasti ker je, prvič, zavrnila upoštevati dokumente, ki dokazujejo, da je bila njena namestitev v Maroku predvidena precej pred začetkom protidampinške preiskave ali preiskave glede izravnave, drugič, zavrnila pripombe maroških organov, da so stiki z navedenimi organi potekali od [zaupno] in so torej obstajali pred začetkom katere koli preiskave, tretjič, zavrnila trditve intervenientke v podporo tožeči stranki in druge elemente iz spisa, ki dokazujejo, da je bila njena tovarna v Maroku vzpostavljena za [zaupno], in četrtič, nepravilno analizirala letno poročilo družbe PGTEX China za leto 2019.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">64</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija – enako kot intervenient v njeno podporo – trditve tožeče stranke prereka.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">65</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pred zaporedno preučitvijo obeh delov tega tožbenega razloga je treba opozoriti na to, kako je Komisija v obravnavanem primeru preučila drugi pogoj za dokazanost obstoja izogibanja (glej točko 50 zgoraj). Natančneje, na kratko je treba predstaviti uvodne izjave izpodbijane izvedbene uredbe, v katerih je Komisija menila, da za vzpostavitev proizvodnega obrata tožeče stranke v Maroku ni drugega zadostnega vzroka ali gospodarske utemeljitve, kot je uvedba izravnalnih dajatev.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">a)</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Presoja, da za vzpostavitev proizvodnega obrata tožeče stranke v Maroku ni drugega zadostnega vzroka ali gospodarske utemeljitve, kot je uvedba izravnalnih dajatev, v izpodbijani izvedbeni uredbi</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">66</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija je po ugotovitvi v uvodni izjavi 61 izpodbijane izvedbene uredbe, da „[p]ovečanje izvoza tkanin iz steklenih vlaken iz Maroka v Unijo pomeni spremembo vzorca trgovanja med Marokom in Unijo v smislu člena 23(3) osnovne [protisubvencijske] uredbe, skupaj z znatnim povečanjem kitajskega izvoza rovingov iz steklenih vlaken v Maroko leta 2020 v primerjavi z letom 2019“, v uvodni izjavi 61 navedene izvedbene uredbe opozorila, da mora „[v] skladu s členom 23(3) osnovne [protisubvencijske] uredbe […] do spremembe vzorca trgovanja priti zaradi prakse, postopka ali dejavnosti, za katero razen uvedbe dajatve ni zadostnega vzroka ali gospodarske upravičenosti“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">67</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija je tako preučila drugi pogoj za dokazanost obstoja izogibanja v zvezi z vzpostavitvijo proizvodnega obrata tožeče stranke v Maroku.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">68</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija je v zvezi s tem v uvodni izjavi 64 izpodbijane izvedbene uredbe ugotovila, da je bil „[v] skladu z navedbo maroških organov […] prvi stik s skupino PGTEX Group glede postavitve obrata v Maroku vzpostavljen 20. marca 2019, en mesec po začetku […] protidampinške preiskave in dva meseca pred začetkom […] protisubvencijske preiskave“, da je bila „[tožeča stranka] ustanovljena 2. oktobra 2019, približno pet mesecev po začetku protisubvencijske preiskave“, in da „[t]o časovno sovpadanje [Komisiji] nakazuje, da je bila vzrok za ustanovitev [tožeče stranke] potencialna uvedba dajatev“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">69</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija je v uvodni izjavi 65 izpodbijane izvedbene uredbe dodala, da je bil „[g]lede na predloženo evidenco prodaje [tožeče stranke] v letu 2020 […] ves [njen] izvoz […] namenjen na trg Unije, medtem ko je bil na [maroškem] trgu prodan le majhen delež njene proizvodnje v letu 2020“, in da je bil „[p]oleg tega […] ves njen izvoz v letu 2020 prodan kupcem v Uniji, katerim je v preteklosti dobavljala družba PGTEX China“. To je Komisiji nakazovalo, da „je bila vzrok za ustanovitev [tožeče stranke] potencialna uvedba dajatev“, kar „je bilo izrecno potrjeno v letnem poročilu družbe PGTEX China za leto 2019“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">70</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega je Komisija v uvodni izjavi 67 izpodbijane izvedbene uredbe zavrnila trditev skupine PGTEX, da je za ustanovitev tožeče stranke obstajal zadosten vzrok in da je bila gospodarsko upravičena. Natančneje, v zvezi s tem je opozorila, da „je iz dokumentacije, ki jo je skupina PGTEX Group predložila 15. oktobra 2021, razvidno, da je skupina dolgo pred začetkom [protisubvencijske] preiskave ocenjevala, v kateri državi bi ustanovila družbo“ in da so bile „[o]bravnavane […] različne potencialne države, vključno z Marokom“. Vendar po mnenju Komisije ostaja dejstvo, da je bila tožeča stranka „ustanovljena 2. oktobra 2019, približno sedem mesecev po začetku [navedene] preiskave“, in da „[t]o časovno sovpadanje nakazuje, da je bila [ta] preiskava vzrok za ustanovitev [tožeče stranke]“, da je „[t]o […] dodatno potrdila izjava maroških organov, da so se njihovi stiki z družbo PGTEX glede ustanovitve obrata začeli 20. marca 2019, tj. tik po začetku [zadevne] preiskave“, in da je „[t]o […] pokazalo, da so se formalni stiki z maroškimi organi glede ustanovitve družbe v Maroku začeli marca 2019, tj. tik po začetku [te] preiskave“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">71</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nazadnje, Komisija je v uvodni izjavi 69 izpodbijane izvedbene uredbe zavrnila trditev intervenientke v podporo tožeče stranke, da je skupina PGTEX svoj maroški obrat vzpostavila za oskrbo [zaupno] in da je zato za to vzpostavitev poleg gospodarskega upravičenja izogibanja izravnalnim dajatvam obstajalo drugo gospodarsko upravičenje. V zvezi s tem se je na eni strani sklicevala na dokaze, da za navedeno vzpostavitev poleg veljavnih izravnalnih dajatev ni bilo nobene druge gospodarske utemeljitve, kot je letno poročilo družbe PGTEX China za leto 2019, in na drugi strani poudarila, da je bil ves izvoz tožeče stranke namenjen na trg Unije, medtem ko je bil na maroškem trgu prodan le majhen delež njene proizvodnje.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">72</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede na navedeno je Komisija v uvodni izjavi 70 izpodbijane izvedbene uredbe ugotovila, da „s preiskavo [proti izogibanju] nista bila ugotovljena zadosten vzrok ali gospodarska upravičenost za ustanovitev obrata za proizvodnjo tkanin iz steklenih vlaken v Maroku, razen z namenom izogibanja plačilu trenutno veljavnih [izravnalnih] dajatev“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">b)</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prvi del: očitne napake pri presoji in kršitev člena 23(3) osnovne protisubvencijske uredbe, ker je Komisija menila, da za vzpostavitev proizvodnega obrata tožeče stranke v Maroku ni drugega zadostnega vzroka ali gospodarske utemeljitve, kot je uvedba izravnalnih dajatev</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">73</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka izpodbija ugotovitev iz uvodne izjave 70 izpodbijane izvedbene uredbe (glej točko 72 zgoraj), pri čemer v bistvu trdi, da je med preiskavo obširno pojasnila in prikazala, da za vzpostavitev njenega proizvodnega obrata v Maroku obstajata vzrok in ekonomska utemeljitev, ki nista namen izogniti se veljavnim ukrepom trgovinske zaščite. Meni, da je Komisija s korelacijo, ki je povsem časovna, zavrnila jasne in trdne dokaze za to, da je bila odločitev o vzpostavitvi njenega proizvodnega obrata v Maroku sprejeta iz gospodarskih in logističnih vidikov, in ne zaradi začetka protisubvencijske preiskave.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">74</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi z datumom vzpostavitve proizvodnega obrata tožeče stranke v Maroku je treba, na prvem mestu, navesti, kot pravilno trdi Komisija, da je iz dokazov, ki jih je predložila tožeča stranka, in sicer iz elektronske pošte, izmenjane med družbama PGTEX, CPIC in strankami, med [zaupno], razvidno, kar tudi tožeča stranka sama priznava, da je bil Maroko, kot tudi druge države, obravnavan kot potencialna lokacija za postavitev obrata. Kot pa je tožeča stranka potrdila na obravnavi, iz teh izmenjav ne izhaja, da je bila med [zaupno] sprejeta dejanska odločitev o postavitvi proizvodnega obrata tožeče stranke v Maroku, kar bi bilo torej pred začetkom protisubvencijske preiskave. Prav tako iz korespondence med člani vodstva družbe CPIC po obisku v Maroku [zaupno] ni razvidno, da bi bila odločitev o vzpostavitvi takega proizvodnega obrata v Maroku sprejeta [zaupno]. Zlasti je treba opozoriti, da je „študija izvedljivosti“, ki je priložena dodatni dokumentaciji in ki naj bi bila z dne [zaupno], le interno obvestilo v zvezi s sestanki družbe CPIC za ocenjevanje investicij v Maroku. Iz tega dokumenta ni razvidno, da bi bila takrat sprejeta odločitev, katere predmet bi bila vzpostavitev tega proizvodnega obrata v Maroku.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">75</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na drugem mestu, iz pripomb maroških organov je jasno razvidno, da je bila „[tožeča stranka] ustanovljena oktobra 2019“. Navedeni organi sicer poudarjajo, da je bilo, kot je to pri vsaki vzpostavitvi podjetja, pred postopkom vzpostavitve proizvodnega obrata tožeče stranke „več predhodnih korakov, kot so študije izvedljivosti, ki dokazujejo, da je bila odločitev o namestitvi družbe PGTEX sprejeta veliko pred uvedbo ukrepov in da cilj ali namen te odločitve ni bil izogibanje ukrepom trgovinske zaščite [Unije]“, vendar pojasnjujejo, da je do „stika med družbo PGTEX in [temi organi] za namestitev obrata družbe PGTEX v Maroku prišlo 20. marca 2019, to je takoj po [začetku] [protidampinške preiskave]“. Zato Komisija s tem, da je v uvodni izjavi 67 izpodbijane izvedbene uredbe ugotovila, da „so se formalni stiki z [navedenimi] organi glede ustanovitve družbe v Maroku začeli marca 2019, tj. tik po začetku [navedene preiskave]“, ni storila očitne napake pri presoji.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">76</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na tretjem mestu, trditve tožeče stranke, s katerimi želi pojasniti, zakaj je bila vzpostavitev njenega proizvodnega obrata v Maroku odložena do oktobra 2019 (glej točko 57 zgoraj), zgolj potrjujejo ugotovitev Komisije, da je bil ta obrat vzpostavljen pet mesecev po začetku protisubvencijske preiskave.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">77</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato, kot je Komisija pravilno ugotovila v uvodni izjavi 67 izpodbijane izvedbene uredbe, obstaja časovno sovpadanje začetka protisubvencijske preiskave in vzpostavitve proizvodnega obrata tožeče stranke v Maroku. Tako časovno sovpadanje pa lahko v skladu s sodno prakso upraviči domnevo, da je namen vzpostavitve proizvodnega obrata v državi, iz katere se blago izvaža, izogibanje uporabi ukrepov trgovinske politike (glej v tem smislu sodbo z dne 13. decembra 1989, Brother International, C‑26/88, EU:C:1989:637, točka 29).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">78</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz sodne prakse prav tako izhaja, da mora zato zadevni gospodarski subjekt ob obstoju takega časovnega sovpadanja predložiti dokaz, da za vzpostavitev proizvodnega obrata v državi, iz katere se blago izvaža, obstaja razumen razlog, ki ni želja izogniti se posledicam, ki izhajajo iz zadevnih ukrepov (glej v tem smislu sodbo z dne 13. decembra 1989, Brother International, C‑26/88, EU:C:1989:637, točka 29).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">79</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka v zvezi s tem v bistvu trdi, da je bil cilj vzpostavitve njenega proizvodnega obrata v Maroku izvršitev dolgoročnega načrta širitve, ki ga je pripravila skupina PGTEX, katere del je, [zaupno]. Natančneje, namen te vzpostavitve naj bi bil dobava pomembni lokalni stranki in splošneje odziv na povečanje povpraševanja [zaupno]. Zato naj bi Komisija s tem, da je zavrnila trditev intervenientke v podporo tožeči stranki, da je navedena skupina maroški obrat vzpostavila za oskrbo [zaupno], storila napako.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">80</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega se tožeča stranka, da bi dokazala trditve, navedene v točki 79 zgoraj, sklicuje na korespondenco z družbo CPIC in strankami, na predstavitev načrta širitve skupine PGTEX glede [zaupno] k dodatni dokumentaciji, in na diapozitive za zaslišanje v zvezi z DSR z dne 10. januarja 2021.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">81</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar je treba v zvezi s tem na eni strani navesti, da korespondenca, ki jo je tožeča stranka priložila dodatni dokumentaciji, ne vsebuje nobenega sklicevanja na dejanski načrt širitve skupine PGTEX [zaupno]. Kot je bilo namreč navedeno v točki 74 zgoraj, ta korespondenca dokazuje le, da je bil Maroko, enako kot tudi druge države, obravnavan kot potencialna lokacija za postavitev obrata.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">82</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na drugi strani, tudi če se predpostavi, da bi bilo mogoče s predstavitvijo načrta širitve skupine PGTEX [zaupno] dokazati, da je bil ta načrt dejansko izveden, to ne zadostuje za dokaz, da je tak načrt zajemal Maroko. Tožeča stranka namreč ni predložila nobenega dokumenta v zvezi s projekti širitve navedene skupine v Maroko. Kot je bilo potrjeno na obravnavi, diapozitivi za zaslišanje v zvezi z DSR z dne 10. januarja 2021 nikakor ne dokazujejo izvedbe zadevnega načrta, temveč vsebujejo zgolj neutemeljeno trditev tožeče stranke, da njena ustanovitev [zaupno].</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">83</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega je treba poudariti, da tožeča stranka ne izpodbija dokazov, na katere se je Komisija oprla pri zavrnitvi trditve, da je skupina PGTEX svojo maroško tovarno ustanovila zato, da bi oskrbovala trge [zaupno]. Natančneje, tožeča stranka ne izpodbija ugotovitve iz uvodne izjave 65 izpodbijane izvedbene uredbe, da je bil „[g]lede na predloženo evidenco prodaje [tožeče stranke] v letu 2020 […] ves [njen] izvoz […] namenjen na trg Unije, medtem ko je bil na [maroškem] trgu prodan le majhen delež njene proizvodnje v letu 2020“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">84</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prav tako s trditvijo tožeče stranke, da je iz letnega poročila družbe PGTEX China za leto 2019 razvidno, da cilj vzpostavitve njenega proizvodnega obrata ni bil le „aktiven odziv na protidampinško preiskavo EU proti [Ljudski republiki] Kitajski“, ampak tudi „nadaljnja optimizacija in prilagoditev njene strategije internacionalizacije“, ni izpodbita ugotovitev Komisije, da je bil namen sprejetja odločitve o vzpostavitvi navedenega proizvodnega obrata aktiven odziv na protidampinško preiskavo Unije proti [Ljudski republiki] Kitajski. Ta trditev prav tako ne more zadostovati za to, da bi bil dokazan razumen razlog, zaradi katerega naj bi bila tožeča stranka ustanovljena v Maroku, ki ni želja izogniti se zadevnim protisubvencijskim ukrepom, v skladu s sodno prakso, navedeno v točki 78 zgoraj.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">85</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato je treba ugotoviti, da tožeči stranki ni uspelo izpodbiti ugotovitve Komisije iz uvodne izjave 70 izpodbijane izvedbene uredbe, da „s preiskavo [proti izogibanju] nista bila ugotovljena zadosten vzrok ali gospodarska upravičenost za ustanovitev obrata za proizvodnjo tkanin iz steklenih vlaken v Maroku, razen z namenom izogibanja plačilu trenutno veljavnih [izravnalnih] dajatev“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">86</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka tako Komisiji ne more očitati, da je storila očitno napako pri presoji niti da je kršila člen 23(3) osnovne protisubvencijske uredbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">87</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prvi del tretjega tožbenega razloga je treba zato zavrniti kot neutemeljen.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">c)</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Drugi del: kršitev pravice do dobrega upravljanja, ker Komisija ni skrbno in nepristransko preučila vseh upoštevnih elementov obravnavanega primera</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">88</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka Komisiji očita, da ni skrbno in nepristransko preučila vseh upoštevnih elementov obravnavanega primera. V zvezi s tem je treba opozoriti, da je v skladu z ustaljeno sodno prakso na področju ukrepov trgovinske zaščite, na katerem imajo institucije Unije široko diskrecijsko pravico (glej točko 54 zgoraj), spoštovanje jamstev, ki jih zagotavlja pravni red Unije v upravnih postopkih, še toliko bolj temeljnega pomena. Med temi jamstvi je zlasti obveznost pristojne institucije, da skrbno in nepristransko preuči vse upoštevne elemente obravnavanega primera (glej sodbo z dne 24. maja 2012, JBF RAK/Svet, T‑555/10, neobjavljena, EU:T:2012:262, točka 112 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">89</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem iz analize prvega dela tretjega tožbenega razloga izhaja, prvič, da niti iz dokumentov, ki jih je predložila tožeča stranka, niti iz pripomb maroških organov ni razvidno, da je bila vzpostavitev proizvodnega obrata tožeče stranke v Maroku predvidena precej pred začetkom protisubvencijske preiskave proti Ljudski republiki Kitajski, drugič, da je Komisija, ne da bi storila napako, lahko zavrnila trditev intervenientke v podporo tožeči stranki, da je skupina PGTEX svojo maroško tovarno vzpostavila zato, da bi oskrbovala trge [zaupno], in da torej za to vzpostavitev poleg gospodarskega upravičenja želje po izogibanju veljavnim izravnalnim dajatvam ni bilo drugega gospodarskega upravičenja, in tretjič, da je Komisija pravilno analizirala letno poročilo družbe PGTEX China za leto 2019.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">90</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V teh okoliščinah tožeča stranka ne more veljavno trditi, da Komisija ni izpolnila svoje obveznosti, da skrbno in nepristransko preuči vse upoštevne elemente obravnavanega primera.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">91</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato je treba ta del in tretji tožbeni razlog v celoti zavrniti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">3.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Utemeljenost četrtega tožbenega razloga, ki se nanaša na očitne napake pri presoji, kršitve pravice do dobrega upravljanja ter načel prepovedi diskriminacije in enakega obravnavanja in kršitev člena 23(3) osnovne protisubvencijske uredbe, ker je Komisija ugotovila, da je proizvodni proces tožeče stranke v Maroku aktivnost sestavljanja</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">92</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ta tožbeni razlog je razdeljen na tri dele.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">93</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka s prvim delom v bistvu izpodbija vključitev pojma „aktivnost sestavljanja“ iz člena 13 Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (UL 2016, L 176, str. 21; v nadaljevanju: osnovna protidampinška uredba), na področje uporabe člena 23(3), drugi pododstavek, osnovne protisubvencijske uredbe. Z drugim delom izpodbija obstoj aktivnosti sestavljanja v Maroku v obravnavanem primeru v smislu člena 13(2) osnovne protidampinške uredbe. Nazadnje, s tretjim delom izpodbija presojo Komisije v zvezi z merilom dodane vrednosti iz člena 13(2)(b) zadnjenavedene uredbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">a)</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prvi del: očitne napake pri presoji in kršitev člena 23(3) osnovne protisubvencijske uredbe, ker je Komisija po analogiji uporabila pojem „aktivnost sestavljanja“ iz člena 13(2) osnovne protidampinške uredbe</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">94</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na prvem mestu, tožeča stranka – enako kot intervenientka v njeno podporo – trdi, da razlika med besedilom člena 23(3), drugi pododstavek, osnovne protisubvencijske uredbe, v katerem aktivnosti sestavljanja niso omenjene, in členom 13(1), četrti pododstavek, osnovne protidampinške uredbe, v katerem so te dejavnosti izrecno navedene, ni v izpustitvi sami po sebi in da ta razlika ni popolnoma nepomembna. Po njenem mnenju bi zakonodajalec Unije, če bi želel, da praksa, postopek ali dejavnost iz drugega pododstavka člena 23(3) osnovne protisubvencijske uredbe zajema aktivnosti sestavljanja, to izrecno navedel, kot je to storil v členu 13(1), četrti pododstavek, osnovne protidampinške uredbe. Za to namerno opustitev naj bi bilo torej treba šteti, da pomeni oviro za to, da bi se ugotovilo, da se je mogoče izravnalnim ukrepom „izogibati“ z „aktivnostmi sestavljanja“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">95</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega po mnenju tožeče stranke dejstvo, da je v členu 23(3), drugi pododstavek, osnovne protisubvencijske uredbe uporabljen izraz „med drugim“, ne pomeni, da lahko ta določba zajema zatrjevane prakse izogibanja, ki izhajajo iz aktivnosti sestavljanja. Ta uredba in osnovna protidampinška uredba naj bi bili sprejeti na predlog Komisije istega dne. Poleg tega naj bi Evropski parlament za oba dokumenta imenoval istega poročevalca, na ravni Sveta pa naj bi bilo za oba dokumenta zadolženo isto predsedstvo. Vsekakor po mnenju tožeče stranke razlika med pravili glede izogibanja protidampinškim in protisubvencijskim ukrepom izhaja iz ene same uredbe, s katero so bili spremenjeni stari osnovni protidampinški in protisubvencijski predpisi, in sicer iz Uredbe Sveta (ES) št. 461/2004 z dne 8. marca 2004 o spremembah Uredbe (ES) št. 384/96 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti in Uredbe (ES) št. 2026/97 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 11, zvezek 10, str. 150). Zato naj bi bilo treba to razliko upoštevati.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">96</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na drugem mestu, tožeča stranka trdi, da bi razširitev področja uporabe izravnalnih dajatev zaradi aktivnosti sestavljanja, ki določajo poreklo, pomenila uporabo takih dajatev za subvencije, ki jih ni dodelila niti država porekla niti država izvoza. Po njenem mnenju so z izpodbijano izvedbeno uredbo naložene na primer izravnalne dajatve na izdelke, ki naj bi jih subvencionirala Kitajska, in ne država porekla in izvoza teh izdelkov, to je Maroko.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">97</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pravna zahteva, da mora subvencije zato, da se izravnajo, dodeliti država porekla ali izvoza, naj bi sama po sebi upravičevala različni besedili člena 13(2) osnovne protidampinške uredbe in člena 23(3) osnovne protisubvencijske uredbe. Manjše spremembe, pretovarjanje ali reorganizacija prodajnih poti v državi, za katero veljajo ukrepi (to je prakse, postopki ali dejavnosti izogibanja, na katera se nanašata tako osnovna protisubvencijska uredba kot tudi osnovna protidampinška uredba), naj ne bi povzročili sprememb v državi porekla ali izvoza izdelkov, kar pa naj bi bilo drugače pri aktivnostih sestavljanja (to je prakse, postopki ali dejavnosti izogibanja, na katere se nanaša samo osnovna protidampinška uredba).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">98</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Različni besedili člena 13(2) osnovne protidampinške uredbe in člena 23(3) osnovne protisubvencijske uredbe naj bi bili torej utemeljeni tudi z različnimi cilji teh dveh instrumentov, kar naj bi pomenilo, da pravila v zvezi z aktivnostmi sestavljanja iz člena 13(2) osnovne protidampinške uredbe ni mogoče po analogiji uporabiti za člen 23(3) osnovne protisubvencijske uredbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">99</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zgolj to, da je cilj določbe o preprečevanju izogibanja zagotoviti učinkovitost ukrepov, pa naj Komisiji in Splošnemu sodišču ne bi omogočalo, da se postavita na mesto zakonodajalcev Unije in spremenita besedilo osnovne protisubvencijske uredbe tako, da vanj vključita aktivnosti sestavljanja. Obstajal naj bi razlog za to, da te aktivnosti niso zajete s členom 23(3), drugi pododstavek, osnovne protisubvencijske uredbe, in ta razlog naj bi bil, da naj v nasprotju s tem, kar je navedeno v členu 13 osnovne protidampinške uredbe, ne bi bilo mogoče pravilno uporabiti meril delov in dodane vrednosti. Subvencije, ki so jih deli deležni v državi porekla, naj bi namreč lahko znatno zmanjšale njihovo vrednost in povzročile, da bi merilo 60 % celotne vrednosti delov postalo brezpredmetno.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">100</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ker besedilo člena 23(3) osnovne protisubvencijske uredbe izključuje aktivnosti sestavljanja in ker bi bila vsakršna vključitev po analogiji v nasprotju s kontekstom in cilji osnovne protisubvencijske uredbe, naj merila aktivnosti sestavljanja iz člena 13(2) osnovne protidampinške uredbe ne bi bilo mogoče po analogiji uporabiti za ugotovitev izogibanja izravnalnim dajatvam. Poleg tega naj ne bi bilo z ničimer upravičeno, da bi se po analogiji uporabili merili celotne vrednosti delov (60 %) in dodane vrednosti (25 %).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">101</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na tretjem mestu, tožeča stranka se čudi, da Komisija, ki je bila pobudnica obeh predlogov osnovnih uredb in ki je sestavila člen 13 osnovne protidampinške uredbe in člen 23 osnovne protisubvencijske uredbe, ni predložila enega samega dokumenta v zvezi z zgodovino nastanka teh besedil, iz katerega bi bili razvidni razlogi, iz katerih so bile aktivnosti sestavljanja izpuščene iz besedila člena 23 osnovne protisubvencijske uredbe. Zato Splošnemu sodišču predlaga, naj te dokumente pridobi s sprejetjem ukrepa procesnega vodstva.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">102</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija – enako kot intervenient v njeno podporo – trditve tožeče stranke prereka.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">103</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka želi s tem delom v bistvu izpodbijati ugotovitve Komisije iz uvodne izjave 33 izpodbijane izvedbene uredbe (glej točko 52 zgoraj). Natančneje, Komisiji očita, da je pojem „aktivnost sestavljanja“ iz člena 13(1), četrti pododstavek, osnovne protidampinške uredbe uporabila za presojo, ali je v obravnavanem primeru prišlo do izogibanja v smislu člena 23(3), drugi pododstavek, osnovne protisubvencijske uredbe, čeprav „aktivnosti sestavljanja“ niso izrecno navedene med praksami, postopki ali dejavnostmi, ki na podlagi te določbe pomenijo izogibanje protisubvencijskim ukrepom.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">104</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem je treba opozoriti, da člen 13(1), četrti pododstavek, osnovne protidampinške uredbe določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-166" title="page-21">
      „Praksa, postopek ali dejavnost iz tretjega pododstavka vključuje, med drugim:
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-167" title="page-21">
      (a) rahlo spremembo zadevnega izdelka, da se vključi v carinske oznake, ki običajno niso predmet ukrepov, pod pogojem, da sprememba ne povzroči spremembe njegovih bistvenih značilnosti;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-168" title="page-21">
      (b) pošiljko izdelka, za katerega veljajo ukrepi, preko tretjih držav;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-169" title="page-21">
      (c) reorganizacijo lastnih prodajnih vzorcev in poti izvoznikov in proizvajalcev v državi, za katero veljajo ukrepi, da bi morebiti izvažali njihove izdelke v Unijo preko proizvajalcev, ki [bili njihovi izdelki v Unijo na koncu izvoženi preko proizvajalcev, za katere se] uporabljajo individualne stopnje dajatev, ki so nižje od stopenj, ki se uporabljajo za izdelke proizvajalcev;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-170" title="page-21">
      (d) v okoliščinah, prikazanih v odstavku 2, sestavljanje delov s postopkom sestavljanja v Uniji ali tretji državi.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">105</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 23(3), drugi pododstavek, osnovne protisubvencijske uredbe pa določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-172" title="page-21">
      „Praksa, postopek ali dejavnost iz prvega pododstavka vključuje, med drugim:
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-173" title="page-21">
      (a) rahlo spremembo zadevnega izdelka, da se vključi v carinske oznake, ki navadno niso predmet ukrepov, pod pogojem, da sprememba ne povzroči spremembe njegovih bistvenih značilnosti;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-174" title="page-21">
      (b) pošiljko izdelka, za katerega veljajo ukrepi, preko tretjih držav;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-175" title="page-21">
      (c) reorganizacijo lastnih prodajnih vzorcev in poti izvoznikov in proizvajalcev v državi, za katero veljajo ukrepi, da bi bili njihovi izdelki v Unijo na koncu izvoženi preko proizvajalcev, za katere se uporabljajo individualne stopnje dajatev, ki so nižje od stopenj, ki se uporabljajo za izdelke proizvajalcev.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">106</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz besedila člena 13(1), četrti pododstavek, osnovne protidampinške uredbe in člena 23(3), drugi pododstavek, osnovne protisubvencijske uredbe izhaja, da – kot Komisija priznava v uvodni izjavi 33 izpodbijane izvedbene uredbe – v členu 23(3), drugi pododstavek, osnovne protisubvencijske uredbe aktivnosti sestavljanja niso posebej navedene kot praksa, postopek ali dejavnost, pri katerih gre za izogibanje.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">107</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar to, da v členu 23(3), drugi pododstavek, osnovne protisubvencijske uredbe ni nobenega sklicevanja na aktivnosti sestavljanja, ne pomeni, kot to trdi tožeča stranka, da je zakonodajalec Unije nameraval aktivnost sestavljanja izključiti s področja uporabe tega člena.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">108</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ker je namreč v členu 23(3), drugi pododstavek, osnovne protisubvencijske uredbe izrecno uporabljen izraz „med drugim“, je treba ugotoviti, kot je to storila Komisija v uvodni izjavi 33 izpodbijane izvedbene uredbe, da je s tem členom podan neizčrpen seznam možnih praks izogibanja. Zato so z odstavkom 3, drugi pododstavek, navedenega člena lahko zajete tudi druge prakse izogibanja, ki v zadevnem členu niso izrecno navedene, kot so na primer aktivnosti sestavljanja.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">109</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">To razlago potrjuje sodna praksa, v skladu s katero člen 13(1), četrti pododstavek, osnovne protidampinške uredbe vsebuje neizčrpen seznam praks, postopkov ali dejavnosti iz prvega pododstavka tega člena in v skladu s katero so različne vrste praks izogibanja v njem naštete le primeroma, kot to izhaja iz izraza „med drugim“ (glej v tem smislu sodbo z dne 19. aprila 2018, Asia Leader International (Cambodia)/Komisija, T‑462/15, EU:T:2018:196, točka 56).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">110</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Take razlage, ki je v skladu s ciljem člena 23 osnovne protisubvencijske uredbe, ki je zagotoviti učinkovitost veljavnih protisubvencijskih ukrepov (glej točko 42 zgoraj), ni mogoče ovreči s preostalimi trditvami, ki jih navaja tožeča stranka.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">111</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Najprej, v zvezi s trditvijo tožeče stranke, da sta bili osnovna protidampinška uredba in osnovna protisubvencijska uredba sprejeti in objavljeni istega dne, tako da neobstoja sklicevanja na aktivnosti sestavljanja v členu 23(3), drugi pododstavek, osnovne protisubvencijske uredbe ni mogoče razumeti kot zgolj izpustitve, je treba navesti, da v nasprotju s tem, kar trdi tožeča stranka, razlika med besedilom člena 13 osnovne protidampinške uredbe in besedilom člena 23 osnovne protisubvencijske uredbe izhaja že iz protidampinške in protisubvencijske uredbe, ki sta predhodnici zdajšnjih uredb, in sicer iz Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dumpinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 11, zvezek 10, str. 45) in Uredbe Sveta (ES) št. 2026/97 z dne 6. oktobra 1997 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 11, zvezek 10, str. 78).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">112</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato je mogoče z okoliščino, da sta bila člen 13(1), četrti pododstavek, osnovne protidampinške uredbe in člen 23(3), drugi pododstavek, osnovne protisubvencijske uredbe zasnovana in sestavljena v različnem času in kontekstu, pojasniti razliko v njunem besedilu.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">113</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vsekakor je, kot je bilo opozorjeno v točki 108 zgoraj, izraz „med drugim“ iz člena 23(3), drugi pododstavek, osnovne protisubvencijske uredbe mogoče razlagati tako, da se lahko aktivnosti sestavljanja vključijo na področje uporabe tega člena in da se lahko člen 13(2) osnovne protidampinške uredbe uporabi, če bi se dokazalo izogibanje protisubvencijskim ukrepom s takimi aktivnostmi, kar je poleg tega potrjeno v uvodni izjavi 18 osnovne protisubvencijske uredbe (glej točko 39 zgoraj).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">114</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Dalje, glede trditve tožeče stranke, da je izključitev aktivnosti sestavljanja s področja uporabe člena 23 osnovne protisubvencijske uredbe utemeljena s tem, da bi nasprotna rešitev v bistvu pomenila uporabo izravnalnih dajatev za subvencije, ki jih ni dodelila niti država porekla niti država izvoza, je treba poudariti, da v obravnavanem primeru v nasprotju s tem, kar želi uveljaviti tožeča stranka, namen Komisije ni, da bi izravnala subvencije, ki jih je dodelil Maroko, ampak – ker je ugotovila, da so bili rovingi iz steklenih vlaken na Kitajskem deležni več subvencij in da je tožeča stranka navedene rovinge sestavljala ali dokončala v Maroku za proizvodnjo lastnih TSV – izravnalne ukrepe, ki so se že uporabljali za TSV iz Kitajske, razširja na TSV iz Maroka.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">115</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nazadnje, v zvezi s trditvijo tožeče stranke, da je izpustitev aktivnosti sestavljanja iz člena 23(3), drugi pododstavek, osnovne protisubvencijske uredbe utemeljena s tem, da sicer ne bi bilo mogoče pravilno uporabiti meril delov in dodane vrednosti, zadostuje ugotovitev, kot je to storila Komisija, da tožeča stranka ni niti v svojih vlogah niti na obravnavi pojasnila, zakaj bi lahko subvencije, ki so jih deli deležni v državi porekla, znatno zmanjšale njihovo vrednost in povzročile, da bi merilo 60 % celotne vrednosti delov postalo brezpredmetno.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">116</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato je treba ugotoviti, da Komisija s tem, da je aktivnosti sestavljanja vključila v okvir člena 23(3) osnovne protisubvencijske uredbe in da se je sklicevala na pogoje iz člena 13(2) osnovne protidampinške uredbe, da bi presodila, ali je v obravnavanem primeru obstajalo izogibanje veljavnim protisubvencijskim ukrepom, ni storila očitne napake pri presoji niti ni kršila člena 23(3) osnovne protisubvencijske uredbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">117</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ta del je treba tako zavrniti, ne da bi bilo treba odločiti o predlogu tožeče stranke za sprejetje ukrepa procesnega vodstva (glej točko 101 zgoraj).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">b)</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Drugi del: očitne napake pri presoji, kršitev člena 23(3) osnovne protisubvencijske uredbe in kršitev pravice do dobrega upravljanja, ker je Komisija ugotovila, da je proizvodni proces, ki ga tožeča stranka izvaja v Maroku, aktivnost sestavljanja</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">118</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka – enako kot intervenientka v njeno podporo – izpodbija ugotovitev Komisije iz uvodnih izjav 76, 77 in 79 izpodbijane izvedbene uredbe, da se njene TSV v Maroku iz rovingov iz steklenih vlaken, ki jih je tožeča stranka v celoti kupila od svoje matične družbe na Kitajskem, izdelujejo s postopkom šivanja/pletenja, ki je aktivnost končne izdelave, ki naj bi bila zajeta s pojmom aktivnosti sestavljanja v smislu člena 13 osnovne protidampinške uredbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">119</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem tožeča stranka najprej pojasnjuje naravo postopka proizvodnje in druge dejavnosti, ki se izvajajo v Maroku. Natančneje, pojasnjuje, da se TSV v Maroku izdelujejo s postopkom šivanja/pletenja nepobarvanih rovingov, pri čemer gre pri rovingih in TSV za ločena izdelka, ki imata različne sestavo, lastnosti in končno uporabo in ki sta namenjena popolnoma različnima industrijama; da ima postopek proizvodnje TSV več etap, ki jih je treba skrbno zasnovati in umeriti, da se dobijo lastnosti, ki so želene glede na njihovo specifično uporabo; da so za proizvodnjo TSV potrebne proizvodne revizije, certifikacije izdelkov, obrata in opreme ter preizkušanja z vzorčenjem, da se izpolnjujejo stroge zahteve kupcev, saj se TSV v praksi proizvajajo po meri glede na zahteve vsake stranke; da so za proizvodnjo TSV potrebni posebna oprema in posebno strokovno znanje ter posebno usposabljanje, ki presegajo zgolj aktivnost sestavljanja in ki so ob upoštevanju posebnih uporab TSV nepogrešljivi, ter da seznam velikih napak, zaradi katerih TSV za stranke postanejo neuporabne, potrjuje kompleksnost postopka njihove proizvodnje.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">120</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tako je po mnenju tožeče stranke Komisija storila napako, ker je v uvodni izjavi 79 izpodbijane izvedbene uredbe postopek proizvodnje TSV v Maroku in z njim povezane dejavnosti opredelila kot aktivnost končne izdelave, ki spada med aktivnosti sestavljanja v smislu člena 13 osnovne protidampinške uredbe. Tožeča stranka meni, da čeprav se pojma ne smeta zamenjevati, navedeni postopek proizvodnje ni niti aktivnost sestavljanja niti aktivnost končne izdelave.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">121</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem, prvič, tožeča stranka trdi, da je Komisija storila napako, ker je pojem „aktivnost sestavljanja“ izenačila s pojmom „aktivnost končne izdelave“. Po njenem mnenju se ta pojma razlikujeta, ker sta v osnovni protidampinški uredbi, v kateri sta uporabljena, ločena z veznikom „ali“, ki izraža alternativo. Tako naj iz ničesar ne bi bilo mogoče sklepati, da se opredelitev iz člena 13(2) osnovne protidampinške uredbe za aktivnosti sestavljanja in za aktivnosti končne izdelave uporablja brez razlikovanja.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">122</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Drugič, tožeča stranka trdi, da glede na to, da naj bi bilo treba „sestavljanje“ šteti za „postopek, ki zajema združevanje delov stroja ali izdelka“, postopek proizvodnje TSV v Maroku in z njim povezane dejavnosti precej presegajo zgolj združevanje delov in da ga torej ni mogoče opredeliti kot aktivnost sestavljanja.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">123</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tretjič, tožeča stranka meni, da je Komisija, tudi če se predpostavi, da se člen 13(2) osnovne protidampinške uredbe uporablja za aktivnosti končne izdelave, v izpodbijani izvedbeni uredbi napačno menila, da so aktivnosti, ki jih opravlja tožeča stranka, aktivnosti končne izdelave, to je aktivnosti, katerih namen je dokončanje nečesa. Poudarja, da ne opravlja zgolj dokončanja pretvorbe rovingov v TSV. Nasprotno, trdi, da iz rovingov izdela popolnoma nov izdelek, katerega fizikalne in tehnične lastnosti, končna uporaba in tarifni razredi so različni. Natančneje, njen postopek proizvodnje TSV v Maroku naj bi bilo mogoče primerjati s podobnim, vendar enostavnejšim postopkom proizvodnje bombažnih tkanin iz bombažne preje. Rovingi naj bi bili namreč šivani in pleteni enako kot bombažne preje za proizvodnjo bombažnih tkanin. Enako kot naj te tkanine ne bi bile zgolj „dokončana“ bombažna preja, naj TSV ne bi bile zgolj „dokončani“ rovingi, ampak rezultat kompleksnega postopka proizvodnje, za katerega naj bi bila potrebna specializirana oprema in strokovno znanje. Poleg tega naj bi zelo različno naravo „rovingov“ in „TSV“ priznala tako industrija Unije v protidampinški pritožbi, ki je bila leta 2019 vložena v zvezi z uvozom TSV iz Kitajske in Egipta, kot tudi sama Komisija z uvedbo ukrepov trgovinske zaščite pred rovingi in TSV.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">124</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija – enako kot intervenient v njeno podporo – trditve tožeče stranke prereka.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">125</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V obravnavanem primeru je Komisija v uvodni izjavi 76 izpodbijane izvedbene uredbe navedla, da so „[g]lavna surovina za proizvodnjo tkanin iz steklenih vlaken […] rovingi iz steklenih vlaken“, da je „[tožeča stranka] 100 % rovingov iz steklenih vlaken, ki jih je uporabila, kupila od svoje povezane matične družbe na Kitajskem“, da so bili „[s] postopkom šivanja/pletenja, ki je dejavnost [aktivnost] končne izdelave in se je izvajal v Maroku, […] ti rovingi iz steklenih vlaken preoblikovani v tkanine iz steklenih vlaken“ in da „[g]lede na informacije, ki jih je predložila [tožeča stranka], rovingi iz steklenih vlaken predstavljajo skoraj 100 % skupne vrednosti delov sestavljenega [ali] dokončanega izdelka v smislu člena 13(2)(b) osnovne protidampinške uredbe“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">126</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija je zato v uvodni izjavi 77 izpodbijane izvedbene uredbe ugotovila, da „je postopek, ki se izvaja v Maroku, dejavnost [aktivnost] končne izdelave (dejavnost [aktivnost] sestavljanja) in da je izpolnjeno merilo 60 % iz člena 13(2), točka (b), osnovne protidampinške uredbe, ki se smiselno uporablja ob upoštevanju besedila člena 23(3) osnovne [protisubvencijske] uredbe, kot je navedeno v uvodni izjavi 33 [izpodbijane izvedbene uredbe]“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">127</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega je Komisija v uvodni izjavi 79 izpodbijane izvedbene uredbe pojasnila, da je „[p]rakso, opisano v uvodni izjavi 76, […] mogoče opredeliti kot dejavnost [aktivnost] končne izdelave, ki je zajeta s pojmom dejavnosti [aktivnosti] sestavljanja v skladu s členom 13 osnovne [protidampinške] uredbe“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">128</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prav tako je treba opozoriti, da v skladu s členom 13(1), četrti pododstavek, osnovne protidampinške uredbe „[p]raksa, postopek ali dejavnost iz tretjega pododstavka[, ki lahko pomenijo izogibanje,] vključuje, med drugim[,] v okoliščinah, prikazanih v odstavku 2, sestavljanje delov s postopkom sestavljanja v Uniji ali tretji državi“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">129</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V skladu s členom 13(2) osnovne protidampinške uredbe se „[z]a določeno aktivnost sestavljanja v Uniji ali tretji državi […] šteje, da se izogiba veljavnim ukrepom, kadar […] vrednost delov predstavlja 60 % ali več celotne vrednosti delov sestavljenega izdelka, vendar pa se v nobenem primeru ne šteje, da gre za izogibanje, kadar je dodana vrednost, za katero se poveča vrednost delov, vnesenih tekom aktivnosti sestavljanja ali končne izdelave, večja od 25 % proizvodnih stroškov“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">130</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V obravnavanem primeru je treba preveriti, ali je treba pojem „aktivnost sestavljanja“, kot to zagovarjata Komisija in intervenient v njeno podporo, razlagati široko, tako da lahko zajema aktivnosti končne izdelave, ali pa, kot to predlaga tožeča stranka, ozko, tako da zadnjenavedene aktivnosti s pojmom „aktivnost sestavljanja“ niso zajete.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">131</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem je treba navesti, kot to poudarja Komisija, da osnovna protidampinška uredba ne vsebuje opredelitve pojma „aktivnost sestavljanja“ niti opredelitve pojma „aktivnost končne izdelave“. Prav tako ne vsebuje pojasnila, ali so zadnjenavedene aktivnosti zajete s pojmom „aktivnost sestavljanja“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">132</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V skladu z ustaljeno sodno prakso pa je treba pri razlagi določbe prava Unije upoštevati ne le njeno besedilo, ampak tudi njen kontekst in cilje, ki jim sledi ureditev, katere del je (glej sodbo z dne 12. septembra 2019, Komisija/Kolachi Raj Industrial, C‑709/17 P, EU:C:2019:717, točka 82 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">133</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s kontekstom je treba navesti, da – drugače kot aktivnosti sestavljanja – aktivnosti končne izdelave niso navedene med praksami, postopki ali dejavnostmi, ki so v členu 13(1), četrti pododstavek, osnovne protidampinške uredbe, našteti kot takšni, da lahko pomenijo izogibanje v smislu člena 13(1), tretji pododstavek, iste uredbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">134</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar je pojem „končna izdelava“, ki je, kot je bilo potrjeno na obravnavi, avtonomen pojem iz okvira ureditve Unije za preprečevanje izogibanja, naveden v členu 13(2)(b) osnovne protidampinške uredbe, v skladu s katerim je obstoj izogibanja izključen, „kadar je dodana vrednost, za katero se poveča vrednost delov, vnesenih tekom aktivnosti sestavljanja ali končne izdelave, večja od 25 % proizvodnih stroškov“. Poleg tega je treba v zvezi s tem poudariti, da se nobena druga določba osnovne protidampinške uredbe ne sklicuje na aktivnosti končne izdelave.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">135</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sklicevanje na končno izdelavo v okviru člena 13(2)(b) osnovne protidampinške uredbe, in sicer v okviru dela te določbe, v katerem so natančneje določeni pogoji, pod katerimi se šteje, da aktivnost sestavljanja pomeni izogibanje veljavnim ukrepom, pa govori v prid tezi Komisije, da aktivnosti končne izdelave spadajo na področje uporabe člena 13(2) navedene uredbe. Aktivnosti končne izdelave je namreč mogoče razlagati tako, da gre za izpeljanko iz aktivnosti sestavljanja.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">136</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Po eni strani je ta razlaga v skladu s ciljem ureditve Unije glede izogibanja, ki je zagotoviti učinkovitost protisubvencijskih ukrepov, ki jih je sprejela Unija, in preprečiti izogibanje tem ukrepom (glej točko 42 zgoraj). Po drugi strani jo potrjuje okoliščina, da je bil namen zakonodajalca, kot to izhaja iz sodne prakse Sodišča, institucijam Unije pustiti široko polje proste presoje glede opredelitve izogibanja (glej v tem smislu sodbo z dne 4. septembra 2014, Simon, Evers &amp; Co., C‑21/13, EU:C:2014:2154, točka 48).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">137</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega te razlage ni mogoče ovreči s tezo tožeče stranke, da pojma „aktivnost končne izdelave“ ni mogoče enačiti s pojmom „aktivnost sestavljanja“, ker sta pojma „sestavljanje“ in „končna izdelava“ različna, oba navedena v osnovni protidampinški uredbi in ločena z veznikom „ali“. Čeprav sta namreč zadevna pojma različna, kot to potrjuje uporaba veznika „ali“ (glej v tem smislu sodbo z dne 17. maja 2013, Trelleborg Industrie in Trelleborg/Komisija, T‑147/09 in T‑148/09, EU:T:2013:259, točka 83), to ne preprečuje možnosti, da se pojem „končna izdelava“ šteje za pojem, ki je lahko zajet s pojmom „sestavljanje“, in da se zato prizna, da so lahko aktivnosti končne izdelave vključene v aktivnosti sestavljanja v smislu člena 13(2) navedene uredbe. Poleg tega v skladu s sodno prakso obstajajo različne aktivnosti, ki so zajete s pojmom „sestavljanje“ (sodba z dne 13. decembra 1989, Brother International, C‑26/88, EU:C:1989:637, točka 20).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">138</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato je treba ugotoviti, da se člen 13 osnovne protidampinške uredbe uporablja tako za aktivnosti sestavljanja kot tudi za aktivnosti končne izdelave, pri čemer so zadnjenavedene izpeljanka iz prvonavedenih.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">139</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Po tem pojasnilu je treba preveriti, ali je v obravnavani zadevi postopek šivanja/pletenja, ki ga tožeča stranka izvaja v Maroku, mogoče opredeliti, kot je navedeno v uvodnih izjavah 76, 77 in 79 izpodbijane izvedbene uredbe, kot „dejavnost [aktivnost] končne izdelave, ki je zajeta s pojmom dejavnosti [aktivnosti] sestavljanja v skladu s členom 13 osnovne [protidampinške] uredbe“ (glej točke od 125 do 127 zgoraj).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">140</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka to opredelitev izpodbija. V zvezi s tem, kot je bilo opozorjeno v točki 122 zgoraj, trdi, da postopek proizvodnje TSV v Maroku in z njim povezane dejavnosti precej presegajo zgolj združevanje delov (oziroma sestavljanje) in aktivnosti končne izdelave. Zlasti poudarja, najprej, da ne opravlja zgolj dokončanja pretvorbe rovingov v TSV, ampak da iz rovingov izdela popolnoma nov izdelek, katerega fizikalne in tehnične lastnosti, končna uporaba in tarifni razredi so različni. Dalje, trdi, da TSV niso zgolj „dokončani“ rovingi, ampak rezultat kompleksnega postopka proizvodnje z več etapami, za katerega so potrebni specializirana oprema in strokovno znanje ter posebno usposabljanje. Nazadnje, TSV, za katere naj bi seznam velikih napak, zaradi katerih postanejo neuporabne, potrjeval kompleksnost postopka proizvodnje, naj bi se proizvajali po meri glede na zahteve vsake stranke.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">141</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Najprej je treba navesti, da osnovna protidampinška uredba ne določa splošnega merila, da mora biti podan neobstoj kompleksnosti, ki bi bila neločljivo povezana s postopkom, zato da bi aktivnost sestavljanja lahko pomenila „izogibanje“, kot je določeno v členu 13(1), tretji pododstavek, te uredbe. Okoliščine, v katerih se za aktivnosti sestavljanja v Uniji ali tretji državi šteje, da pomenijo izogibanje veljavnim ukrepom, so opisane v odstavku 2 tega člena, ki se sklicuje na delež uporabljenih delov, ki prihajajo iz države, za katero veljajo ukrepi, in na vrednost, ki se tem delom doda z zadevno aktivnostjo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">142</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato, kot pravilno poudarja Komisija, okoliščine – tudi če se predpostavi, da so dokazane – na katere se sklicuje tožeča stranka in glede na katere so TSV nov izdelek, katerega fizikalne in tehnične lastnosti, končna uporaba in tarifni razredi so različni, ter to, da so TSV rezultat kompleksnega postopka proizvodnje z več etapami, za katerega so potrebni specializirana oprema in strokovno znanje ter posebno usposabljanje, ne vplivajo na to, da se postopki proizvodnje TSV v Maroku opredelijo kot aktivnost sestavljanja ali končne izdelave. Enako velja za okoliščine, glede na katere se TSV različno uporabljajo v različnih industrijskih sektorjih in zanje obstaja zelo obsežen seznam morebitnih napak, zaradi katerih za stranke postanejo neuporabne, in glede na katere naj bi se proizvajale po meri glede na zahteve vsake stranke, za katere naj bi se poleg tega izvajal podroben postopek proizvodne revizije in certifikacije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">143</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato Komisija s tem, da je aktivnosti, ki jih tožeča stranka opravlja v Maroku, analizirala z vidika pojma „končna izdelava“, in ne pojma „sestavljanje“, in da je ugotovila, da so navedene aktivnosti aktivnosti končne izdelave, ni storila očitne napake pri presoji niti ni kršila člena 13(1) in (2) osnovne protidampinške uredbe. Nazadnje, glede na elemente, ki jih je navedla tožeča stranka, ni mogoče ugotoviti kršitve pravice do dobrega upravljanja.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">144</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ta del je treba zato zavrniti kot neutemeljen.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">c)</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tretji del: očitne napake pri presoji, kršitev člena 23(3) osnovne protisubvencijske uredbe ter kršitve pravice do dobrega upravljanja in načel prepovedi diskriminacije in enakega obravnavanja pri presoji praga dodane vrednosti aktivnosti sestavljanja</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">145</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka v utemeljitev tega dela četrtega tožbenega razloga v bistvu navaja tri očitke.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">146</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka s prvim očitkom trdi, da izpodbijana izvedbena uredba temelji na očitnih napakah pri presoji in da je z njo kršen člen 23(3) osnovne protisubvencijske uredbe, ker so v njej v okviru presoje praga dodane vrednosti, za katero se poveča vrednost vnesenih delov v smislu člena 13(2)(b) osnovne protidampinške uredbe, njeni fiksni stroški, zlasti stroški amortizacije in stroški najema, prilagojeni glede na stopnjo izkoriščenosti zmogljivosti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">147</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na prvem mestu, tožeča stranka trdi, da je prilagoditev fiksnih stroškov za odražanje izkoriščenosti zmogljivosti pravno nedovoljena in dejansko napačna.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">148</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na eni strani tožeča stranka trdi, da ni pravne določbe, ki bi Komisiji omogočala prilagoditev fiksnih stroškov glede na stopnjo izkoriščenosti zmogljivosti. Natančneje, po njenem mnenju prilagoditev fiksnih stroškov glede na izkoriščenost zmogljivosti ni koherentna, saj fiksni stroški po definiciji niso odvisni od proizvedenih količin ali izkoriščenih zmogljivosti. Tako naj bi bila prilagoditev, ki jo je izvedla Komisija, v nasprotju z ustaljeno računovodsko opredelitvijo „fiksnih stroškov“ in naj bi izkrivila izračun dodane vrednosti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">149</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka v repliki izpodbija tudi razlago pojma „dodana vrednost“, ki jo predlaga Komisija, ob upoštevanju konteksta in cilja člena 13(2)(b) osnovne protidampinške uredbe. Najprej trdi, da navedeni pojem spada v okvir pojma „strošek“ proizvodnje, ki je uporabljen v istem stavku navedene določbe. Ker je ta pojem opredeljen v členu 2 osnovne protidampinške uredbe, naj bi sklicevanje na stroške v okviru člena 13(2)(b) te uredbe pomenilo, da naj bi bila pojma „dodana vrednost“ in „nastali stroški“ enaka ter da naj bi bilo mogoče prilagoditev stroškov, nastalih za namene dodane vrednosti, opraviti le na podlagi člena 2(5) navedene uredbe. Po mnenju tožeče stranke pa ta člen ne določa prilagoditve, če so stroški izračunani na osnovi računovodskih evidenc, ki so sestavljene v skladu s splošno sprejetimi računovodskimi načeli in razumno odražajo stroške, povezane s proizvodnjo in prodajo obravnavanega izdelka, tudi če se ti stroški glede na dejansko stopnjo izkoriščenosti zmogljivosti zdijo nizki ali visoki. Enaka prepoved naj bi veljala za dodano vrednost, ki spada v okvir stroškov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">150</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na drugi strani tožeča stranka trdi, da ni bilo dejanskega razloga za prilagoditev fiksnih stroškov. Meni, da bi bilo s to metodo mogoče stroške amortizacije in najema v celoti upoštevati le, če bi delovala s polno zmogljivostjo, do česar naj v praksi ne bi nikoli prišlo, in da so stroški amortizacije prilagojeni, ker stroškov amortizacije strojev za proizvodnjo TSV, ki v celotnem letu 2020 niso obratovali, ni mogoče upoštevati. Dodaja, da utemeljitev prilagoditve fiksnih stroškov, ki jo je Komisija navedla v uvodni izjavi 84 izpodbijane izvedbene uredbe, ni podprta z dejstvi, saj ni izjavila, da so njeni stroji obratovali 300 dni. Po njenem mnenju so bili stroji za proizvodnjo TSV predmet amortizacije šele od takrat, ko so bili nameščeni, in za čas njihove uporabe. Tožeča stranka trdi, da torej stroški amortizacije, ki jih je sporočila Komisiji, odražajo dejansko obdobje, v katerem so se stroji za proizvodnjo TSV uporabljali in amortizirali.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">151</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na drugem mestu, tožeča stranka trdi, da ni bilo razloga za izključitev stroškov najema „obrata – faza 2“ iz stroškov najema, upoštevanih za izračun dodane vrednosti, ker naj bi ta obrat vseboval [zaupno], kar je edini izdelek tožeče stranke. Zato meni, da ker sta bila „obrat – faza 1“ in „obrat – faza 2“ uporabljana za proizvodnjo zadevnega izdelka, ni bilo nobenega razloga za izključitev stroškov najema „obrata – faza 2“. Po njenem mnenju vsi stroški najema prispevajo k dodani vrednosti končnega izdelka.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">152</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na tretjem mestu, tožeča stranka trdi, da je Komisija iz napačnih razlogov zavrnila tri različne metode izračuna dodane vrednosti, ki jih je predlagala. Natančneje, zavrnitev prve metode iz razlogov, navedenih v uvodni izjavi 86 izpodbijane izvedbene uredbe, naj bi temeljila na očitni napaki pri presoji. V zvezi s tem tožeča stranka navaja, da je pojasnila, zakaj marec prvotno ni bil naveden kot prvi mesec proizvodnje. Komisija naj tako ne bi imela na voljo elementov za to, da bi ovrgla predložene podatke. V zvezi z drugo in tretjo metodo tožeča stranka trdi, da je bila stopnja izkoriščenosti zmogljivosti [zaupno], ki jo je uporabila Komisija, določena na podlagi njene celotne zmogljivosti ob upoštevanju vseh strojev za proizvodnjo TSV, zlasti strojev, ki niso obratovali v celotnem letu 2020. Zato je po njenem mnenju ta stopnja dejansko manj reprezentativna za stopnjo izkoriščenosti zmogljivosti za celotno leto 2020. Trdi torej, da Komisija ni mogla zavrniti rešitev, ki jih je predlagala, ker naj te ne bi bile reprezentativne za stopnjo izkoriščenosti zmogljivosti za celotno leto 2020, ne da bi ovrgla svojo metodo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">153</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka z drugim očitkom trdi, da je prilagoditev fiksnih stroškov, da bi odražali izkoriščenost zmogljivosti, z uporabo [zaupno] stroškov amortizacije in najema za „obrat – faza 1“ diskriminatorna. Komisiji v bistvu očita, da je diskriminirala med njo in industrijo Unije, ker pri izračunu ciljne cene v prvotni preiskavi ni prilagodila proizvodnih stroškov te industrije, čeprav je bila pri industriji Unije v obdobju preiskave razvidna nizka izkoriščenost zmogljivosti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">154</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka s tretjim očitkom trdi, da je z izpodbijano izvedbeno uredbo kršena njena pravica do dobrega upravljanja, ker v njej niso skrbno in nepristransko preučeni vsi upoštevni elementi obravnavanega primera ter so prilagojeni stroški, ne da bi bila upoštevana pojasnila, ki jih je podala v zvezi z uporabo strojev in stroški najema.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">155</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija – enako kot intervenient v njeno podporo – trditve tožeče stranke prereka.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">156</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ta del se v bistvu nanaša na določitev dodane vrednosti, za katero se poveča vrednost delov, vnesenih med aktivnostjo sestavljanja ali končne izdelave, v smislu člena 13(2)(b) osnovne protidampinške uredbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">157</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V skladu s členom 13(2)(b) osnovne protidampinške uredbe „se v nobenem primeru ne šteje, da gre za izogibanje, kadar je dodana vrednost, za katero se poveča vrednost delov, vnesenih tekom aktivnosti sestavljanja ali končne izdelave, večja od 25 % proizvodnih stroškov“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">158</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pred preučitvijo treh očitkov, ki jih je tožeča stranka navedla v utemeljitev tega dela, je treba opozoriti na upoštevne uvodne izjave izpodbijane izvedbene uredbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">1)</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Izračun dodane vrednosti v izpodbijani izvedbeni uredbi</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">159</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija je v uvodni izjavi 80 izpodbijane izvedbene uredbe opozorila, da so po mnenju tožeče stranke „njeni stroški za dodano vrednost presegali 25‑odstoten prag“. V zvezi s tem je pojasnila, da sta bili „[d]ve glavni stroškovni postavki pri izračunu dodane vrednosti […] stroški amortizacije in stroški za najemnino, ki so bili del finančnih podatkov v obdobju poročanja, ki jih je [tožeča stranka] predložila v svojem obrazcu zahtevka za izvzetje“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">i)</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Stroški amortizacije</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">160</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede stroškov amortizacije je tožeča stranka, kot je razvidno iz uvodne izjave 81 izpodbijane izvedbene uredbe, trdila, da „je bilo v njenih prostorih nameščenih manj kot deset strojev za proizvodnjo tkanin iz steklenih vlaken in da je leta 2020 vsak od teh strojev obratoval 300 od 360 dni“. Tako je „[a]mortizacijsko osnovo za obdobje poročanja […] izračunala na podlagi […] treh elementov[, in sicer] nabavne vrednosti, 9,5 % kot odstotka amortizacije, da se upošteva ocenjena doba koristnosti [in] navedenih 300 dni delovanja na skupno 360 dni“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">161</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz uvodne izjave 82 izpodbijane izvedbene uredbe je razvidno, da se Komisija ni strinjala s tem, kako je tožeča stranka izračunala stroške amortizacije v okviru izračuna dodane vrednosti v smislu člena 13(2)(b) osnovne protidampinške uredbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">162</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem je v uvodni izjavi 82 izpodbijane izvedbene uredbe navedeno:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-237" title="page-31">
      „Uporaba 300 dni kot elementa za izračun amortizacijske osnove je sicer sprejemljiva v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi, vendar je iz različnih razlogov privedla do previsoko izračunane amortizacijske osnove v okviru izračuna dodane vrednosti s strani [tožeče stranke]. Prvič, […] izkoriščenost zmogljivosti (dejanska proizvodnja v kg, deljeno z dejansko proizvodno zmogljivostjo v kg) strojev za proizvodnjo tkanin iz steklenih vlaken [je bila] v letu 2020 nizka. Glede na nizko izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti je bilo ugotovljeno, da so bili sporočeni stroški amortizacije previsoki. Drugič, štirje stroji za proizvodnjo tkanin iz steklenih vlaken so bili odpremljeni iz Šanghaja v Tanger šele novembra 2019 in leta 2020 niso mogli obratovati 300 dni, če se upoštevata čas prevoza med Šanghajem in Tangerjem ter obdobje, potrebno za raztovarjanje, namestitev in testiranje vsakega od teh štirih strojev. Tretjič, [tožeča stranka] je v obrazcu zahtevka za izvzetje trdila, da se je proizvodnja začela šele aprila 2020. Če bi bilo to res, bi lahko vsak od nameščenih strojev za proizvodnjo tkanin iz steklenih vlaken deloval skupaj največ 270 dni (od aprila 2020 do decembra 2020), brez upoštevanja časa nedelovanja med zaustavitvami zaradi potrebnega vzdrževanja, prostih dni in praznikov. Zato je Komisija sklenila, da bi morali biti stroški amortizacije, ki se upoštevajo pri izračunu stroškov dodane vrednosti, znatno nižji[,] kot jih je izračunala [tožeča stranka].“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">163</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz uvodnih izjav 85 in 86 izpodbijane izvedbene uredbe je razvidno, da je Komisija zavrnila tudi uporabo treh spodaj navedenih alternativnih metod, ki jih je predlagala skupina PGTEX, in sicer:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">metodo, pri kateri bi se prilagodila zmogljivost, da bi odražala tiste mesece, v katerih zadevni stroji za proizvodnjo tkanin iz steklenih vlaken niso delovali;</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">metodo, pri kateri bi se uporabili samo podatki o stroških za december 2020, to je mesec v obdobju preiskave, v katerem je delovala večina strojev za proizvodnjo tkanin iz steklenih vlaken, razen za stroj [zaupno];</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">metodo, pri kateri bi se uporabili podatki o stroških za obdobje od julija do decembra 2020, saj je bilo [zaupno].</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">164</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Natančneje je v uvodni izjavi 86 izpodbijane izvedbene uredbe navedeno:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">„[Tožeča stranka] meseca marca 2020 v Prilogi 7.2 k dopisu z dne 12. oktobra 2021 ni navedla kot meseca proizvodnje. [Tožeča stranka] je 12. oktobra 2021 prvič navedla, da je marca 2020 proizvodnja potekala, vendar je bila evidentirana v podatke o proizvodnji šele za april 2020. To pomeni, da Komisija ni mogla izključiti drugih napak in/ali zamud pri evidentiranju mesečne proizvodnje […];</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">samo uporaba podatkov o stroških za december 2020 prav tako ni bila sprejemljiva, saj stopnja izkoriščenosti zmogljivosti za december 2020 ni bila reprezentativna za stopnjo izkoriščenosti zmogljivosti za celotno leto 2020;</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">tudi uporaba podatkov o stroških za obdobje od julija do decembra 2020 ni bila sprejemljiva iz istega razloga, kot je naveden za drugo predlagano alternativo[:] [s]topnja izkoriščenosti zmogljivosti za obdobje od julija do decembra 2020 ni bila reprezentativna za stopnjo izkoriščenosti zmogljivosti za celo leto 2020.“</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">165</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato je Komisija v uvodni izjavi 86 izpodbijane izvedbene uredbe ugotovila, „da je bil[…] najprimernejši kazalnik za razumno zmanjšanje v celoti knjižene amortizacijske stopnje pri izračunu dodane vrednosti stopnja izkoriščenosti zmogljivosti v celotnem letu 2020“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">ii)</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Stroški najema</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">166</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s stroški najema je Komisija v uvodni izjavi 91 izpodbijane izvedbene uredbe ugotovila:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-249" title="page-32">
      „[Tožeča stranka] kljub visokim stroškom, ki jih je imela leta 2020 z najemnino, v odgovoru na obrazcu zahtevka za izvzetje ni predložila najemnih pogodb. Na obrazcu zahtevka za izvzetje je Komisijo obvestila, da je vse svoje stroje za proizvodnjo tkanin iz steklenih vlaken namestila na eni lokaciji (obrat – faza 1). Prvotno je navedla, da je najela samo ta obrat oziroma da ima samo en proizvodni obrat, čeprav je treba na obrazcu zahtevka za izvzetje navesti naslove vseh proizvodnih obratov. [Tožeča stranka] je nato predložila dve najemni pogodbi v odgovor na poziv […] k dopolnitvi in navedla, da je v obdobju poročanja najela dva ločena objekta od dveh zasebnih lastnikov. Ker je [tožeča stranka] v svojem obrazcu zahtevka za izvzetje prej trdila, da so stroji za proizvodnjo tkanin iz steklenih vlaken, ki so delovali leta 2020, nameščeni v enem od teh dveh najetih obratov, bi bilo treba stroške za najemnino, ki so nastali leta 2020 za drugi obrat (obrat – faza 2), izključiti iz stroškov za najemnino in stroškov dodane vrednosti. Poleg tega Komisija zaradi nizke izkoriščenosti zmogljivosti v svojem izračunu stroškov dodane vrednosti ni mogla sprejeti tudi skupnih stroškov za najemnino za obrat – faza 1, saj se ta ni uporabljal v celoti, ker se stroji za proizvodnjo tkanin iz steklenih vlaken v prvem četrtletju 2020 niso uporabljali, v preostalem delu leta 2020 pa niso delovali s polno zmogljivostjo. Komisija skupnih stroškov za najemnino, kot so bili sporočeni, ni sprejela zaradi zgoraj navedenih razlogov.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">167</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Skupina PGTEX je pred Komisijo trdila, da je ta pri presoji storila očitne napake in kršila člen 13(2) osnovne protidampinške uredbe, saj ni upoštevala celotnih stroškov za najemnino (uvodna izjava 92 izpodbijane izvedbene uredbe).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">168</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar je, kot je razvidno iz uvodne izjave 93 izpodbijane izvedbene uredbe, „Komisija […] to trditev zavrnila na podlagi naslednjih izjav skupine PGTEX Group med preiskavo“. V nadaljevanju je namreč navedeno:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-252" title="page-33">
      „Prvič, skupina PGTEX Group se je v odgovoru na poziv k dopolnitvi sklicevala le na obrat – fazo 1 za [zaupno]. Drugič, […] v odgovoru na poziv k dopolnitvi [je] navedla, da so bili njeni stroji za proizvodnjo tkanin iz steklenih vlaken, ki so obratovali leta 2020, v obratu – faza 1. Zato je Komisija sklepala, da nobeden od teh strojev, ki so obratovali leta 2020, ni bil v obratu – faza 2. To so potrdile tudi druge izjave [navedene] skupine […] v odgovoru na poziv k dopolnitvi.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">169</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato je Komisija v uvodni izjavi 94 izpodbijane izvedbene uredbe ugotovila, da je bilo „[z] uskladitvijo sporočenih stroškov amortizacije in stroškov za najemnino ter ob upoštevanju zgornjih vprašanj […] ugotovljeno, da povprečna dodana vrednost, ki je bila tako dosežena v obdobju poročanja, ni presegala praga 25 %, določenega v členu 13(2)[(b)] osnovne [protidampinške] uredbe“, in da „[je bilo z]a nekatere druge stroškovne postavke […] ugotovljeno, da so ocenjene previsoko, vendar niso bile prilagojene, saj bi to vodilo do še nižjega odstotka dodane vrednosti“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">2)</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prvi očitek: očitne napake pri presoji in kršitev člena 13(2)(b) osnovne protidampinške uredbe</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">170</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">S tem očitkom se v bistvu postavlja predhodno vprašanje, kako je treba določiti dodano vrednost v smislu člena 13(2)(b) osnovne protidampinške uredbe in ali mora Komisija pri določitvi te vrednosti upoštevati stroške, kot jih je knjižilo podjetje, ki izvaja aktivnosti sestavljanja ali končne izdelave, ali pa jih lahko prilagodi ob upoštevanju dejanske proizvodne zmogljivosti podjetja.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">171</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem je treba opozoriti, da osnovna protidampinška uredba ne vsebuje nobene opredelitve pojma „dodana vrednost“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">172</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Čeprav se stranki v obravnavani zadevi strinjata, da se „dodana vrednost“ v smislu člena 13(2)(b) osnovne protidampinške uredbe opredeli kot vrednost, ki jo pridobi izdelek, ki nastane po aktivnosti sestavljanja ali končne izdelave, si nasprotujeta glede vprašanja, ali navedeni pojem sovpada s pojmom „nastali stroški“, ali celo „knjiženi stroški“, ali pa se od tega pojma razlikuje. Natančneje, medtem ko tožeča stranka meni, da sta pojma „dodana vrednost“ in „nastali stroški“ enaka ter da je prilagoditev stroškov, nastalih zaradi dodane vrednosti, mogoče izvesti le iz razlogov iz člena 2(5) osnovne protidampinške uredbe, ki pa stopnje izkoriščenosti proizvodne zmogljivosti ne določa kot merila za prilagoditev, Komisija trdi, da se pojem „dodana vrednost“ razlikuje od pojma „nastali stroški“ in da se tako s ciljem kot tudi z besedilom člena 13(2)(b) te uredbe zahteva, da se fiksni stroški, kot so knjiženi, prilagodijo, da se oceni dodana vrednost, za katero se poveča vrednost vnesenih delov, zlasti če je izkoriščenost zmogljivosti posebno nizka.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">173</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kot je bilo na to opozorjeno v točki 132 zgoraj, je treba v skladu z ustaljeno sodno prakso pri razlagi določbe prava Unije upoštevati ne le njeno besedilo, ampak tudi njen kontekst in cilje, ki jim sledi ureditev, katere del je (glej sodbo z dne 12. septembra 2019, Komisija/Kolachi Raj Industrial, C‑709/17 P, EU:C:2019:717, točka 82 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">174</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V obravnavanem primeru je iz člena 13(2)(b) osnovne protidampinške uredbe razvidno, da mora Komisija ugotoviti, ali „je dodana vrednost, za katero se poveča vrednost delov, vnesenih tekom aktivnosti sestavljanja ali končne izdelave, večja od 25 % proizvodnih stroškov“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">175</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Okoliščina, da je pojem „stroški“ v istem stavku člena 13(2)(b) osnovne protidampinške uredbe kot dodana vrednost, pa ne zadostuje za ugotovitev, da sta, kot trdi tožeča stranka, pojma „dodana vrednost“ in „nastali stroški“ enaka ter da je proizvodne stroške, ki jih je treba upoštevati pri izračunu dodane vrednosti v smislu navedene določbe, mogoče prilagoditi le iz razlogov, navedenih v členu 2(5) iste uredbe, in le pod pogoji iz tega člena.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">176</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na eni strani namreč razlaga, ki jo predlaga tožeča stranka, očitno ne upošteva dejstva, da čeprav je bil namen Unije, da se s členom 2(5) osnovne protidampinške uredbe izpolnijo posebne obveznosti iz člena 2.2.1.1 Sporazuma o izvajanju člena VI Splošnega sporazuma o carinah in trgovini 1994 (GATT) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 11, zvezek 21, str. 189) (glej v tem smislu sodbo z dne 7. februarja 2013, Acron/Svet, T‑118/10, neobjavljena, EU:T:2013:67, točka 66), ureditev Unije glede izogibanja iz člena 13 te uredbe ne temelji na navedenem sporazumu, tako da jo je treba šteti za poseben regulativni okvir znotraj prava Unije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">177</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tako je za razlago člena 13(2)(b) osnovne protidampinške uredbe glede na preostale določbe iste uredbe, kot je člen 2(5) te uredbe, pri katerem gre za prenos posebnih obveznosti iz Sporazuma o izvajanju člena VI GATT v pravo Unije, potrebna utemeljitev, ki ne temelji zgolj na okoliščini, da je izraz „proizvodni stroški“ v istem stavku kot izraz „dodana vrednost“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">178</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na drugi strani razlaga, ki jo predlaga tožeča stranka, ni v skladu s ciljem ureditve za preprečevanje izogibanja iz člena 23 osnovne protisubvencijske uredbe, ki je zagotoviti učinkovitost izravnalnih ukrepov, ki jih je sprejela Unija, in preprečiti izogibanje tem ukrepom (glej točko 42 zgoraj). V položaju, kakršen je v obravnavanem primeru položaj tožeče stranke, katere stroški amortizacije so bili izračunani in obračunani na podlagi maksimalnega teoretičnega delovanja vseh [zaupno] strojev za proizvodnjo TSV v celotnem referenčnem obdobju, to je v letu 2020, medtem ko so stroji za proizvodnjo TSV v tem obdobju dejansko delovali le [zaupno] svoje zmogljivosti, namreč tako obračunani stroški amortizacije ne predstavljajo v celoti dodane vrednosti, za katero se poveča vrednost vnesenih delov. Zato bi izključitev možnosti prilagoditve stroškov amortizacije za upoštevanje nizke izkoriščenosti zmogljivosti strojev na koncu podjetju omogočila, da napihne znesek dodane vrednosti, za katero se poveča vrednost vnesenih delov. Stroj, ki ostane neuporabljen, namreč povzroči stroške amortizacije, ki se knjižijo, vendar ne doda vrednosti delom, vnesenim v okviru aktivnosti sestavljanja ali končne izdelave.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">179</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato se s kontekstom in ciljem člena 13 osnovne protidampinške uredbe zahteva, da se pri izračunu dodane vrednosti upoštevajo samo stroški, povezani z dejansko proizvodnjo TSV, ali celo samo stroški amortizacije in najema, povezani z delovanjem strojev, ki so bili dejansko uporabljeni za izdelavo delov, ki so bili dejansko vneseni v referenčnem obdobju.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">180</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Po tem pojasnilu je treba ugotoviti, ali je bila pri prilagoditvi stroškov amortizacije in najema, kot jo je v obravnavanem primeru izvedla Komisija, storjena očitna napaka pri presoji.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">181</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kot je tožeča stranka pojasnila na obravnavi, Komisiji očita, da je stroške amortizacije in najema, ki ji jih je sporočila, prilagodila z uporabo stopnje izkoriščenosti zmogljivosti [zaupno] za celotno leto 2020.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">182</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka meni, da če je bil namen prilagoditve stroškov amortizacije in najema, ki jo je izvedla Komisija, da se odraža dejanska uporaba strojev za proizvodnjo TSV, ta stopnja ne ustreza temu namenu, ker je bila določena na podlagi največje teoretične zmogljivosti vseh njenih strojev za proizvodnjo TSV, vključno s tistimi, ki niso bili v uporabi. Zato meni, da bi morala Komisija, če bi želela prilagoditi stroške, upoštevati preostale metode za izračun stroškov amortizacije, ki ji jih je predložila, zlasti prvo od teh metod, v okviru katere je v bistvu predlagala prilagoditev stroškov ob upoštevanju števila mesecev referenčnega obdobja, v katerih je vsak stroj za proizvodnjo TSV dejansko deloval.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">183</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem je treba, na prvem mestu, poudariti, kot je bilo na to opozorjeno v točki 54 zgoraj, da imajo v skladu s sodno prakso institucije Unije na področju skupne trgovinske politike in predvsem ukrepov trgovinske zaščite široko diskrecijsko pravico zaradi kompleksnosti ekonomskih, političnih in pravnih položajev, ki jih morajo preučiti. Sodni nadzor take presoje pa mora tako biti omejen na preverjanje spoštovanja postopkovnih pravil, pravilnosti dejanskega stanja, ki je bilo ugotovljeno kot podlaga za izpodbijano odločitev, in neobstoja očitne napake pri presoji tega dejanskega stanja oziroma zlorabe pooblastil.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">184</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na drugem mestu, kot je razvidno iz uvodne izjave 81 izpodbijane izvedbene uredbe (glej točko 160 zgoraj), je strošek amortizacije, ki ga je tožeča stranka sporočila Komisiji, temeljil na največji teoretični zmogljivosti njenih strojev. V zvezi s tem je treba pojasniti, da čeprav tožeča stranka v tožbi trdi, da stroški amortizacije, ki jih je sporočila Komisiji, odražajo dejansko obdobje, v katerem so se stroji za proizvodnjo TSV uporabljali in amortizirali, ni predložila nobenega dokaza, s katerim bi se lahko ta trditev utemeljila. Poleg tega nekateri elementi iz spisa taki trditvi nasprotujejo. Na eni strani se namreč navedena trditev ne zdi verjetna glede na ugotovitev iz odgovora na dopis v zvezi s členom 28, da tožeča stranka „ni evidentirala števila dni, na katere so stroji za proizvodnjo [TSV] obratovali“. Na drugi strani je to trditev zanikala tožeča stranka sama, saj je v tožbi priznala, da so fiksni stroški, ki jih je dejansko imela leta 2020 za proizvodnjo TSV, „knjiženi na podlagi lokalno splošno sprejetih računovodskih načel“ in da „[Komisija] tega nikakor ne prereka, temveč priznava, da je ,[u]poraba 300 dni kot elementa za izračun […] sprejemljiva v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi‘“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">185</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na tretjem mestu, kot trdi Komisija, se lahko stroški amortizacije, izračunani na podlagi maksimalnega teoretičnega delovanja vseh [zaupno] strojev za proizvodnjo TSV v celotnem referenčnem obdobju, štejejo za dodano vrednost, za katero se poveča vrednost vnesenih delov, le, če so stroji dejansko delovali z maksimalno teoretično zmogljivostjo v celotnem navedenem obdobju, kar pa v obravnavanem primeru ni bilo tako iz razlogov, navedenih v uvodni izjavi 82 izpodbijane izvedbene uredbe (glej točko 162 zgoraj), zlasti zato, ker je v tem obdobju potekala faza zagona proizvodnega obrata tožeče stranke.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">186</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tako je Komisija, ker je menila, da stroški amortizacije in najema, kot jih je predložila tožeča stranka, ne morejo verodostojno izražati dodane vrednosti, za katero se poveča vrednost vnesenih delov, navedene stroške prilagodila. Pri tem je uporabila stopnjo izkoriščenosti zmogljivosti, kakršno ji je sporočila tožeča stranka in ki je ta ni izpodbijala (uvodni izjavi 84 in 86 izpodbijane izvedbene uredbe).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">187</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V nasprotju s tem, kar trdi tožeča stranka, in kot Komisija pravilno navaja, pa glede na to, da sta bila tako strošek amortizacije, ki ga je sama izračunala na podlagi največje teoretične zmogljivosti, kot tudi uporaba zmogljivosti izračunana glede na enako število strojev za proizvodnjo TSV, kot da bi delovali v celotnem referenčnem obdobju, to, da se je eden od teh elementov uporabil za prilagoditev drugega, ne pomeni napačne ugotovitve dejanskega stanja.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">188</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega tri preostale metode izračuna dodane vrednosti, ki jih je tožeča stranka predlagala Komisiji, ne bi omogočile boljšega odražanja dodane vrednosti, za katero se poveča vrednost vnesenih delov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">189</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem zadostuje poudariti, da je tožeča stranka s prvo metodo za izračun dodane vrednosti Komisiji predlagala, naj stroške amortizacije, izračunane na podlagi maksimalnega obdobja delovanja dvanajstih mesecev, prilagodi ob upoštevanju števila mesecev, v katerih je leta 2020 vsak stroj dejansko deloval. Da bi ta metoda natančno odražala dodano vrednost, za katero se dejansko poveča vrednost vnesenih delov, bi morali biti stroški amortizacije izračunani na podlagi števila mesecev dejanske uporabe strojev – in ne na podlagi dvanajstih mesecev, kot je to pri izračunu, ki ga je predlagala tožeča stranka, kar poleg tega pomeni, da je treba poznati število mesecev dejanske uporabe navedenih strojev.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">190</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar je iz uvodne izjave 86, prva alinea, izpodbijane izvedbene uredbe in iz spisa razvidno, da je tožeča stranka proizvodnjo iz marca 2020 vknjižila v podatke o proizvodnji šele za april 2020. Zato mesečni podatki o proizvodnji za april ne ustrezajo dejanski proizvodnji v tem mescu, saj je bil del proizvodnje iz aprila dejansko opravljen marca.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">191</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ker torej mesečni podatki o proizvodnji, ki jih je posredovala tožeča stranka, niso omogočali zagotove ugotovitve mesecev dejanske uporabe strojev za proizvodnjo TSV v referenčnem obdobju, je Komisija pravilno zavrnila prvo metodo za izračun dodane vrednosti, ki jo je predlagala tožeča stranka.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">192</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi z drugo metodo za izračun dodane vrednosti, s katero se predlaga uporaba podatkov v zvezi s stroški iz decembra 2020, in tretjo metodo, pri kateri bi se uporabili podatki v zvezi s stroški za obdobje med julijem in decembrom 2020, je treba navesti, da ob upoštevanju, da je Komisija jasno opozorila, da se preiskava nanaša na celotno koledarsko leto 2020, ki je opredeljeno kot referenčno obdobje, to, da bi se kot podlaga uporabilo obdobje enega meseca (to je meseca decembra) ali šestih mesecev (to je mesecev med julijem in decembrom 2020), ne bi bilo reprezentativno za aktivnosti, ki so potekale v dvanajstih mesecih leta 2020, in ne bi omogočalo zapolnitve vrzeli med tem, kako so stroški amortizacije izračunani na podlagi največje teoretične zmogljivosti za enega ali šest mesecev, in dejansko produktivnostjo strojev, to je dodano vrednostjo, za katero se poveča vrednost vnesenih delov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">193</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ob upoštevanju vseh zgoraj navedenih preudarkov je treba ugotoviti, da Komisija pri prilagoditvi stroškov amortizacije, kot jih je izračunala tožeča stranka, ob upoštevanju dejanske stopnje izkoriščenosti zmogljivosti v referenčnem obdobju in pri zavrnitvi treh preostalih metod za izračun dodane vrednosti, ki jih je predlagala tožeča stranka, ni storila očitne napake pri presoji niti ni kršila člena 13 osnovne protidampinške uredbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">194</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Te ugotovitve ni mogoče izpodbiti s trditvijo tožeče stranke, da ni bilo razloga za izključitev stroškov najema „obrata – faza 2“ iz stroškov najema, upoštevanih za izračun dodane vrednosti (glej točko 151 zgoraj). Poudariti je treba namreč, da so bili – kot je razvidno iz uvodne izjave 93 izpodbijane izvedbene uredbe (glej točko 168 zgoraj) – vsi stroji za proizvodnjo TSV, ki so obratovali leta 2020, v „obratu – faza 1“ in da so bili stroji za proizvodnjo TSV, kot je tožeča stranka to priznala na obravnavi, v „obratu – faza 2“ nameščeni šele po letu 2020.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">195</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka poleg tega sama priznava, da je iz načrta za „obrat – faza 2“ razvidno, da je tam [zaupno]. Poleg tega je Komisija v zvezi s tem na obravnavi pojasnila, česar tožeča stranka ni prerekala, da tožeča stranka ni nikoli navedla, da so bile TSV [zaupno] dejansko [zaupno].</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">196</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato je Komisija lahko ugotovila, da v tem „obratu – faza 2“ ni bilo nobene proizvodne dejavnosti, tako da stroški najema v zvezi s tem obratom ne pomenijo dodane vrednosti, za katero se poveča vrednost vnesenih delov. Ker taki stroški iz razloga, navedenega v točki 179 zgoraj, niso povezani z dejansko proizvodnjo TSV, namreč navedenih stroškov ni mogoče upoštevati pri izračunu dodane vrednosti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">197</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tako je treba ugotoviti, da Komisija s tem, da je iz stroškov najema, upoštevanih za izračun dodane vrednosti, izključila stroške najema „obrata – faza 2“, ni storila očitne napake pri presoji.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">198</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ob upoštevanju vsega zgoraj navedenega je treba ta očitek zavrniti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">3)</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Drugi očitek: kršitev načel prepovedi diskriminacije in enakega obravnavanja</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">199</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka v bistvu trdi, da je prilagoditev fiksnih stroškov, ki jo je izvedla Komisija za odražanje izkoriščenosti zmogljivosti z uporabo [zaupno] stroškov amortizacije in najema za „obrat – faza 1“, diskriminatorna glede na to, kar je Komisija storila v protisubvencijski preiskavi za izračun stopnje škode za industrijo Unije (glej točko 153 zgoraj).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">200</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem je treba najprej navesti, da se v skladu z ustaljeno sodno prakso za spoštovanje načel enakosti in prepovedi diskriminacije zahteva, da se primerljivi položaji ne obravnavajo različno in da se različni položaji ne obravnavajo enako, razen če je tako obravnavanje objektivno utemeljeno (glej sodbo z dne 13. decembra 2007, Asda Stores, C‑372/06, EU:C:2007:787, točka 62 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">201</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka v obravnavanem primeru meni, da je Komisija diskriminirala med njo in industrijo Unije, saj pri izračunu stopnje škode na podlagi ciljne cene, izvedenem v protisubvencijski preiskavi, ni prilagodila proizvodnih stroškov te industrije, čeprav je bila ugotovljena nizka stopnja izkoriščenosti proizvodne zmogljivosti, medtem ko je v okviru izpodbijane izvedbene uredbe izvedla tako prilagoditev za določitev dodane vrednosti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">202</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem je treba navesti, da se upoštevanje proizvodnih stroškov za izračun stopnje škode za industrijo Unije zaradi subvencioniranega uvoza in upoštevanje proizvodnih stroškov pri izračunu dodane vrednosti, za katero se poveča vrednost vnesenih delov med aktivnostjo sestavljanja ali končne izdelave v smislu člena 13(2)(b) osnovne protidampinške uredbe, da bi se ugotovilo, ali obstaja izogibanje protisubvencijskim ukrepom, izvedeta v različnem kontekstu in za doseganje različnih ciljev, tako da bi morala tožeča stranka za zadostno utemeljitev tega očitka pojasniti, kako je lahko Komisija z različnim upoštevanjem teh stroškov kršila načeli prepovedi diskriminacije in enakega obravnavanja. Vendar tožeča stranka s tem, da je v bistvu trdila le, da ni nobene utemeljitve za različno pojmovanje položaja industrije Unije v protisubvencijski preiskavi in njenega položaja v preiskavi proti izogibanju ter da je strošek, naveden v osnovni protidampinški uredbi, strošek, ki ga je mogoče opredeliti le enotno, v zvezi s tem ni predložila zadostnih pojasnil.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">203</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato je treba ta očitek zavrniti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">4)</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tretji očitek: kršitev pravice do dobrega upravljanja</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">204</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem očitkom iz analize preostalih očitkov v točkah od 170 do 203 zgoraj izhaja, da je Komisija v nasprotju s tem, kar trdi tožeča stranka, skrbno in nepristransko preučila vse upoštevne elemente obravnavanega primera in prilagodila stroške ob upoštevanju pojasnil, ki jih je tožeča stranka podala v zvezi z uporabo strojev in stroški najema.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">205</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato je treba ta očitek zavrniti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">d)</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ugotovitev</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">206</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ker so bili vsi očitki, ki jih je tožeča stranka navedla v utemeljitev tega dela, zavrnjeni, je treba navedeni del zavrniti in zato zavrniti četrti tožbeni razlog v celoti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">4.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Utemeljenost petega tožbenega razloga, ki se nanaša na očitne napake pri presoji in kršitev člena 23(3) osnovne protisubvencijske uredbe, ker je Komisija menila, da se za TSV, izvožene iz Maroka v Unijo, še vedno prejemajo subvencije, dodeljene kitajskim proizvajalcem TSV</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">207</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka v bistvu izpodbija trditve Komisije, ki so navedene v uvodnih izjavah od 102 do 105 izpodbijane izvedbene uredbe in katerih namen je presoja četrtega pogoja, ki se zahteva za ugotovitev obstoja izogibanja (glej točko 50 zgoraj), ki je v skladu s členom 23(3) osnovne protisubvencijske uredbe, da „uvoženi podoben izdelek [ali] njegovi deli še vedno koristijo subvencije“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">208</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem, na prvem mestu, tožeča stranka trdi, da se Izvedbena uredba 2020/776, ki jo je Komisija omenila v uvodni izjavi 102 izpodbijane izvedbene uredbe, ne nanaša na subvencioniranje rovingov in prej, kot ji jih je dobavila družba PGTEX China, temveč na subvencioniranje TSV, to je drugega izdelka. Ugotovitve iz Izvedbene uredbe 2020/776 naj bi torej veljale le v delu, v katerem se nanašajo na TSV, in ne v delu, v katerem se nanašajo na rovinge in preje. Zaradi tega naj ne bi bilo „subvencije“, ki bi ji jo družba PGTEX China lahko prenesla.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">209</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na drugem mestu, tožeča stranka trdi, da aktivnosti sestavljanja z osnovno protisubvencijsko uredbo niso zajete, ker ne morejo voditi do subvencije, ki bi jo dodelila država porekla ali država izvoza in ki še vedno koristi izdelku, ki naj bi bil predmet izogibanja. To naj bi izhajalo iz tega, da mora vsako subvencijo, ki jo je mogoče izravnati, dodeliti država, v kateri potekajo aktivnosti sestavljanja (v obravnavanem primeru Kraljevina Maroko) ali iz katere se izvažajo sestavljeni izdelki (v obravnavanem primeru prav tako Kraljevina Maroko). Vprašanje, ali „člen 23(3) osnovne [protisubvencijske] uredbe zajema tudi […] dejavnosti [aktivnosti] sestavljanja“, naj ne bi bilo upoštevno, saj je subvencije mogoče izravnati le, če jih je dodelila država porekla ali izvoza.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">210</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na tretjem mestu, tožeča stranka trdi, da ni pravne podlage, ki bi omogočala šteti, da je mogoča pravna domneva o prehajanju subvencij med povezanimi družbami. To, da je bilo v izpodbijani izvedbeni uredbi uporabljeno Poročilo pritožbenega organa Svetovne trgovinske organizacije (STO) z dne 19. januarja 2004, izdano v zadevi „Združene države – Določitev dokončne izravnalne dajatve v zvezi z nekaterimi vrstami lesa iglavcev iz Kanade“ (WT/DS 257/AB/R), naj ne bi zadostovalo za utemeljitev te domneve. Po mnenju tožeče stranke se navedeno poročilo nanaša na poseben primer, v katerem se ugodnost, ki izhaja iz subvencije za surovino, prenese na predelani izdelek. Ta položaj naj bi bil popolnoma drugačen od položaja TSV, za katere naj ne bi bilo dokazov, da je surovina (to je rovingi) subvencionirana.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">211</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega po mnenju tožeče stranke Komisija le nepopolno razlaga poročilo pritožbenega organa STO, v katerem je navedeno, da „[k]adar proizvajalci surovin in proizvajalci predelanih izdelkov izvajajo svoje dejavnosti pod običajnimi tržnimi pogoji, prenosa ugodnosti, ki izhajajo iz subvencioniranja surovine, z neposrednih prejemnikov na posredne prejemnike nižje v verigi, ni mogoče kar domnevati; dokazati ga mora organ, ki izvaja preiskavo.“ Tožeča stranka pojasnjuje, da so bili v obravnavani zadevi nakupi, ki jih je opravila pri družbi PGTEX China, in nakup zadnjenavedene družbe pri družbi CPIC opravljeni pod običajnimi tržnimi pogoji, kot je jasno dokazala.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">212</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nazadnje, tožeča stranka trdi, da trditev, da ji je družba PGTEX China „v obdobju preiskave […] zaračunavala nižje cene kot drugim strankam“, ni podprta z dejstvi iz preiskave proti izogibanju. Trditev, da bi lahko do katerega koli prenosa prišlo drugače kot z ravnjo cen surovin, na primer z zaračunavanjem provizij za upravljanje, naj prav tako ne bi bila potrjena. Trditve Komisije naj torej ne bi bile nič več in nič manj kot teoretične.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">213</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija – enako kot intervenient v njeno podporo – trditve tožeče stranke prereka.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">214</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Najprej je treba opozoriti, da je Komisija v uvodnih izjavah od 102 do 105 izpodbijane izvedbene uredbe navedla:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-304" title="page-40">
      „Kot je navedeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2020/776, je bilo ugotovljeno, da kitajski proizvajalci izvozniki uživajo ugodnosti iz več subvencijskih shem vlade LRK ter regionalnih in lokalnih oblasti na Kitajskem. V zvezi s tem je bilo ugotovljeno, da sta družbi PGTEX China in CPIC vključeni tudi v več subvencijskih shem, kot so preferencialne obresti na posojila, programi nepovratnih sredstev in davčne olajšave.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-305" title="page-40">
      Pri tej preiskavi niso postale na voljo nobene nove informacije, zaradi katerih bi bilo mogoče podvomiti o sklepu iz prvotne protisubvencijske preiskave, in sicer da prvotne sheme subvencioniranja niso več veljavne.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-306" title="page-41">
      Družba PGTEX China je matično podjetje [tožeče stranke]; slednja je 100 % rovingov iz steklenih vlaken, ki jih uporabila, kupila od povezane matične družbe PGTEX China, ki jih je kupila od družbe CPIC, proizvajalke.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-307" title="page-41">
      Mogoča je pravna domneva o prehajanju subvencij med različnimi družbami, zlasti kadar povezana družba nižje v proizvodni verigi sestavlja in izvaža končni izdelek v Unijo. V tem primeru je treba glede na to, da družb[a] PGTEX China in [tožeča stranka] proizvajata in izvažata tkanine iz steklenih vlaken ter uporabljata rovinge iz steklenih vlaken, ki jih proizvaja družba CPIC, pri znesku subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi in ki so jima bile dodeljene, upoštevati dejstvo, da lahko ti družbi zaradi svoje povezave navedene ugodnosti po lastni presoji usmerita v zadevni izdelek, ki se izvaža v Unijo.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">215</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija je tako v uvodni izjavi 106 izpodbijane izvedbene uredbe ugotovila, da v skladu s členom 23(3) osnovne protisubvencijske uredbe „uvoženi podobni izdelek in/ali njegovi deli še vedno prejemajo subvencijo“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">216</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega je Komisija v uvodni izjavi 107 izpodbijane izvedbene uredbe ugovarjala trditvam skupine PGTEX, da „ni dokazov, da uvoz tkanin iz steklenih vlaken iz Maroka še vedno prejema subvencije, dodeljene kitajskim proizvajalcem tkanin iz steklenih vlaken“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">217</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem je Komisija v uvodni izjavi 108 izpodbijane izvedbene uredbe pojasnila:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-311" title="page-41">
      „Prvič, čeprav je bila […] protisubvencijska preiskava v prvi vrsti povezana s subvencioniranjem tkanin iz steklenih vlaken, je skupina PGTEX Group med to preiskavo v celoti sodelovala. V zvezi s tem je […] protisubvencijska preiskava pokazala, da sta družbi CPIC in PGTEX China, ki sta povezani [s tožečo stranko], prejeli subvencije od kitajske vlade. Drugič, kot je že navedeno v uvodni izjavi 33 [izpodbijane izvedbene uredbe], člen 23(3) osnovne [protisubvencijske] uredbe zajema tudi druge prakse izogibanja, ki niso izrecno navedene v navedenem členu, na primer dejavnosti sestavljanja. Tretjič, kot je navedeno v uvodni izjavi 105 [navedene izvedbene uredbe], je mogoča pravna domneva o prehajanju subvencij med povezanimi družbami, zlasti kadar povezana družba nižje v proizvodni verigi sestavlja in izvaža končni izdelek v Unijo. Poleg tega se lahko prenos na povezane družbe izvede na več načinov (na primer z zaračunavanjem nekaterih provizij za upravljanje) in ni nujno omejen na raven cen vhodnega materiala, ki se zaračuna strankam. V vsakem primeru je primerjava cen rovingov in preje iz steklenih vlaken na podlagi izpolnjenega [obrazca] pokazala, da je družba PGTEX China v obdobju preiskave [tožeči stranki] zaračunavala nižje cene kot drugim strankam.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">218</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V obravnavanem primeru tožeča stranka izpodbija to presojo, pri čemer v bistvu navaja tri očitke. S prvim očitkom trdi, da se Izvedbena uredba 2020/776 ne nanaša na rovinge iz steklenih vlaken, ampak na TSV, tako da naj v obravnavani zadevi ne bi bilo mogoče domnevati nobenega prenosa subvencij v korist rovingov iz steklenih vlaken. Z drugim očitkom meni, da so subvencije lahko predmet izravnalnih ukrepov le, če je navedene subvencije dodelila država porekla ali izvoza, kar pa v obravnavanem primeru ni bilo tako. S tretjim očitkom meni, da ni pravne podlage, ki bi omogočala šteti, da je mogoča pravna domneva o prehajanju subvencij med povezanimi družbami, in da so bile v obravnavanem primeru transakcije z družbami, povezanimi s tožečo stranko na Kitajskem, izvedene pod običajnimi tržnimi pogoji.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">219</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s prvim očitkom je treba poudariti, da tožeča stranka ne izpodbija trditve iz uvodne izjave 102 izpodbijane izvedbene uredbe, v skladu s katero, kot je bilo navedeno v Izvedbeni uredbi 2020/776, „kitajski proizvajalci izvozniki uživajo ugodnosti iz več subvencijskih shem vlade LRK ter regionalnih in lokalnih oblasti na Kitajskem“, niti trditve, da „sta družbi PGTEX China in CPIC vključeni tudi v več subvencijskih shem, kot so preferencialne obresti na posojila, programi nepovratnih sredstev in davčne olajšave“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">220</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka prav tako ne izpodbija trditve Komisije, da so bile ugotovitve iz Izvedbene uredbe 2020/776 v zvezi s subvencioniranjem TSV uporabljene v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/328 z dne 24. februarja 2021 o uvedbi dokončne izravnalne dajatve na uvoz izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 18 Uredbe 2016/1037 (UL 2021, L 65, str. 1). Komisija pa je v tej uredbi posebej ugotovila nadaljevanje subvencij pri vseh proizvajalcih izvoznikih rovingov iz steklenih vlaken na Kitajskem, vključno s povezanimi podjetji tožeče stranke na Kitajskem. Iz uvodne izjave 43 Izvedbene uredbe 2021/328 je namreč razvidno, da je „Komisija lahko upoštevala ugotovitve iz [Izvedbene uredbe 2020/776] o tkaninah iz steklenih vlaken glede ugodnosti in štela, da so se te ugotovitve uporabljale za kitajske proizvajalce izvoznike brezkončnih steklenih vlaken v obdobju preiskave v zvezi s pregledom“. Natančneje, v zvezi s tem je Komisija v uvodni izjavi 44 iste izvedbene uredbe pojasnila, da „nobena od subvencijskih praks, ki so se preiskovale, ni bila neposredno povezana s proizvodnjo ali izvozom tkanin iz steklenih vlaken, temveč je šlo za subvencije, ki so prinašale ugodnosti celotni družbi ali skupini kitajskih družb, ki proizvajajo tudi brezkončna steklena vlakna“, in da je „[z]ato […] Komisija v preiskavi v zvezi s tkaninami iz steklenih vlaken najprej določila višino ugodnosti, ki jo je prejel proizvajalec izvoznik, nato pa navedeno ugodnost dodelila vsem njegovim prihodkom od prodaje za vse izdelke proizvajalca izvoznika, tudi za [rovinge iz steklenih vlaken]“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">221</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega je treba v zvezi s tem poudariti, da tožeča stranka ni predložila dokazov, s katerimi bi želela izpodbiti trditev Komisije, da so subvencije, ki jih je dodelila kitajska vlada in katerih obstoj je bil ugotovljen v Izvedbeni uredbi 2020/776, prinašale ugodnosti celotni proizvodnji celotne skupine PGTEX, ne glede na to, ali gre za TSV ali rovinge iz steklenih vlaken.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">222</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato tožeča stranka ne more trditi, da presoje, ki jo je Komisija opravila v Izvedbeni uredbi 2020/776, veljajo le v delu, v katerem se nanašajo na TSV, ne pa na rovinge iz steklenih vlaken.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">223</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi z drugim očitkom je treba navesti, da – kot je bilo ugotovljeno v točki 114 zgoraj – v obravnavanem primeru v nasprotju s tem, kar želi uveljaviti tožeča stranka, namen Komisije ni, da bi izravnala subvencije, ki jih je dodelil Maroko, temveč zagotoviti, da ne pride do izogibanja izravnalnim ukrepom, določenim v zvezi s kitajskim uvozom TSV, za katerega so bile dodeljene subvencije, in sicer po tem, ko je ugotovila, da je bilo za rovinge iz steklenih vlaken, ki so surovina za TSV, na Kitajskem dodeljenih več subvencij in da je tožeča stranka navedene rovinge sestavljala ali dokončevala njihovo izdelavo v Maroku za proizvodnjo TSV.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">224</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tretjim očitkom je treba ugotoviti, da je Komisija v uvodni izjavi 105 izpodbijane izvedbene uredbe menila, da „je mogoča pravna domneva o prehajanju subvencij med povezanimi družbami, zlasti kadar povezana družba nižje v proizvodni verigi sestavlja in izvaža končni izdelek v Unijo“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">225</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem je treba opozoriti, da Komisija v izpodbijani izvedbeni uredbi zadevno pravno domnevo utemeljuje zlasti s točko 146 poročila pritožbenega organa STO. Kot pa je ugotovilo Splošno sodišče, iz navedene točke izhaja, da mora organ, ki izvaja preiskavo, dokazati, da se ugodnost, ki se s finančnim prispevkom dodeli neposredno proizvajalcem surovin, vsaj delno prenese na proizvajalce predelanega izdelka, ki je predmet preiskave, kadar proizvajalci surovin in predelovalci nižje v proizvodni verigi izvajajo svoje dejavnosti pod običajnimi tržnimi pogoji (sodba z dne 1. marca 2023, Hengshi Egypt Fiberglass Fabrics in Jushi Egypt for Fiberglass Industry/Komisija, T‑480/20, v pritožbenem postopku, EU:T:2023:90, točka 56). Komisija je iz tega sklepala, da se lahko v primeru povezanih družb uporabi pravna domneva prenosa subvencij, zlasti kadar družba nižje v proizvodni verigi sestavlja končni izdelek in ga izvaža v Unijo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">226</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka zato, da bi izpodbila to ugotovitev, na eni strani v bistvu trdi, da v obravnavani zadevi ni dokaza za to, da je bila surovina za TSV, in sicer rovingi iz steklenih vlaken, subvencionirana, tako da naj ne bi bilo mogoče uporabiti pravne domneve prenosa take subvencije. Na drugi strani trdi, da je dokazala, da so bili njeni nakupi pri družbi PGTEX China in nakupi te družbe pri družbi CPIC opravljeni pod običajnimi tržnimi pogoji.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">227</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar je na eni strani, ne da bi se obravnavalo vprašanje upoštevnosti poročila pritožbenega organa STO, iz preučitve prvega očitka razvidno, da je Komisija dokazala, ne da bi tožeča stranka to prerekala, da je bila surovina, uporabljena za proizvodnjo TSV, subvencionirana (glej točke od 219 do 222 zgoraj).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">228</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na drugi strani je, kot navaja Komisija, ne da bi tožeča stranka to prerekala, iz odgovora družbe PGTEX China na predhodni dopis o preverjanju, ki je bil predložen kot priloga k odgovoru na tožbo, razvidno, da so bile prodajne cene, zaračunane tožeči stranki, vedno nižje od cen, zaračunanih nepovezanim strankam. Iz navedenega odgovora je namreč razvidno, da „nadaljnja prodaja rovingov in prej ni glavna dejavnost družbe PGTEX China, tako da [ta družba] nima namena ustvarjanja dobička od te nadaljnje prodaje in ji za to nadaljnjo prodajo ni treba določiti ,tržne cene‘“, da „[d]ružba PGTEX China pri nadaljnji prodaji teh surovin [tožeči stranki] ocenjene stroške prevoza prišteje ceni nakupa pri družbi CPIC, s čimer določi transferno ceno, saj bo družba PGTEX China prevzela prevoz teh surovin v Maroko“, in da „[p]ri nadaljnji prodaji teh surovin nepovezanim strankam, ker gre za občasno prodajo v omejenih količinah, stranke lahko sprejmejo višjo ceno“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">229</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato se je Komisija pravilno oprla na pravno domnevo prenosa zadevnih subvencij, da je ugotovila, da je četrti pogoj za ugotovitev obstoja izogibanja v obravnavanem primeru izpolnjen.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">230</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ob upoštevanju vsega zgoraj navedenega tožeča stranka Komisiji ne more očitati, da je pri tem, da je menila, da se za TSV, izvožene iz Maroka v Unijo, še vedno prejemajo subvencije, dodeljene kitajskim proizvajalcem TSV, storila očitno napako pri presoji ali da je kršila člen 23(3) osnovne protisubvencijske uredbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">231</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato je treba peti tožbeni razlog zavrniti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">C.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Drugi tožbeni razlog: kršitev obveznosti obrazložitve, kršitve pravice do obrambe in pravice do dobrega upravljanja, očitne napake pri presoji in kršitev člena 28(1) in (3) osnovne protisubvencijske uredbe v zvezi z uporabo razpoložljivih dejstev</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">232</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ta tožbeni razlog je razdeljen na dva dela. Tožeča stranka v okviru prvega dela trdi, da je Komisija s tem, da je zanjo uporabila razpoložljiva dejstva, kršila obveznost obrazložitve, njeno pravico do obrambe in pravico do dobrega upravljanja. V okviru drugega dela trdi, da izpodbijana izvedbena uredba temelji na očitnih napakah pri presoji in krši člen 28(1) in (3) osnovne protisubvencijske uredbe v zvezi z uporabo navedenih dejstev.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">233</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka v utemeljitev prvega dela v bistvu navaja tri očitke.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">234</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">S prvim očitkom tožeča stranka zatrjuje, da Komisija s tem, da je brez kakršnega koli pojasnila zavrnila dokaze, ki jih je predložila v odgovoru na dopis v zvezi s členom 28 in v pripombah k DSR, ni izpolnila obveznosti obrazložitve glede uporabe razpoložljivih dejstev. V zvezi s tem poudarja, da naj bi kljub njenim odgovorom na vsako od točk, navedenih v uvodni izjavi 38 izpodbijane izvedbene uredbe, trditve v navedenem dopisu, v DSR in v tej izvedbeni uredbi ostale enake.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">235</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega tožeča stranka v repliki trdi, da so utemeljitve, ki jih je Komisija navedla v odgovoru na tožbo za pojasnitev pristopa, uporabljenega v izpodbijani izvedbeni uredbi, nove in torej nedopustne, ker niso navedene v tej izvedbeni uredbi.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">236</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka z drugim očitkom trdi, da ji ni bilo omogočeno, da bi razumela razloge, iz katerih se je Komisija odločila uporabiti razpoložljiva dejstva, in da ni imela možnosti, da bi v zvezi s tem učinkovito izrazila pripombe, tako da je z izpodbijano izvedbeno uredbo kršena njena pravica do obrambe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">237</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka s tretjim očitkom trdi, da izpodbijana izvedbena uredba krši pravico do dobrega upravljanja, s katero se od pristojne institucije zahteva, da skrbno in nepristransko preuči vse upoštevne elemente obravnavanega primera. Po njenem mnenju Komisija v tej izvedbeni uredbi ni upoštevala informacij, ki so bile sporočene v odgovoru na dopis v zvezi s členom 28 in v njenih pripombah k DSR.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">238</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka v utemeljitev drugega dela trdi, da je Komisija storila očitne napake pri presoji, ker je v izpodbijani izvedbeni uredbi menila, da tožeča stranka ni zagotovila „potrebnih informacij“ v smislu člena 28(1) osnovne protisubvencijske uredbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">239</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prvič, tožeča stranka trdi, da je zagotovila pojasnila o vseh zahtevanih informacijah.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">240</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Drugič, tožeča stranka trdi, da informacij iz uvodne izjave 38 izpodbijane izvedbene uredbe ni mogoče opredeliti kot potrebne v smislu člena 28(1) osnovne protisubvencijske uredbe in sodne prakse. Po njenem mnenju bi Komisija te informacije lahko pridobila z drugimi sredstvi in jih preverila z obiski in navzkrižnimi preverjanji na daljavo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">241</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tretjič, tožeča stranka trdi, da je z izpodbijano izvedbeno uredbo kršen člen 28(3) osnovne protisubvencijske uredbe, ker se je Komisija odločila uporabiti razpoložljiva dejstva zgolj zato, ker informacije, ki jih je zagotovila tožeča stranka, niso bile najboljše. Pojasnjuje, da tudi če bi bilo treba za te informacije šteti, da niso „najboljše“, to ne bi bil zadosten razlog za to uporabo. Dodaja, da je Komisija z odločitvijo, da uporabi člen 28(1) navedene uredbe, zavrnila del podatkov v zvezi s proizvodnimi stroški, ki jih je posredovala, in uporabila razpoložljiva dejstva zlasti v zvezi z datumom začetka proizvodnje, čeprav bi morala v primeru dvoma, ki se nanaša zgolj na zanesljivost posredovanih podatkov, uporabiti člen 28(3) te uredbe in torej te podatke sprejeti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">242</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija – enako kot intervenient v njeno podporo – meni, da je ta tožbeni razlog v celoti brezpredmeten in vsekakor neutemeljen.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">243</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija v utemeljitev brezpredmetnosti drugega tožbenega razloga navaja, da je med preiskavo proti izogibanju sicer začela postopek na podlagi člena 28 osnovne protisubvencijske uredbe, ker je obstajala možnost, da informacije iz uvodne izjave 38 izpodbijane izvedbene uredbe nakazujejo obstoj pretovarjanja, vendar je nazadnje glede na nepopolnost in protislovnost informacij, ki jih je zagotovila tožeča stranka, izključila možnost, da bi dokazala obstoj takega pretovarjanja, in se osredotočila na dokaz o sestavljanju ali končni izdelavi. Pojasnjuje, da za ta dokaz razen nekaterih statističnih podatkov, pridobljenih od Eurostata in iz podatkov tožeče stranke, ki pa jih zadnjenavedena ne prereka, ni uporabila razpoložljivih dejstev na podlagi člena 28 osnovne protisubvencijske uredbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">244</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Najprej je treba opozoriti, da mora Komisija v skladu s členom 23(4) osnovne protisubvencijske uredbe začeti preiskavo na podlagi dokazov, iz katerih so prima facie razvidne prakse izogibanja. Če dejstva, ugotovljena med to preiskavo, omogočajo ugotovitev obstoja takega izogibanja, Komisija Svetu predlaga razširitev protisubvencijskih ukrepov (glej v tem smislu sodbo z dne 4. septembra 2014, Simon, Evers &amp; Co., C‑21/13, EU:C:2014:2154, točka 31).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">245</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar nobena določba osnovne protisubvencijske uredbe ne določa pristojnosti Komisije v okviru preiskave o obstoju izogibanja, na podlagi katere bi ta lahko proizvajalce ali uvoznike, ki so navedeni v pritožbi, prisilila k sodelovanju v preiskavi ali predložitvi podatkov. Komisija je torej odvisna od pripravljenosti zainteresiranih strank, da ji prostovoljno zagotovijo potrebne informacije (glej v tem smislu sodbo z dne 4. septembra 2014, Simon, Evers &amp; Co., C‑21/13, EU:C:2014:2154, točka 32).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">246</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zakonodajalec Unije je zato v členu 28(1) osnovne protisubvencijske uredbe določil, da se lahko v primerih, v katerih katera koli zainteresirana stranka zavrne dostop do informacij, teh informacij ne zagotovi ali znatno ovira preiskavo, na podlagi razpoložljivih dejstev sprejmejo začasne ali dokončne pozitivne ali negativne ugotovitve (glej v tem smislu sodbo z dne 4. septembra 2014, Simon, Evers &amp; Co., C‑21/13, EU:C:2014:2154, točka 33).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">247</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega je bilo v sodni praksi pojasnjeno, da se člen 28(1) osnovne protisubvencijske uredbe nanaša na uporabo razpoložljivih dejstev s strani institucij namesto informacij ene ali več zainteresiranih strank (glej v tem smislu sodbo z dne 30. aprila 2015, VTZ in drugi/Svet, T‑432/12, neobjavljena, EU:T:2015:248, točka 35 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">248</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V obravnavanem primeru je v uvodni izjavi 38 izpodbijane izvedbene uredbe navedeno:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-344" title="page-46">
      „Za izpolnjene vprašalnike [tožeče stranke] in njenih dveh kitajskih povezanih družb […], vključno z odgovorom na poziv k dopolnitvi, je [Komisija] ugotov[ila], da so pomanjkljivi iz naslednjih razlogov:
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">[tožeče stranka] ni predložila potrebnih informacij, ki se zahtevajo v obrazcu zahtevka za izvzetje. Predložila ni potrebnih dokumentov za [zaupno] prodajni transakciji. Komisija zato ni mogla preveriti trditve, da je družba […] začela proizvodnjo šele aprila 2020[;]</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">[p]oleg tega je Komisija kljub temu, da je zahtevala podrobno razlago za nenavedbo številk prodajnih računov, prejela le splošno razlago. Komisija je ugotovila tudi razliko med skupnim prometom v obdobju poročanja, kot je naveden v evidenci prodaje, in skupnim prometom, navedenim v obveznih računovodskih izkazih za leto 2020. [Komisija z]ato ni mogla potrditi sporočenega obsega izvoza v Unijo. V zvezi s tem je ugotovila tudi, da je bil sporočeni izvoz glede na statistične podatke Eurostata o uvozu večji od celotnega uvoza iz Maroka v Unijo in da je bila [tožeča stranka] edina znana proizvajalka v Maroku, ki je izdelek v preiskavi izvažala v Unijo[;]</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">[p]redložene so bile tudi nasprotujoče si informacije o dejanskem začetku proizvodnje v [tožeči stranki]. Informacije o dejanskem začetku proizvodnje v letu 2020 so bile potrebne za opredelitev deleža nastalih velikih stroškov (kot so stroški amortizacije in najemnine), ki bi jih bilo mogoče pripisati proizvodnji zadevnega izdelka[;]</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">[p]oleg tega v odgovoru na poziv k dopolnitvi ni bilo zadovoljive razlage o razlogih za znatno povečanje obsega proizvodnje julija 2020, ki je bilo približno [zaupno] večje od obsega proizvodnje v prejšnjem mesecu, tj. junija 2020, kljub bolj ali manj enaki ravni porabe električne energije v obeh mesecih[;]</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">[d]ružba PGTEX China ni predložila zahtevanih informacij iz [GTS] v zvezi s svojimi nakupi od družbe CPIC in prodajo [tožeči stranki].“</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">249</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato je Komisija, kot je razvidno iz uvodne izjave 39 izpodbijane izvedbene uredbe, v skladu s členom 28(4) osnovne protisubvencijske uredbe 5. oktobra 2021 skupino PGTEX obvestila, da se na podlagi neizčrpnega seznama elementov iz uvodne izjave 38 navedene izvedbene uredbe lahko uporabijo navedeni člen in razpoložljiva dejstva. Navedeno skupino je tudi pozvala, naj predloži pripombe o morebitni uporabi tega člena.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">250</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kot je razvidno iz uvodne izjave 41 izpodbijane izvedbene uredbe, je Komisija „analizirala informacije in dokumente, ki jih je skupina PGTEX Group predložila v svojem dopisu z dne 12. oktobra 2021“ in „[s]klenila […], da v zvezi z večino elementov, ki jih je navedla v svojem dopisu z dne 5. oktobra 2021, niso bili predloženi zadovoljivi odgovori ali prepričljiva dodatna dokumentacija“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">251</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kot je razvidno iz uvodne izjave 42 izpodbijane izvedbene uredbe, je zato „Komisija menila, da so informacije, ki jih je predložila skupina PGTEX Group, delno nepopolne in protislovne, zato se nanje ne more v celoti zanašati“, da pa „so se podatki, ki jih je predložila [navedena] skupina […], delno upoštevali“ in da je „je kot izhodišče za svojo analizo uporabila podatke [te] skupine […] o prodaji in stroških“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">252</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega je Komisija v uvodni izjavi 43 izpodbijane izvedbene uredbe pojasnila, da so bile „[v] skladu s členom 28(1), prvi stavek, in členom 28(5) osnovne [protisubvencijske] uredbe […] informacije, ki jih je predložila skupina PGTEX Group, dopolnjene s podatki, pridobljenimi iz podatkovnih zbirk, na primer iz zbirke Global Trade Atlas (GTA) in od Eurostata […]. Podatki o uvozu so bili pridobljeni od Eurostata, za določitev obsega izvoza rovingov iz steklenih vlaken iz [Kitajske] in Egipta v Maroko pa je bila uporabljena podatkovna zbirka GTA“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">253</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tako je iz uvodne izjave 38 v povezavi z uvodno izjavo 43 izpodbijane izvedbene uredbe razvidno, da je Komisija uporabila podatke o uvozu, pridobljene od Eurostata, in podatke o obsegu izvoza rovingov iz steklenih vlaken iz Kitajske in Egipta v Maroko, pridobljenih iz podatkovne zbirke Global Trade Atlas (GTA), da bi odpravila nezanesljivost informacij, ki jih je predložila tožeča stranka v zvezi z obsegom izvoza v Unijo, na katerega se nanaša uvodna izjava 38 izpodbijane izvedbene uredbe. Komisija je te statistične podatke uporabila zlasti za to, da bi ugotovila, ali so bili trgovinski vzorci v obravnavanem primeru spremenjeni.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">254</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz uvodne izjave 42 izpodbijane izvedbene uredbe je razvidno tudi, da podatki, ki jih je predložila skupina PGTEX, niso bili prezrti in da je Komisija kot izhodišče za svojo analizo uporabila podatke o prodaji in stroških, ki jih je predložila navedena skupina (glej točko 251 zgoraj).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">255</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V obravnavani zadevi tožeča stranka ne prereka razpoložljivih dejstev, ki jih je Komisija uporabila v smislu člena 28(1) osnovne protisubvencijske uredbe. Natančneje, glede podatkov, pridobljenih od Eurostata in iz podatkovne zbirke GTA, ki jih je Komisija uporabila za ugotovitev spremembe v trgovanju v obravnavanem primeru, tožeča stranka v svojih vlogah ne navaja nobene trditve, s katero bi izrecno izpodbijala resničnost teh podatkov. Trdi namreč le, da je Komisija v uvodni izjavi 86 izpodbijane izvedbene uredbe zavrnila marec kot mesec, v katerem se je začela proizvodnja, in posledično prvo od preostalih metod za izračun stroškov amortizacije prav s tem, da se je oprla na trditve, navedene v uvodni izjavi 38 navedene izvedbene uredbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">256</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar je iz preučitve tretjega dela četrtega tožbenega razloga razvidno (glej točke od 189 do 191 zgoraj), da Komisija prve od preostalih metod za izračun stroškov amortizacije ni zavrnila s tem, da bi se oprla na razpoložljiva dejstva na podlagi člena 28(1) osnovne protisubvencijske uredbe, temveč da je to storila zato, ker mesečni podatki o proizvodnji, kakršne je knjižila tožeča stranka, niso vedno ustrezali dejanski proizvodnji posameznega meseca in jih ni bilo mogoče šteti za zanesljive.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">257</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega tožeča stranka, ko je bila zaslišana na obravnavi, ni navedla drugih argumentov, s katerimi bi izpodbijala razpoložljiva dejstva, ki jih je Komisija uporabila na podlagi člena 28(1) osnovne protisubvencijske uredbe, tako da ne more trditi, da uporaba te določbe posega v njen položaj.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">258</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato je treba drugi tožbeni razlog zavrniti kot brezpredmeten, ne da bi bilo treba preučiti utemeljenost delov, ki jih je tožeča stranka navedla v utemeljitev tega tožbenega razloga.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">259</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ob upoštevanju vsega navedenega je treba tožbo v celoti zavrniti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">IV.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Stroški</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">260</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V skladu s členom 134(1) Poslovnika Splošnega sodišča se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki. Ker tožeča stranka ni uspela, se ji v skladu s predlogom Komisije naloži, da poleg lastnih stroškov nosi tudi stroške te institucije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">261</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V skladu s členom 138(3) Poslovnika intervenienta nosita svoje stroške.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C41DispositifIntroduction" id="para-364" title="page-49">
      Iz teh razlogov je
    </p>
    <p class="C19Centre" id="para-365" title="page-49">
      SPLOŠNO SODIŠČE (deseti razširjeni senat),
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-366" title="page-49">
      razsodilo:
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">1.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožba se zavrne.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">2.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Družba PGTEX Morocco poleg svojih stroškov nosi stroške, ki so nastali Evropski komisiji.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">3.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Družba LM Wind Power A/S in združenje Tech-Fab Europe eV nosita svoje stroške.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <div class="signatures">
<p class="C77SignaturesComposition" id="para-370" title="page-49">
<span class="signatory">Porchia</span>
<span class="signatory_separator"> </span>
<span class="signatory">Jaeger</span>
<span class="signatory_separator"> </span>
<span class="signatory">Madise</span>
</p>
<p class="C77SignaturesComposition" id="para-371" title="page-49">
<span class="signatory">Nihoul</span>
<span class="signatory_separator"> </span>
<span class="signatory_separator"> </span>
<span class="signatory">Verschuur</span>
</p>
<p class="C77SignaturesAlinea" id="para-372" title="page-49">
<span class="signatory">Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, </span>
<span class="signatory">4. dec</span>
<span class="signatory">embra 2024.</span>
</p>
<p class="C77Signatures" id="para-373" title="page-49">
<span class="signatory">Podpisi</span>
</p>
</div>
    
    
    
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-374" title="page-50">
      
        <br/>
      
    </p>
    <div class="toc">
<p class="C19Centre" id="para-375" title="page-50">
<span>Kazalo</span>
</p>
<p class="CTOC1" id="para-376" title="page-50">
<span>I. Dejansko stanje </span>
<span>2</span>
</p>
<p class="CTOC1" id="para-377" title="page-50">
<span>II. Predlogi strank </span>
<span>4</span>
</p>
<p class="CTOC1" id="para-378" title="page-50">
<span>III. Pravo </span>
<span>5</span>
</p>
<p class="CTOC2" id="para-379" title="page-50">
<span>A. Prvi tožbeni razlog </span>
<span>6</span>
</p>
<p class="CTOC3" id="para-380" title="page-50">
<span>1. Uvodne ugotovitve </span>
<span>7</span>
</p>
<p class="CTOC4" id="para-381" title="page-50">
<span>a) Pridružitveni sporazum </span>
<span>7</span>
</p>
<p class="CTOC4" id="para-382" title="page-50">
<span>b) Ureditev Unije na področju izogibanja protisubvencijskim ukrepom </span>
<span>8</span>
</p>
<p class="CTOC3" id="para-383" title="page-50">
<span>2. Utemeljenost prvega tožbenega razloga, ki se nanaša na kršitev pridružitvenega sporazuma, kršitev člena 33(a) osnovne protisubvencijske uredbe in zlorabo pooblastil, ker so bile z izpodbijano izvedbeno uredbo naložene izravnalne dajatve na TSV, ki jih tožeča stranka izvaža v Unijo, ne da bi se upoštevalo njihovo preferencialno maroško poreklo </span>
<span>9</span>
</p>
<p class="CTOC2" id="para-384" title="page-50">
<span>B. Tožbeni razlogi od tretjega do petega </span>
<span>11</span>
</p>
<p class="CTOC3" id="para-385" title="page-50">
<span>1. Uvodne ugotovitve </span>
<span>12</span>
</p>
<p class="CTOC3" id="para-386" title="page-50">
<span>2. Utemeljenost tretjega tožbenega razloga, ki se nanaša na očitne napake pri presoji in kršitev člena 23(3) osnovne protisubvencijske uredbe, ker je Komisija menila, da za vzpostavitev proizvodnega obrata tožeče stranke v Maroku ni drugega zadostnega vzroka ali gospodarske utemeljitve, kot je uvedba izravnalnih dajatev, ter kršitev pravice do dobrega upravljanja, ker Komisija ni skrbno in nepristransko preučila vseh upoštevnih elementov obravnavanega primera </span>
<span>12</span>
</p>
<p class="CTOC4" id="para-387" title="page-50">
<span>a) Presoja, da za vzpostavitev proizvodnega obrata tožeče stranke v Maroku ni drugega zadostnega vzroka ali gospodarske utemeljitve, kot je uvedba izravnalnih dajatev, v izpodbijani izvedbeni uredbi </span>
<span>15</span>
</p>
<p class="CTOC4" id="para-388" title="page-50">
<span>b) Prvi del: očitne napake pri presoji in kršitev člena 23(3) osnovne protisubvencijske uredbe, ker je Komisija menila, da za vzpostavitev proizvodnega obrata tožeče stranke v Maroku ni drugega zadostnega vzroka ali gospodarske utemeljitve, kot je uvedba izravnalnih dajatev </span>
<span>16</span>
</p>
<p class="CTOC4" id="para-389" title="page-50">
<span>c) Drugi del: kršitev pravice do dobrega upravljanja, ker Komisija ni skrbno in nepristransko preučila vseh upoštevnih elementov obravnavanega primera </span>
<span>19</span>
</p>
<p class="CTOC3" id="para-390" title="page-50">
<span>3. Utemeljenost četrtega tožbenega razloga, ki se nanaša na očitne napake pri presoji, kršitve pravice do dobrega upravljanja ter načel prepovedi diskriminacije in enakega obravnavanja in kršitev člena 23(3) osnovne protisubvencijske uredbe, ker je Komisija ugotovila, da je proizvodni proces tožeče stranke v Maroku aktivnost sestavljanja </span>
<span>19</span>
</p>
<p class="CTOC4" id="para-391" title="page-50">
<span>a) Prvi del: očitne napake pri presoji in kršitev člena 23(3) osnovne protisubvencijske uredbe, ker je Komisija po analogiji uporabila pojem „aktivnost sestavljanja“ iz člena 13(2) osnovne protidampinške uredbe </span>
<span>20</span>
</p>
<p class="CTOC4" id="para-392" title="page-50">
<span>b) Drugi del: očitne napake pri presoji, kršitev člena 23(3) osnovne protisubvencijske uredbe in kršitev pravice do dobrega upravljanja, ker je Komisija ugotovila, da je proizvodni proces, ki ga tožeča stranka izvaja v Maroku, aktivnost sestavljanja </span>
<span>24</span>
</p>
<p class="CTOC4" id="para-393" title="page-50">
<span>c) Tretji del: očitne napake pri presoji, kršitev člena 23(3) osnovne protisubvencijske uredbe ter kršitve pravice do dobrega upravljanja in načel prepovedi diskriminacije in enakega obravnavanja pri presoji praga dodane vrednosti aktivnosti sestavljanja </span>
<span>29</span>
</p>
<p class="CTOC5" id="para-394" title="page-50">
<span>1) Izračun dodane vrednosti v izpodbijani izvedbeni uredbi </span>
<span>31</span>
</p>
<p class="CTOC6" id="para-395" title="page-50">
<span>i) Stroški amortizacije </span>
<span>31</span>
</p>
<p class="CTOC6" id="para-396" title="page-50">
<span>ii) Stroški najema </span>
<span>33</span>
</p>
<p class="CTOC5" id="para-397" title="page-50">
<span>2) Prvi očitek: očitne napake pri presoji in kršitev člena 13(2)(b) osnovne protidampinške uredbe </span>
<span>34</span>
</p>
<p class="CTOC5" id="para-398" title="page-50">
<span>3) Drugi očitek: kršitev načel prepovedi diskriminacije in enakega obravnavanja </span>
<span>39</span>
</p>
<p class="CTOC5" id="para-399" title="page-50">
<span>4) Tretji očitek: kršitev pravice do dobrega upravljanja </span>
<span>40</span>
</p>
<p class="CTOC4" id="para-400" title="page-50">
<span>d) Ugotovitev </span>
<span>40</span>
</p>
<p class="CTOC3" id="para-401" title="page-50">
<span>4. Utemeljenost petega tožbenega razloga, ki se nanaša na očitne napake pri presoji in kršitev člena 23(3) osnovne protisubvencijske uredbe, ker je Komisija menila, da se za TSV, izvožene iz Maroka v Unijo, še vedno prejemajo subvencije, dodeljene kitajskim proizvajalcem TSV </span>
<span>40</span>
</p>
<p class="CTOC2" id="para-402" title="page-50">
<span>C. Drugi tožbeni razlog: kršitev obveznosti obrazložitve, kršitve pravice do obrambe in pravice do dobrega upravljanja, očitne napake pri presoji in kršitev člena 28(1) in (3) osnovne protisubvencijske uredbe v zvezi z uporabo razpoložljivih dejstev </span>
<span>45</span>
</p>
<p class="CTOC1" id="para-403" title="page-50">
<span>IV. Stroški </span>
<span>49</span>
</p>
<p class="C19Centre" id="para-404" title="page-1">
<span/>
</p>
</div>
    
    
    
    
    
    
    
    
    
    
    
    
    
    
    
    
    
    
    
    
    
    
    
    
    
    
    
    
    
    <div/>
  <hr class="note"/>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-1" href="#c-1">*</a>
</span>) Jezik postopka: angleščina.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-2" href="#c-2">1</a>
</span>) Prikriti zaupni podatki.</p>
</body>
</html>
