<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><JUDGMENT xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.55-20141201.xd"><BIB.JUDGMENT><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C‑149/15</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62015CJ0149</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:840">EU:C:2016:840</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>6</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>6</PAGE.TOTAL><AUTHOR>CJ</AUTHOR></BIB.JUDGMENT><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P>tmilcjeSODBA Z DNE <DATE ISO="20161109">9. 11. 2016</DATE> – ZADEVA C‑149/15</P><P>WATHELET</P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sodba Sodišča</HT> (peti senat)</P><P>z dne <DATE ISO="20161109">9. novembra 2016</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="STAR" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik postopka: francoščina.</P></NOTE></P></TI></TITLE><INDEX><KEYWORD>Predhodno odločanje</KEYWORD><KEYWORD>Direktiva 1999/44/ES</KEYWORD><KEYWORD>Prodaja potrošniškega blaga in povezane garancije</KEYWORD><KEYWORD>Področje uporabe</KEYWORD><KEYWORD>Pojem <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0001" REF.END="QE0001"/>prodajalec<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="2018" ID="QE0001"/></KEYWORD><KEYWORD>Posrednik</KEYWORD><KEYWORD>Izjemne okoliščine</KEYWORD></INDEX><JUDGMENT.INIT><P>V zadevi C‑149/15,</P><P>katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo cour d’appel de Liège (višje sodišče v Liègu, Belgija) z odločbo z dne <DATE ISO="20150316">16. marca 2015</DATE>, ki je prispela na Sodišče <DATE ISO="20150330">30. marca 2015</DATE>, v postopku</P></JUDGMENT.INIT><PARTIES><PLAINTIFS><P><HT TYPE="BOLD">Sabrina Wathelet</HT></P></PLAINTIFS><AGAINST>proti</AGAINST><DEFENDANTS><P><HT TYPE="BOLD">Garage Bietheres &amp; Fils SPRL,</HT></P></DEFENDANTS></PARTIES><PREAMBLE><PREAMBLE.INIT><P>SODIŠČE (peti senat),</P><P>v sestavi J. L. da Cruz Vilaça, predsednik senata, M. Berger (poročevalka), sodnica, A. Borg Barthet, E. Levits in F. Biltgen, sodniki,</P><P>generalni pravobranilec: H. Saugmandsgaard Øe,</P><P>sodni tajnik: A. Calot Escobar,</P></PREAMBLE.INIT><GR.CONSID><CONSID><P>ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:</P><LIST TYPE="DASH"><ITEM><P>za belgijsko vlado J. Van Holm in J.C. Halleux, agenta,</P></ITEM><ITEM><P>za nemško vlado T. Henze in J. Kemper, agenta,</P></ITEM><ITEM><P>za avstrijsko vlado C. Pesendorfer, agentka,</P></ITEM><ITEM><P>za Evropsko komisijo D. Roussanov in G. Goddin, agenta,</P></ITEM></LIST></CONSID></GR.CONSID><GR.VISA><VISA>po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi <DATE ISO="20160407">7. aprila 2016</DATE></VISA></GR.VISA><PREAMBLE.FINAL>izreka naslednjo</PREAMBLE.FINAL></PREAMBLE><?PAGE NO="2"?><CONTENTS.JUDGMENT><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Sodbo</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1</NO.P><TXT>Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 1(2)(c) Direktive 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="19990525">25. maja 1999</DATE> o nekaterih vidikih prodaje potrošniškega blaga in z njim povezanih garancij (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 4, str. 223).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2</NO.P><TXT>Ta predlog je bil vložen v okviru spora med Sabrino Wathelet in avtohišo Bietheres &amp; Fils SPRL (v nadaljevanju: avtohiša Bietheres) v zvezi s prodajo rabljenega vozila.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Pravni okvir</HT></P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Pravo Unije</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3</NO.P><TXT>V uvodni izjavi 9 Direktive 1999/44 je navedeno:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><CONSID><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0002" REF.END="QE0002"/>[…] ker mora biti prodajalec za skladnost blaga s pogodbo neposredno odgovoren potrošniku; ker je to klasično načelo zapisano v pravnih redih držav članic; ker je vendarle treba omogočiti, da prodajalec po nacionalnem pravu uveljavlja regresno pravico proti proizvajalcu, predhodnemu prodajalcu v isti pogodbeni verigi ali vsakemu drugemu posredniku, razen v primeru, če se je tej pravici odpovedal; ker ta direktiva ne vpliva na načelo pogodbene svobode v razmerjih med prodajalcem, proizvajalcem, predhodnim prodajalcem ali drugim posrednikom; ker nacionalno pravo določa pravila, ki urejajo, proti komu in na kakšen način lahko prodajalec uveljavlja regresno pravico.<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="201C" ID="QE0002"/></P></CONSID></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4</NO.P><TXT>Člen 1(1) Direktive 1999/44 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0003" REF.END="QE0003"/>Namen te direktive je približevanje zakonov in drugih predpisov držav članic o nekaterih vidikih prodaje potrošniškega blaga in z njim povezanih garancij, da bi se zagotovila enotna minimalna raven varstva potrošnikov v okviru notranjega trga.<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5</NO.P><TXT>V skladu s členom 1(2)(c) Direktive 1999/44 pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0004" REF.END="QE0004"/>prodajalec<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/> pomeni <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0005" REF.END="QE0005"/>vsako fizično ali pravno osebo, ki na podlagi pogodbe prodaja potrošniško blago v okviru svoje trgovske, poslovne ali poklicne dejavnosti<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6</NO.P><TXT>Člen 2(1) Direktive 1999/44 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0006" REF.END="QE0006"/>Prodajalec mora potrošniku dobaviti blago v skladu s prodajno pogodbo.<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="201C" ID="QE0006"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7</NO.P><TXT>Člen 4 navedene direktive, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0007" REF.END="QE0007"/>Regresna pravica<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="201C" ID="QE0007"/>, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0008" REF.END="QE0008"/>Če je končni prodajalec odgovoren potrošniku zaradi neskladnosti, ki izhaja iz ravnanja ali opustitve proizvajalca, prejšnjega prodajalca v isti pogodbeni verigi ali drugega posrednika, je končni prodajalec upravičen uveljavljati regresno pravico proti odgovorni osebi ali odgovornim osebam v pogodbeni verigi. Odgovorno osebo ali odgovorne osebe, proti kateri lahko končni prodajalec uveljavlja regresno pravico, skupaj z ustreznimi postopki in pogoji uveljavljanja, določa nacionalno pravo.<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="201C" ID="QE0008"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8</NO.P><TXT>Člen 8 Direktive z naslovom <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0009" REF.END="QE0009"/>Nacionalno pravo in minimalno varstvo<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="201C" ID="QE0009"/> določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="008.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0010" REF.END="QE0010"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Pravice, ki izhajajo iz te direktive, se izvršujejo brez poseganja v druge pravice, ki jih lahko potrošnik uveljavlja po nacionalnih predpisih o pogodbeni ali nepogodbeni odgovornosti.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="008.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Države članice lahko na področju, ki ga ureja ta direktiva, sprejmejo ali ohranijo strožje določbe, ki so združljive s Pogodbo, da zagotovijo višjo raven varstva potrošnikov.<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="201C" ID="QE0010"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="3"?><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Belgijsko pravo</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9</NO.P><TXT>Člen 1649a civilnega zakonika določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0011" REF.END="QE0011"/>1. To poglavje se uporablja za prodajo potrošniškega blaga prodajalca potrošniku.</ALINEA><ALINEA><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Pri uporabi tega poglavja pomeni:</TXT><P>[…]</P><P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT><QUOT.START CODE="201A" ID="QS0012" REF.END="QE0012"/>prodajalec<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="2018" ID="QE0012"/> vsako fizično ali pravno osebo, ki prodaja potrošniško blago v okviru svoje poslovne ali poklicne dejavnosti.<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/></TXT></NP></ITEM></LIST></P></NP></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Dejansko stanje in vprašanje za predhodno odločanje</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10</NO.P><TXT>S. Wathelet je aprila 2012 kot potrošnica kupila rabljen avtomobil v avtohiši Bietheres. Znesek <FT TYPE="NUMBER">4000</FT> EUR, ki ustreza prodajni ceni tega vozila, je S. Wathelet plačala navedeni avtohiši. Vendar ta S. Wathelet ni izdala ne potrdila o prejemu plačila ne dokazila o plačilu in tudi ne računa za prodajo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11</NO.P><TXT>Avtohiša Bietheres je na lastne stroške vozilo dala na tehnični pregled. Poleg tega je pri pristojnem belgijskem organu podala vlogo za registracijo, katere strošek je poravnala S. Wathelet.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12</NO.P><TXT>Julija 2012, medtem ko S. Wathelet še vedno ni prejela računa, se je zadevno vozilo pokvarilo, S. Wathelet pa ga je odpeljala v avtohišo Bietheres, da bi ga tam popravili. Tam so ugotovili okvaro motorja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13</NO.P><TXT>Ko je S. Wathelet želela odpeljati svoje popravljeno vozilo, ji je bil izdan račun v zvezi s stroški popravila v višini <FT TYPE="NUMBER">2000</FT> EUR. Zavrnila je plačilo računa, ker bi morala navedene stroške kriti avtohiša Bietheres kot prodajalec tega vozila.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14</NO.P><TXT>Ob tej priložnosti je bila S. Wathelet obveščena, da navedeno vozilo ni nikoli pripadalo navedeni avtohiši, ki ga ni prodala na svoj račun, temveč na račun M.‑C. Donckels, ki je fizična oseba. Avtohiša Bietheres je bila namreč le posrednik.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče je ugotovilo, da je M.‑C. Donckels ni prejela zneska, ki bi ustrezal celotni kupnini, saj je avtohiša Bietheres zadržala znesek 800 EUR za popravila, ki jih je opravila zaradi priprave na prodajo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16</NO.P><TXT>Z dopisom z dne <DATE ISO="20121117">17. novembra 2012</DATE>, naslovljenim na S. Wathelet, je avtohiša Bietheres potrdila svojo vlogo posrednika pri zadevni prodaji. Poleg tega je potrdila, da je okvara motorja običajno tveganje nakupa rabljenega vozila med posamezniki. Zato je vztrajala pri tem, da ne izroči vozila S. Wathelet, dokler račun za popravilo ne bo v celoti plačan. Avtohiša Bietheres je dopisu priložila potrdilo o prejemu zneska <FT TYPE="NUMBER">4000</FT> EUR, na katerem so bili ročno vpisani ime in priimek lastnika – nepoklicnega prodajalca – in kupca, S. Wathelet, pri čemer je dokument vseboval le podpis M.‑C. Donckels.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17</NO.P><TXT>Avtohiša Bietheres je decembra 2012 pri Tribunal de première instance de Verviers (prvostopenjsko sodišče v Verviersu, Belgija) vložila tožbo proti S. Wathelet, s katero je zahtevala plačilo računa za popravilo v višini <FT TYPE="NUMBER">2000</FT> EUR skupaj z obrestmi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18</NO.P><TXT>S. Wathelet je v sodnem tajništvu tribunal de première instance de Verviers (prvostopenjsko sodišče v Verviersu) vložila nasprotno tožbo, s katero je predlagala razveljavitev prodaje vozila in vračilo <FT TYPE="NUMBER">4000</FT> EUR, ki ga je plačala, skupaj z obrestmi, ter plačilo odškodnine v višini <FT TYPE="DECIMAL">2147,46</FT> EUR. S. Wathelet je poleg tega izpodbijala utemeljenost predlogov avtohiše Bietheres.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="4"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19</NO.P><TXT>Tribunal de première instance de Verviers (prvostopenjsko sodišče v Verviersu) je S. Wathelet naložilo plačilo računa za popravilo skupaj z obrestmi, ter zavrnilo njeno nasprotno tožbo. Ta je zoper to sodbo vložila pritožbo pri predložitvenem sodišču.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20</NO.P><TXT>To sodišče je ugotovilo, da je bila S. Wathelet <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0013" REF.END="QE0013"/>potrošnik<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="201C" ID="QE0013"/> v smislu civilnega zakonika in da je bilo vozilo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0014" REF.END="QE0014"/>potrošniško blago<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="201C" ID="QE0014"/> v smislu te zakonodaje. Poleg tega je ugotovilo, da je avtohiša Bietheres v okviru svoje poslovne ali poklicne dejavnosti prodajala potrošniško blago.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21</NO.P><TXT>Avtohiša Bietheres pa je zanikala, da bi bila stranka sporne kupoprodajne pogodbe, pri čemer je poudarila, da je lastnica zadevnega vozila M.‑C. Donckels tega dala v komisijsko prodajo v poslovni enoti avtohiše in je torej šlo za prodajo med fizičnimi osebami.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče pa meni, da obstajajo resne, natančne in skladne domneve, da S. Wathelet ni bila seznanjena s tem, da gre za prodajo med fizičnimi osebami.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23</NO.P><TXT>V teh okoliščinah je cour d’appel de Liège (višje sodišče v Liègu, Belgija) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0015" REF.END="QE0015"/>Ali je treba pojem <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0016" REF.END="QE0016"/>prodajalec<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="2018" ID="QE0016"/> potrošniškega blaga iz člena 1649a belgijskega civilnega zakonika, ki je bil vstavljen z zakonom z dne <DATE ISO="19940901">1. septembra 1994</DATE> z naslovom <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0017" REF.END="QE0017"/>loi relative à la protection des consommateurs en cas de vente de biens de consommation<QUOT.END REF.START="QS0017" CODE="2018" ID="QE0017"/> (zakon o varstvu potrošnikov pri prodaji potrošniškega blaga), s katerim je bila v belgijsko pravo prenesena Direktiva 1999/44 o nekaterih vidikih prodaje potrošniškega blaga in z njim povezanih garancij, razlagati tako, da se ne nanaša samo na poklicnega prodajalca, ki kot prodajalec prenese lastninsko pravico na potrošniškem blagu na potrošnika, ampak tudi na poklicnega prodajalca, ki nastopa kot posrednik za nepoklicnega prodajalca, ne glede na to, ali je za svoje posredovanje plačan in ali je potencialnega kupca obvestil o tem, da je prodajalec fizična oseba?<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="201C" ID="QE0015"/></P></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Vprašanje za predhodno odločanje</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24</NO.P><TXT>Najprej je treba opozoriti, da je iz spisa razvidno, da je bila lastnica zadevnega rabljenega vozila M.‑C. Donckels in ne avtohiša Bietheres, in da je zato šlo za prodajo med fizičnima osebama, avtohiša Bietheres pa je bila samo posrednik.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25</NO.P><TXT>Poleg tega je predložitveno sodišče ugotovilo, da je bila kupnina, po odbitju stroškov popravil zaradi priprave zadevnega vozila na prodajo, nakazana lastniku vozila. Poleg tega iz predloženih dokumentov ni mogoče sklepati, da lastnik vozila avtohiše Bietheres ni pooblastil za prodajo tega vozila.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26</NO.P><TXT>Iz tega sledi, da je v zadevi v glavni stvari avtohiša Bietheres delovala kot poklicni prodajalec potrošniškega blaga, ki je deloval na račun lastnika navedenega blaga, ki je bil fizična oseba in ki je dovolil to prodajo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27</NO.P><TXT>Preveriti je torej treba, ali je v takšnih okoliščinah potrošnik, ki kupi potrošniško blago, upravičen do varstva, ki ga zagotavlja Direktiva 1999/44, tako da bi se posrednika lahko štelo za prodajalca v smislu navedene direktive.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28</NO.P><TXT>V zvezi s tem je treba opozoriti, da v skladu z ustaljeno prakso Sodišča iz zahteve po enotni uporabi prava Unije izhaja, da – če določba prava Unije glede opredelitve posamičnega pojma ne napotuje izrecno na pravo držav članic – je treba ta pojem v celotni Evropski uniji razlagati avtonomno in enotno ob upoštevanju konteksta določbe in cilja, ki mu sledi zadevna ureditev (glej v tem smislu sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20111018">18. oktobra 2011</DATE>, <NAME.CASE>Brüstle</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑34/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:669">EU:C:2011:669</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0025">25</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>, in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20151015">15. oktobra 2015</DATE>, <NAME.CASE>Axa Belgium</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑494/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:692">EU:C:2015:692</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0021">21</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="5"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29</NO.P><TXT>Ker člen 1(2)(c) Direktive 1999/44 pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0018" REF.END="QE0018"/>prodajalec<QUOT.END REF.START="QS0018" CODE="201C" ID="QE0018"/> opredeljuje brez napotitve na nacionalna prava glede pomena, ki ga je treba dati temu pojmu, je treba torej za ta pojem za uporabo te direktive šteti, da označuje avtonomen pojem prava Unije, ki ga je treba na njenem ozemlju razlagati enotno.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30</NO.P><TXT>Poleg tega, čeprav se izraz <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0019" REF.END="QE0019"/>prodajalec<QUOT.END REF.START="QS0019" CODE="201C" ID="QE0019"/> pojavlja v drugih pravnih aktih Unije, vsebuje posebno opredelitev iz člena 1(2)(c) Direktive 1999/44 le ta direktiva. Kot je navedel generalni pravobranilec v točki 43 sklepnih predlogov, gre torej za pojem, ki ga je treba razlagati glede na cilje te direktive, pa tudi glede na posebno funkcijo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0020" REF.END="QE0020"/>prodajalca<QUOT.END REF.START="QS0020" CODE="201C" ID="QE0020"/> v okviru navedene direktive.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31</NO.P><TXT>V skladu s členom 1(2)(c) Direktive 1999/44 pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0021" REF.END="QE0021"/>prodajalec<QUOT.END REF.START="QS0021" CODE="201C" ID="QE0021"/> pomeni <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0022" REF.END="QE0022"/>vsako fizično ali pravno osebo, ki na podlagi pogodbe prodaja potrošniško blago v okviru svoje trgovske, poslovne ali poklicne dejavnosti<QUOT.END REF.START="QS0022" CODE="201C" ID="QE0022"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32</NO.P><TXT>Ugotoviti je treba, da je tako opredeljeni pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0023" REF.END="QE0023"/>prodajalec<QUOT.END REF.START="QS0023" CODE="201C" ID="QE0023"/> objektiven pojem (glej po analogiji sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150903">3. septembra 2015</DATE>, <NAME.CASE>Costea</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑110/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:538">EU:C:2015:538</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0021">21</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>, in sklep z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20151119">19. novembra 2015</DATE>, <NO.CASE>C‑74/15</NO.CASE>, <NAME.CASE>Tarcâu</NAME.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:772">EU:C:2015:772</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0027">27</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), ki temelji na elementih, kot so obstoj <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0024" REF.END="QE0024"/>pogodbe<QUOT.END REF.START="QS0024" CODE="201C" ID="QE0024"/>, prodaja <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0025" REF.END="QE0025"/>potrošniškega blaga<QUOT.END REF.START="QS0025" CODE="201C" ID="QE0025"/> in obstoj <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0026" REF.END="QE0026"/>poslovne ali poklicne dejavnosti<QUOT.END REF.START="QS0026" CODE="201C" ID="QE0026"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33</NO.P><TXT>Res je, da se ta pojem ne nanaša na pojem posrednika. Splošneje, Direktiva 1999/44 ne vsebuje opredelitve pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0027" REF.END="QE0027"/>posrednik<QUOT.END REF.START="QS0027" CODE="201C" ID="QE0027"/>, čeprav je ta naveden v uvodni izjavi 9 in v členu 4 te direktive. Tako namen te direktive ni odgovornost posrednika v zvezi s potrošnikom v okviru prodajne pogodbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34</NO.P><TXT>Kljub temu pa, kot je v bistvu generalni pravobranilec navedel v točki 51 sklepnih predlogov, takšna ugotovitev sama po sebi ne izključuje, da bi bilo mogoče pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0028" REF.END="QE0028"/>prodajalec<QUOT.END REF.START="QS0028" CODE="201C" ID="QE0028"/> v smislu člena 1(2)(c) Direktive 1999/44 razlagati tako, da zajema poklicnega prodajalca, ki deluje v imenu fizične osebe, ko se potrošniku predstavi kot prodajalec potrošniškega blaga v skladu s pogodbo v okviru svoje poslovne ali poklicne dejavnosti. Ta poklicni prodajalec bi namreč lahko zavedel potrošnika, ker bi lahko ta napačno menil, da deluje kot prodajalec, ki je lastnik blaga.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35</NO.P><TXT>V zvezi s tem je treba poudariti, prvič, da besedilo člena 1(2)(c) Direktive 1999/44 ne vsebuje ničesar, kar bi nasprotovalo takšni razlagi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36</NO.P><TXT>Drugič, ugotoviti je treba, da teleološka razlaga člena 1(2)(c) Direktive 1999/44, ob upoštevanju namena te direktive, ki je zagotoviti visoko raven varstva potrošnikov (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20131003">3. oktobra 2013</DATE>, <NAME.CASE>Duarte Hueros</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑32/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:637">EU:C:2013:637</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0025">25</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), lahko potrdi razlago te določbe, navedeno v točki 34.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37</NO.P><TXT>V skladu s členom 2(1) in členom 3 Direktive 1999/44 je namreč naloga prodajalca ta, da potrošniku dobavi blago v skladu s prodajno pogodbo in da ga v primeru neskladnosti popravi ali zamenja v skladu z odstavkom 3 zadnjenavedene določbe. Člen 1(2)(c) navedene direktive tako omejuje krog oseb, proti katerim lahko potrošnik uveljavlja svoje pravice na podlagi te direktive. Zato mora potrošnik nujno poznati identiteto prodajalca in zlasti, ali gre za fizično osebo ali poklicnega prodajalca, zato da je lahko deležen varstva, ki ga ima na podlagi Direktive 1999/44.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38</NO.P><TXT>Če torej v okoliščinah, kakršne so te v glavni stvari, poklicni prodajalec nastopa kot posrednik za fizično osebo, bi to, da potrošnik ne ve, v kakšni vlogi pri prodaji nastopa ta poklicni prodajalec, temu potrošniku odvzelo pravice, ki so zagotovljene z Direktivo 1999/44 in ki so v skladu s členom 7(1) te direktive zavezujoče.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39</NO.P><TXT>Da bi bilo v okviru Direktive 1999/44 zagotovljeno učinkovito varstvo potrošnika, mora biti ta potrošnik nujno seznanjen z dejstvom, da je lastnik fizična oseba. Ta razlaga omogoča, da se doseže polni učinek navedene direktive, in je v skladu s sodno prakso Sodišča, v skladu s katero sistem varstva, ki se izvaja z direktivami Unije na področju varstva potrošnikov, temelji na predpostavki, da je potrošnik v razmerju do poklicnega prodajalca v podrejenem položaju glede pogajalske moči in ravni obveščenosti (glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150604">4. junija 2015</DATE>, <NAME.CASE>Faber</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑497/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:357">EU:C:2015:357</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0042">42</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="6"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40</NO.P><TXT>Obstaja namreč veliko neravnovesje na področju obveščenosti med potrošnikom in poklicnim posrednikom, zlasti če potrošnik ni obveščen, da je lastnik prodanega blaga dejansko fizična oseba.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41</NO.P><TXT>Tako je treba v okoliščinah, kot so te iz spora o glavni stvari, v katerih je potrošnik lahko hitro zaveden, ob upoštevanju pogojev izvedbe prodaje temu zagotoviti visoko raven varstva. Zato je treba omogočiti, da se posredniku, ki ob stiku s potrošnikom tega lahko zavede, da je lastnik blaga, ki se prodaja, naloži odgovornost prodajalca v skladu z Direktivo 1999/44.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42</NO.P><TXT>Nasprotna razlaga, ki bi poklicnega prodajalca, ki nastopa kot posrednik, vsekakor izključila s področja uporabe člena 1(2)(c) Direktive 1999/44, bi ogrozila splošni cilj ureditve Unije na področju varstva potrošnikov, ki je določen v členu 169 PDEU, in sicer zagotoviti visoko raven varstva potrošnikov in s tem njihovo zaupanje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43</NO.P><TXT>Tretjič, glede vprašanja plačila posredniku za njegovo posredovanje je treba ugotoviti, da to plačilo, ki je predmet pogodbenega razmerja med lastnikom – nepoklicnim prodajalcem – in posrednikom, načeloma ne spada na področje uporabe Direktive 1999/44. Kot sta poudarili avstrijska vlada in Evropska komisija, to, ali je poklicni prodajalec v vlogi posrednika za posredovanje plačan, ni pomembno za presojo, ali ga je treba opredeliti kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0029" REF.END="QE0029"/>prodajalca<QUOT.END REF.START="QS0029" CODE="201C" ID="QE0029"/> v smislu člena 1(2)(c) Direktive 1999/44.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0044"><NO.P>44</NO.P><TXT>Pristojno nacionalno sodišče mora preveriti, ali se v položaju, kakršen je ta v postopku v glavni stvari, poklicnega prodajalca lahko šteje za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0030" REF.END="QE0030"/>prodajalca<QUOT.END REF.START="QS0030" CODE="201C" ID="QE0030"/> v smislu člena 1(2)(c) Direktive 1999/44, kadar ta ni ustrezno obvestil potrošnika, da ni lastnik zadevnega blaga, kar pomeni, da mora to sodišče upoštevati vse okoliščine obravnavanega primera (glej po analogiji sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150604">4. junija 2015</DATE>, <NAME.CASE>Faber</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑497/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:357">EU:C:2015:357</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0038">38</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0039">39</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). V zvezi s tem so lahko upoštevni zlasti stopnja sodelovanja in obseg prizadevanj posrednika pri prodaji, okoliščine v katerih je bilo blago predstavljeno potrošniku, in ravnanje tega potrošnika, da se ugotovi, ali bi lahko razumel, da je posrednik deloval na račun fizične osebe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0045"><NO.P>45</NO.P><TXT>Glede na navedeno je treba pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0031" REF.END="QE0031"/>prodajalec<QUOT.END REF.START="QS0031" CODE="201C" ID="QE0031"/> v smislu člena 1(2)(c) Direktive 1999/44 razlagati tako, da vključuje tudi poklicnega prodajalca, ki deluje kot posrednik na račun fizične osebe in ki ni ustrezno obvestil potrošnika/kupca o tem, da je lastnik prodajanega blaga fizična oseba, kar pa mora preveriti predložitveno sodišče ob upoštevanju vseh okoliščin obravnavane zadeve. Navedena razlaga ni odvisna od tega, ali je posrednik za svoje posredovanje plačan.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Stroški</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0046"><NO.P>46</NO.P><TXT>Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><JURISDICTION><INTRO>Iz teh razlogov je Sodišče (peti senat) razsodilo:</INTRO><P><HT TYPE="BOLD">Pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0032" REF.END="QE0032"/>prodajalec<QUOT.END REF.START="QS0032" CODE="201C" ID="QE0032"/> v smislu člena 1(2)(c) Direktive 1999/44 Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="19990525">25. maja 1999</DATE> o nekaterih vidikih prodaje potrošniškega blaga in z njim povezanih garancij je treba razlagati tako, da vključuje tudi poklicnega prodajalca, ki deluje kot posrednik na račun fizične osebe in ki ni ustrezno obvestil potrošnika/kupca o tem, da je lastnik prodajanega blaga fizična oseba, kar pa mora preveriti predložitveno sodišče ob upoštevanju vseh okoliščin obravnavane zadeve. Navedena razlaga ni odvisna od tega, ali je posrednik za svoje posredovanje plačan.</HT></P></JURISDICTION></CONTENTS.JUDGMENT><SIGNATURE.CASE><SIGNATORY><P>Podpisi</P></SIGNATORY></SIGNATURE.CASE></JUDGMENT>