<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><CONCLUSION NNC="YES" xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.58-20161101.xd"><BIB.CONCLUSION><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C-154/17</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62017CC0154</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:226">EU:C:2018:226</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>13</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>13</PAGE.TOTAL></BIB.CONCLUSION><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P><HT TYPE="SC">Sklepni predlogi M. Bobka – Zadeva C‑154/17</HT></P><P>E LATS</P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sklepni predlogi generalnega pravobranilca</HT></P><P><HT TYPE="UC">Michala Bobka</HT>,</P><P>predstavljeni <DATE ISO="20180410">10. aprila 2018</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik izvirnika: angleščina.</P></NOTE></P></TI><STI><P><HT TYPE="BOLD">Zadeva C‑154/17</HT></P><P>SIA <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0001" REF.END="QE0001"/>E LATS<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="201C" ID="QE0001"/>,</P><P>ob udeležbi</P><P>Valsts ieņēmumu dienests</P><P><HT TYPE="NORMAL">(Predlog za sprejetje predhodne odločbe,<BR/>ki ga je vložilo Augstākā tiesa (vrhovno sodišče, Latvija))</HT></P></STI></TITLE><INTERMEDIATE><INDEX IDX.CLOSE="“" SEPARATOR=" – " IDX.OPEN="„"><KEYWORD>Predhodno odločanje</KEYWORD><KEYWORD>Davek na dodano vrednost (DDV)</KEYWORD><KEYWORD>Pojem <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0002" REF.END="QE0002"/>rabljeno blago<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="2018" ID="QE0002"/></KEYWORD><KEYWORD>Pojem <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0003" REF.END="QE0003"/>plemenite kovine ali dragi kamni<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="2018" ID="QE0003"/></KEYWORD></INDEX></INTERMEDIATE><CONTENTS.CONCLUSION><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">I.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Uvod</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1.</NO.P><TXT>Družba SIA <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0004" REF.END="QE0004"/>E LATS<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/> je preprodajalec, ki je davčni zavezanec za DDV. Fizičnim osebam ponuja posojila, ki se zavarujejo z zastavijo predmetov, ki vsebujejo plemenite kovine ali drage kamne. Družba SIA <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0005" REF.END="QE0005"/>E LATS<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/> obdržane zastavljene predmete preproda drugim trgovcem, večinoma za pridobivanje plemenitih kovin ali dragih kamnov. Ti trgovci so zavezanci za DDV.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2.</NO.P><TXT>Družba SIA <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0006" REF.END="QE0006"/>E LATS<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="201C" ID="QE0006"/> je pri navedenih transakcijah preprodaje za rabljeno blago uporabila posebno ureditev DDV. Vendar se pristojni davčni organ z uporabo te posebne ureditve ni strinjal. Menil je, da blago, ki ga je preprodala navedena družba, v smislu upoštevne davčne zakonodaje ni bilo rabljeno blago. Zato ji je naložil doplačilo DDV.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3.</NO.P><TXT>V teh okoliščinah je Augstākā tiesa (vrhovno sodišče, Latvija) Sodišče zaprosilo za razlago posebne določbe Direktive 2006/112/ES (v nadaljevanju: Direktiva o DDV),<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0002"><P>Direktiva Sveta z dne <DATE ISO="20061128">28. novembra 2006</DATE> o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="347" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2006">UL 2006, L 347, str. 1</REF.DOC.OJ>, in popravek v <REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="335" PAGE.FIRST="60" DATE.PUB="2007">UL 2007, L 335, str. 60</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE> s katero je urejen DDV, ki se obračunava za rabljeno blago. Predložitveno sodišče sprašuje predvsem o področju uporabe izjeme za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0007" REF.END="QE0007"/>plemenite kovine ali drage kamne<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="201C" ID="QE0007"/> iz opredelitve <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0008" REF.END="QE0008"/>rabljenega blaga<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="201C" ID="QE0008"/>. Poleg tega še sprašuje, ali nekatere značilnosti transakcije preprodaje vplivajo na področje uporabe te izjeme.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">II.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Pravni okvir</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">A.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Direktiva o DDV</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4.</NO.P><TXT>V uvodni izjavi 51 Direktive o DDV je navedeno, da je treba za to, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0009" REF.END="QE0009"/>se prepreči dvojna obdavčitev in izkrivljanje konkurence med davčnimi zavezanci, […] sprejeti davčni sistem Skupnosti, ki se bo uporabljal za rabljeno blago, umetniške predmete, starine in zbirke<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="201C" ID="QE0009"/>.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="2"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5.</NO.P><TXT>Poglavje 4 naslova XII Direktive o DDV vsebuje pravila glede posebne ureditve za rabljeno blago, umetniške predmete, zbirke in starine. Natančneje, člen 311 navedene direktive določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="311.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0010" REF.END="QE0010"/>(1)</NO.PARAG><ALINEA><P>Za namene tega poglavja in brez vpliva na druge določbe Skupnosti imajo posamezni izrazi naslednji pomen:</P><P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT><QUOT.START CODE="201A" ID="QS0011" REF.END="QE0011"/>rabljeno blago<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="2018" ID="QE0011"/> pomeni premične stvari, ki so primerne za nadaljnjo uporabo takšne kot so, ali po popravilu, razen umetniških predmetov, zbirk ali starin in razen plemenitih kovin ali dragega kamenja, kot določijo države članice;</TXT></NP></ITEM></LIST></P><P>[…].<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="201C" ID="QE0010"/></P></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">B.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Latvijsko pravo</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6.</NO.P><TXT>Člen 138 Pievienotās vērtības nodokļa likums (zakon o DDV) določa, da se posebna ureditev DDV uporablja za transakcije z rabljenim blagom, umetniškimi predmeti, zbirkami ali starinami. V predložitveni odločbi je navedeno, da se s to določbo med drugim izvaja člen 311 Direktive o DDV.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7.</NO.P><TXT>Iz predložitvene odločbe izhaja, da obstajajo še druga upoštevna nacionalna pravila, določena v členih 183 in 184 Ministru kabineta 2013. Gada 3. Janvāra noteikumi Nr. 17 <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0012" REF.END="QE0012"/>Pievienotās vērtības nodokļa likuma normu piemērošanas kārtība un atsevišķas prasības pievienotās vērtības nodokļa maksāšanai un administrēšanai<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="201C" ID="QE0012"/> (odredba sveta ministrov št. 17 z dne <DATE ISO="20130103">3. januarja 2013</DATE> o postopku izvajanja določb zakona o DDV in o različnih pogojih za plačilo in upravljanje DDV, v nadaljevanju: odredba št. 17). V skladu s členom 183 odredbe št. 17 so rabljeno blago materialni predmeti, ki so bili že rabljeni in so primerni za nadaljnjo uporabo taki, kot so, ali po predelavi oziroma popravilu ter ne spadajo med umetniške predmete, zbirke ali starine. S členom 184 iste odredbe so iz pojma rabljenega blaga izvzeti plemenite kovine in dragi kamni, k čemur je dodano, da spadajo predmeti, ki vsebujejo plemenite kovine ali drage kamne, na področje uporabe tega pojma, če jih dobavi ali za prodajo posreduje prodajalec iz člena 138 zakona o DDV. Poleg tega je v drugem stavku člena 184 navedeno še, da se predmeti, ki spadajo v poglavje 71, 82, 83, 90 ali 96 kombinirane nomenklature, obravnavajo kot predmeti, ki vsebujejo plemenite kovine ali drage kamne.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">III.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Dejstva, nacionalni postopki in predloženi vprašanji za predhodno odločanje</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8.</NO.P><TXT>Družba SIA <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0013" REF.END="QE0013"/>E LATS<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="201C" ID="QE0013"/> (v nadaljevanju: pritožnica) je trgovec, ki je davčni zavezanec za DDV. Fizičnim osebam, za katere je v predložitveni odločbi navedeno, da niso zavezanci za DDV, ponuja posojila. Te osebe v zavarovanje posojila zastavijo predmete, ki vsebujejo plemenite kovine ali drage kamne, kot so verižice, obeski, prstani, poročni prstani, žlice in zobno zlato.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9.</NO.P><TXT>Pritožnica je obdržane zastavljene predmete preprodala drugim trgovcem, ki so prav tako zavezanci za DDV. Ti predmeti so bili razvrščeni glede na kovino, ki so jo vsebovali, in njeno čistino. Preprodani so bili na podlagi mase, tako da je bilo iz njih mogoče pridobiti navedene plemenite kovine ali drage kamne (v nadaljevanju: zadevne transakcije).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10.</NO.P><TXT>Pritožnica je za zadevne transakcije uporabila posebno ureditev DDV za rabljeno blago, kot to določa člen 138 zakona o DDV.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11.</NO.P><TXT>Valsts ieņēmumu dienests (davčni organ, Latvija) je menil, da so predmeti, ki jih je pritožnica preprodala, ostanki, ne pa rabljeno blago, zato posebne ureditve DDV za rabljeno blago ni bilo mogoče uporabiti. Zato je ta organ sprejel odločbo, s katero ji je naložil doplačilo DDV.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="3"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12.</NO.P><TXT>Pritožnica je vložila tožbo za razveljavitev te odločbe. Administratīvā apgabaltiesa (regionalno upravno sodišče, Latvija) je tožbo zavrnilo z obrazložitvijo, da je pritožnica za zadevne transakcije neupravičeno uporabila člen 138 zakona o DDV. Menilo je, da je predmete iz zlata, srebra in drugih dragocenih materialov prodala kot ostanke, ne pa kot rabljeno blago.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13.</NO.P><TXT>Zadeva je zdaj v postopku obravnave pred Augstākā tiesa (vrhovno sodišče), ki je predložitveno sodišče. To navaja, da je mogoče razumeti, da se posebna ureditev na podlagi člena 311(1), točka 1, Direktive o DDV ne uporablja za predmete z vsebnostjo plemenitih kovin ali dragih kamnov, ki se ne prodajajo kot rabljeno blago, temveč samo za pridobivanje plemenitih kovin ali dragih kamnov, ki jih vsebujejo. Navedeno sodišče meni, da taki predmeti niso <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0014" REF.END="QE0014"/>rabljeno blago<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="201C" ID="QE0014"/>, ampak so to <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0015" REF.END="QE0015"/>plemenite kovine ali dragi kamni<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="201C" ID="QE0015"/>. Meni tudi, da člen 311(1), točka 1, Direktive o DDV v zvezi s tem državam članicam ne pušča nikakršnega polja proste presoje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14.</NO.P><TXT>V teh okoliščinah je Augstākā tiesa (vrhovno sodišče) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ti vprašanji:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><LIST TYPE="OTHER"><ITEM><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0016" REF.END="QE0016"/>1.</NO.P><TXT>Ali je treba člen 311(1), točka 1, Direktive Sveta 2006/112/ES z dne <DATE ISO="20061128">28. novembra 2006</DATE> o skupnem sistemu davka na dodano vrednost razlagati tako, da se nekateri rabljeni predmeti, ki jih kupi preprodajalec in vsebujejo plemenite kovine ali drage kamne (kot v obravnavanem primeru) ter se preprodajajo predvsem zaradi pridobivanja plemenitih kovin ali dragih kamnov, ki so vsebovani v teh predmetih, lahko štejejo za rabljeno blago?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen, ali je za omejitev uporabe posebne ureditve pomembno, da preprodajalec pozna namen poznejšega kupca, da bo iz rabljenih predmetov pridobil plemenite kovine ali drage kamne, ki so vsebovani v teh predmetih, ali pa so pomembne objektivne značilnosti transakcije (količina izdelkov, pravni status pogodbene stranke v transakciji itd.)?<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="201C" ID="QE0016"/></TXT></NP></ITEM></LIST></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15.</NO.P><TXT>Latvijska vlada in Evropska komisija sta predložili pisna stališča. Latvijska vlada, Komisija in pritožnica so na obravnavi <DATE ISO="20180125">25. januarja 2018</DATE> podale tudi ustna stališča.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">IV.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Presoja</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16.</NO.P><TXT>Zgradba teh sklepnih predlogov bo taka. Prvič, opredelil bom obseg in logiko pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0017" REF.END="QE0017"/>rabljeno blago<QUOT.END REF.START="QS0017" CODE="201C" ID="QE0017"/> iz člena 311(1), točka 1, Direktive o DDV (del A). Drugič, nadaljeval bom z izjemo, ki jo ta določba določa za plemenite kovine in drage kamne, in poskusil opredeliti namen in logiko te izjeme (del B). Na podlagi teh dveh splošnih vidikov bom nato podal nekaj smernic v zvezi z bistvenimi okoliščinami, ki jih je treba upoštevati pri presoji, ali je mogoče zadevno blago opredeliti kot rabljeno blago (del C).</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">A.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0018" REF.END="QE0018"/>rabljeno blago<QUOT.END REF.START="QS0018" CODE="201C" ID="QE0018"/></HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17.</NO.P><TXT>V členu 311(1), točka 1, Direktive 2006/112 je rabljeno blago opredeljeno kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0019" REF.END="QE0019"/>premične stvari, ki so primerne za nadaljnjo uporabo takšne, kot so, ali po popravilu, razen umetniških predmetov, zbirk ali starin in razen plemenitih kovin ali dragega kamenja, kot določijo države članice<QUOT.END REF.START="QS0019" CODE="201C" ID="QE0019"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18.</NO.P><TXT>Da je zadevno blago zajeto z opredelitvijo iz člena 311(1), točka 1, Direktive o DDV, mora tako izpolnjevati <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0020" REF.END="QE0020"/>pozitivna<QUOT.END REF.START="QS0020" CODE="201C" ID="QE0020"/> pogoja: (i) iti mora za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0021" REF.END="QE0021"/>premične stvari<QUOT.END REF.START="QS0021" CODE="201C" ID="QE0021"/>, (ii) <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0022" REF.END="QE0022"/>primerne za nadaljnjo uporabo takšne, kot so, ali po popravilu<QUOT.END REF.START="QS0022" CODE="201C" ID="QE0022"/>; izpolnjen pa ne sme biti <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0023" REF.END="QE0023"/>negativni<QUOT.END REF.START="QS0023" CODE="201C" ID="QE0023"/> pogoj: (iii) ne sme iti za umetniške predmete, zbirke ali starine in plemenite kovine ali drage kamne, kot določijo države članice.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="4"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19.</NO.P><TXT>Nobenega dvoma ni, da je zadevno blago zajeto s pojmom <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0024" REF.END="QE0024"/>premične stvari<QUOT.END REF.START="QS0024" CODE="201C" ID="QE0024"/>. Torej je očitno, da je prvi pogoj izpolnjen. V obravnavani zadevi je vir nesoglasij povezana razlaga drugega (<QUOT.START CODE="201E" ID="QS0025" REF.END="QE0025"/>pozitivnega<QUOT.END REF.START="QS0025" CODE="201C" ID="QE0025"/>) pogoja in njegovega točnega odnosa s tretjim (<QUOT.START CODE="201E" ID="QS0026" REF.END="QE0026"/>negativnim<QUOT.END REF.START="QS0026" CODE="201C" ID="QE0026"/>) pogojem.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20.</NO.P><TXT>Za presojo navedenega vzajemnega delovanja bom najprej preučil cilje, zastavljene s posebno ureditvijo DDV za rabljeno blago (del 1), nato pa se bom osredotočil na prvega od spornih elementov opredelitve, to je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0027" REF.END="QE0027"/>primernost za nadaljnjo uporabo<QUOT.END REF.START="QS0027" CODE="201C" ID="QE0027"/> (del 2).</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">1.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Cilji posebne ureditve DDV, ki se uporablja za rabljeno blago</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21.</NO.P><TXT>Za rabljeno blago se uporablja maržna ureditev, ki odstopa od običajne ureditve DDV: DDV se, namesto da bi se izračunal na podlagi prodajne cene, izračuna na podlagi razlike med nabavno in prodajno ceno blaga.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0003"><P>Glej pododdelek 1 oddelka 2 poglavja 4 Direktive o DDV (<QUOT.START CODE="201E" ID="QS0028" REF.END="QE0028"/>maržna ureditev<QUOT.END REF.START="QS0028" CODE="201C" ID="QE0028"/>). Člen 313(1) določa, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0029" REF.END="QE0029"/>[d]ržave članice za obdavčitev dobav rabljenega blaga, umetniških predmetov, zbirk ali starin, ki jih opravijo obdavčljivi preprodajalci, uporabljajo posebno ureditev, po kateri se obdavčuje razlika v ceni, ki jo doseže obdavčljiv preprodajalec v skladu z določbami tega pododdelka<QUOT.END REF.START="QS0029" CODE="201C" ID="QE0029"/>. Člen 315 določa, da je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0030" REF.END="QE0030"/>[d]avčna osnova za dobave [med drugim rabljenega blaga] […] razlika v ceni, ki jo doseže obdavčljivi preprodajalec, zmanjšana za znesek DDV, ki se nanaša na razliko v ceni. Razlika v ceni obdavčljivega preprodajalca je enaka razliki med prodajno ceno, ki jo zaračuna obdavčljivi preprodajalec za blago, in nabavno ceno.<QUOT.END REF.START="QS0030" CODE="201C" ID="QE0030"/></P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22.</NO.P><TXT>Maržna ureditev pomeni odstopanje od splošne ureditve DDV. Obseg blaga, za katero se uporablja, je torej treba razlagati ozko<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0004"><P>V zvezi z razlago člena 314 Direktive o DDV glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170518">18. maja 2017</DATE>, <NAME.CASE>Litdana</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑624/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:389">EU:C:2017:389</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0023">23</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE> in se ne sme razširiti onkraj potrebnega za uresničitev zastavljenih ciljev.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0005"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20051208">8. decembra 2005</DATE>, <NAME.CASE>Jyske Finans</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑280/04</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2005:753">EU:C:2005:753</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0035">35</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23.</NO.P><TXT>Vendar so plemenite kovine in dragi kamni izvzeti iz pojma rabljenega blaga (in s tem tudi iz maržne ureditve, ki pomeni odstopanje). Torej je ta pojem dejansko <HT TYPE="ITALIC">izjema od izjeme</HT>, kar pomeni, da se za blago, zajeto z izjemo za plemenite kovine in drage kamne, znova uporablja splošna ureditev DDV.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0006"><P>Glej, v drugačnem kontekstu, sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20020115">15. januarja 2002</DATE>, <NAME.CASE>Libéros/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑171/00 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2002:17">EU:C:2002:17</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0027">27</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Glej tudi sklepne predloge generalnega pravobranilca F. G. Jacobsa v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Zoological Society</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑267/00</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2001:698">EU:C:2001:698</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0019">19</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24.</NO.P><TXT>Iz uvodne izjave 51 Direktive o DDV je razvidno, da je bila posebna ureditev DDV za rabljeno blago uvedena zato, da se prepreči dvojno obdavčenje in izkrivljanje konkurence.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0007"><P>Sodišče je na ta dvojni cilj spomnilo v sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20110303">3. marca 2011</DATE>, <NAME.CASE>Auto Nikolovi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑203/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:118">EU:C:2011:118</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0047">47</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0048">48</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Medtem ko je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0031" REF.END="QE0031"/>namen običajnega sistema DDV načeloma obdavčiti ekonomsko vrednost, dodano v različnih fazah proizvodnega in distribucijskega procesa<QUOT.END REF.START="QS0031" CODE="201C" ID="QE0031"/>,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0008"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20040401">1. aprila 2004</DATE>, <NAME.CASE>Stenholmen</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑320/02</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2004:213">EU:C:2004:213</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0027">27</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> se z DDV, pobranim za rabljeno blago, odpira posebna problematika dvakratne obdavčitve z DDV.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25.</NO.P><TXT>To se zgodi, ko obdavčljivi preprodajalec pridobi blago od osebe, ki ni davčni zavezanec, in plača DDV, vključen v nabavno ceno, ki pa ga nato ne more odbiti. Drugače povedano, ko neobdavčljiva oseba kupi blago, kot del nabavne cene plača DDV po upoštevni stopnji. Ko ta oseba to blago proda obdavčljivemu preprodajalcu, ta načeloma ne bo imel možnosti odbiti prvotno plačani DDV, vsebovan v nabavni ceni. Tako mora obdavčljivi preprodajalec znova plačati DDV, zato pride do dvojnega obdavčenja. Prav takemu položaju se želi s posebno ureditvijo DDV za rabljeno blago izogniti, in sicer z določbo, da se DDV, ki ga mora plačati obdavčljivi preprodajalec, določi na podlagi razlike med nabavno in prodajno ceno.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0009"><P>Glej v tem smislu na primer sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20051208">8. decembra 2005</DATE>, <NAME.CASE>Jyske Finans</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑280/04</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2005:753">EU:C:2005:753</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 38 do 41).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="5"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26.</NO.P><TXT>V tem smislu je Sodišče pojasnilo, da bi <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0032" REF.END="QE0032"/>[o]bdavčitev dobave rabljenega blaga, prodajalca, davčnega zavezanca, na podlagi celotne cene – čeprav cena, po kateri je to blago kupil, vsebuje vstopni DDV, ki ga je plačala oseba, ki spada v eno od kategorij iz člena 314, od (a) do (d), [Direktive o DDV], in ki ga ni mogla odbiti ne ta oseba ne prodajalec, davčni zavezanec – […] povzročila tako dvojno obdavčitev<QUOT.END REF.START="QS0032" CODE="201C" ID="QE0032"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0010"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170518">18. maja 2017</DATE>, <NAME.CASE>Litdana</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑624/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:389">EU:C:2017:389</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0026">26</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa). Glej v tem smislu tudi sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20040401">1. aprila 2004</DATE>, <NAME.CASE>Stenholmen</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑320/02</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2004:213">EU:C:2004:213</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0025">25</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27.</NO.P><TXT>Tako večkratno obdavčenje v primeru rabljenega blaga je bilo priznano dokaj zgodaj.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0011"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19891205">5. decembra 1989</DATE>, <NAME.CASE>ORO Amsterdam Beheer in Concerto</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑165/88</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1989:608">EU:C:1989:608</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0016">16</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Glej po analogiji sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19890627">27. junija 1989</DATE>, <NAME.CASE>Kühne/Finanzamt München III</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑50/88</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1989:262">EU:C:1989:262</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0009">9</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0010">10</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Glej tudi točko 1.2 Mnenja Ekonomsko‑socialnega odbora z dne <DATE ISO="19890621">21. junija 1989</DATE> o predlogu direktive Sveta o dopolnitvi skupnega sistema davka na dodano vrednost ter spremembi členov 32 in 28 Direktive 77/388/EGS – Posebna ureditev za rabljeno blago, umetniške predmete, starine in zbirke (<REF.DOC.OJ COLL="C" NO.OJ="201" PAGE.FIRST="6" DATE.PUB="1989">UL 1989, C 201, str. 6</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE> Komisija je v zvezi s tem navedla, da je zaradi neobstoja posebnih pravil v zvezi z umetniškimi predmeti, starinami, zbirkami in rabljenim blagom nastal položaj, ko bi se <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0033" REF.END="QE0033"/>za končni izdelek, ponovno dan v gospodarski krogotok, znova v celoti obračunal davek na dodano vrednost, davčni zavezanec, ki bi ga želel preprodati, pa ne bi mogel odbiti davka, vključenega v nabavno ceno izdelka. Posledična razlika v davčnem bremenu bi bila spodbuda za izogibanje običajnim trgovskim kanalom<QUOT.END REF.START="QS0033" CODE="201C" ID="QE0033"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0012"><P>Glej predlog sedme direktive Sveta o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost za umetniške predmete, zbirke, starine in rabljeno blago (<REF.DOC.OJ COLL="C" NO.OJ="026" PAGE.FIRST="2" DATE.PUB="1978">UL 1978, C 26, str. 2</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">2.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Primernost za nadaljnjo uporabo</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28.</NO.P><TXT>Drugi pogoj iz člena 311(1), točka 1, Direktive o DDV, ki se nanaša na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0034" REF.END="QE0034"/>primernost za nadaljnjo uporabo<QUOT.END REF.START="QS0034" CODE="201C" ID="QE0034"/>, je Sodišče razložilo v sodbi Sjelle Autogenbrug. Ta zadeva se je nanašala na izrabljena motorna vozila, kupljena za prodajo kot rezervni deli. Sodišče je pojasnilo, da je treba <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0035" REF.END="QE0035"/>primernost za nadaljnjo uporabo<QUOT.END REF.START="QS0035" CODE="201C" ID="QE0035"/> preučiti z vidika vprašanja, ali je zadevno blago <HT TYPE="ITALIC">ohranilo funkcionalnosti</HT>, ki jih je imelo, ko je bilo novo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0013"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170118">18. januarja 2017</DATE>, <NAME.CASE>Sjelle Autogenbrug</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑471/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:20">EU:C:2017:20</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0032">32</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0033">33</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Moj poudarek.</P></NOTE> Menilo je, da pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0036" REF.END="QE0036"/>rabljeno blago<QUOT.END REF.START="QS0036" CODE="201C" ID="QE0036"/> ne izključuje <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0037" REF.END="QE0037"/>premičn[ih] stvari, ki so primerne za nadaljnjo uporabo takšne, kot so, ali po popravilu, in ki izhajajo iz drugega blaga, katerega sestavni del so bile. Okoliščina, da je rabljeno blago, ki je sestavni del drugega blaga, ločeno od tega blaga, namreč ne ovrže opredelitve odstranjenega blaga kot <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0038" REF.END="QE0038"/>rabljenega blaga<QUOT.END REF.START="QS0038" CODE="2018" ID="QE0038"/>, če je primerno za nadaljnjo uporabo <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0039" REF.END="QE0039"/>takšno, kot je, ali po popravilu<QUOT.END REF.START="QS0039" CODE="2018" ID="QE0039"/><QUOT.END REF.START="QS0037" CODE="201C" ID="QE0037"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0014"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170118">18. januarja 2017</DATE>, <NAME.CASE>Sjelle Autogenbrug</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑471/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:20">EU:C:2017:20</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0031">31</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29.</NO.P><TXT>Ključni element opredelitve <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0040" REF.END="QE0040"/>primernosti za nadaljnjo uporabo<QUOT.END REF.START="QS0040" CODE="201C" ID="QE0040"/> je tako <HT TYPE="ITALIC">ohranjena istovrstna funkcionalnost</HT>. Vendar se zdi, da je v obravnavani zadevi jabolko spora med strankami prav odgovor na vprašanje, ali je ta pogoj dejansko izpolnjen.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30.</NO.P><TXT>Pritožnica je na obravnavi v bistvu trdila, da je pogoj glede <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0041" REF.END="QE0041"/>primernosti za nadaljnjo uporabo<QUOT.END REF.START="QS0041" CODE="201C" ID="QE0041"/> izpolnjen, saj je mogoče zadevno blago, kot so prstani, še vedno uporabiti kot prstane, ne glede na to, da se prodaja na podlagi mase (kar po njenih navedbah v zlatarstvu ni neobičajno). Tudi zaročni prstan z gravuro (na primer z napisom <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0042" REF.END="QE0042"/>za vselej<QUOT.END REF.START="QS0042" CODE="201C" ID="QE0042"/>) je mogoče obravnavati, kot da je primeren za nadaljnjo uporabo, saj je očitno, da je še vedno prstan in ga je še vedno mogoče nositi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31.</NO.P><TXT>Latvijska vlada se ne strinja s stališčem pritožnice glede primernosti za nadaljnjo uporabo. Ta vlada priznava, da se v skladu z nacionalno zakonodajo, in sicer členom 184 odredbe št. 17,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0015"><P>Točka 7 zgoraj teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> predmeti, ki vsebujejo plemenite kovine ali drage kamne, obravnavajo kot rabljeno blago. Vendar hkrati meni, da je mogoče take predmete uvrstiti v kategorijo rabljenega blaga le, če so še vedno primerni za <HT TYPE="ITALIC">istovrstno</HT> uporabo in če se presojajo na podlagi svoje <HT TYPE="ITALIC">posamične</HT> vrednosti. Po njenem mnenju to za blago iz obravnavane zadeve ne drži, saj se prodaja na podlagi mase in kot ostanek, da bi se iz njega pridobili dragoceni materiali.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="6"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32.</NO.P><TXT>Pritožnica je na obravnavi podrobno pojasnila, da le 5 % preprodanih obdržanih zastavljenih predmetov, ki so jih davčni organi obravnavali v postopku v glavni stvari, ni bilo primernih za nadaljnjo uporabo ali pa bi bilo njihovo popravilo predrago. K temu je še dodala, da je bilo preostalo blago ocenjeno in prodano posamično za maloprodajo ali v večjih količinah, cena pa je bila v tem primeru določena glede na maso. Po njenih navedbah je bilo to blago primerno za nadaljnjo uporabo brez popravila. Na obravnavi je trdila, da so zgoraj opisane lastnosti 5 % obdržanih zastavljenih predmetov vplivale na ugotovitve davčnega organa v zvezi z vsem obravnavanim blagom. Torej naj bi se obravnava z vidika DDV, pridržana za teh 5 % blaga, uporabila za vso obravnavano blago.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33.</NO.P><TXT>Komisija meni, da zadevno blago ni bilo primerno za nadaljnjo uporabo ali zaradi svoje narave (zobno zlato) ali zaradi svojega stanja (poškodovano ali po željah posameznikov izdelano blago). Po njenem mnenju neprimernost za nadaljnjo uporabo dokazujejo tudi okoliščine, v katerih je bila zadevna transakcija opravljena.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34.</NO.P><TXT>Za presojo te zadeve – tudi pred Sodiščem – je nedvomno poglavitno natančno razumevanje upoštevnih elementov dejanskega stanja. Vendar pa so za presoje dejstev pristojna izključno nacionalna sodišča. Sodišče zavezujejo dejstva, kot jih je ugotovilo in predstavilo predložitveno sodišče. V zvezi s tem želim biti jasen, ker je predvsem pritožnica podala več izjav v zvezi z dejanskim stanjem, katerih namen je v bistvu bil Sodišče prepričati, da so nacionalni organi in posledično tudi nacionalna sodišča izpustili in/ali napačno presodili upoštevna dejstva.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35.</NO.P><TXT>Tako je izhodišče za pravno presojo na podlagi prava Unije opis blaga, kot ga je opredelilo predložitveno sodišče v predložitveni odločbi in kakršno izhaja iz besedila njegovega prvega vprašanja za predhodno odločanje. Torej z mojega vidika ni sporno, da je pritožnica – kot je navedeno v prvem vprašanju – predmete iz plemenitih kovin ali dragih kamnov preprodala <HT TYPE="ITALIC">za pridobivanje</HT> teh materialov, torej za ponovno uporabo <HT TYPE="ITALIC">kot surovino</HT>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36.</NO.P><TXT>Če je to res – kar mora preveriti in presoditi izključno nacionalno sodišče – potem predlagam, naj se v takem položaju iz razlogov, ki jih bom podrobno pojasnil v nadaljevanju teh sklepnih predlogov, dejansko uporablja izjema za plemenite kovine in drage kamne. Tako blago, kot ga je opisalo predložitveno sodišče, ni rabljeno blago, zato se zanj znova uporablja splošna ureditev DDV.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37.</NO.P><TXT>Vendar se poleg presoje narave konkretne transakcije, ki se večinoma nanaša na dejansko stanje, poraja še globlje vprašanje, ki sem ga že nakazal in ki je – kot razumem – povod za prvo vprašanje, ki ga je postavilo nacionalno sodišče: kakšen je odnos med pogojem glede <HT TYPE="ITALIC">primernosti za nadaljnjo uporabo</HT> in izjemo za <HT TYPE="ITALIC">plemenite kovine in drage kamne</HT>? Strinjam se, da je ta odnos težko opredeliti, saj je drugi pogoj iz člena 311(1), točka 1, Direktive o DDV opredeljen na podlagi uporabe (<HT TYPE="ITALIC">funkcionalnosti</HT>) zadevnega predmeta, tretji pogoj – izjema za plemenite kovine in drage kamne – pa je opredeljen na podlagi zadevnega <HT TYPE="ITALIC">materiala</HT>. Če k temu zapletenemu položaju dodamo še dejstvo, da temelji drugi pogoj na pravu Unije, določitev tretjega pa je izrecno prepuščena državam članicam, je dokaj očitno, da obstaja verjetnost, da bosta navedeni opredelitvi v navzkrižju ali da se bosta prekrivali.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38.</NO.P><TXT>Ustna stališča, podana na obravnavi, so razkrila negotovosti v zvezi s tem odnosom: ali je rabljen prstan zgolj zato, ker je narejen iz zlata, samodejno izvzet iz pojma rabljenega blaga (in iz maržne ureditve), ker je poleg tega, da je rabljen in primeren za nadaljnjo uporabo, tudi narejen iz plemenite kovine? Ali pa rabljenost in primernost za nadaljnjo uporabo prevladata nad tem, da je narejen iz plemenite kovine ali dragih kamnov, kar bi pomenilo, da je treba kateri koli rabljeni predmet, ki je primeren za nadaljnjo uporabo in je narejen iz plemenitih kovin ali dragih kamnov, vedno obravnavati kot rabljeno blago in ga torej vključiti v maržno ureditev?</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39.</NO.P><TXT>Da bi se lahko opredelil natančen odnos med tema pojmoma, je treba najprej na kratko predstaviti poseben namen, logiko in zgodovino izjeme za plemenite kovine in drage kamne.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><?PAGE NO="7"?><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">B.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Izjema za plemenite kovine in drage kamne</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40.</NO.P><TXT>Po prvem branju besedila člena 311(1), točka 1, Direktive o DDV se zdi jasno, da so <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0043" REF.END="QE0043"/>plemenite kovine ali dragi kamni<QUOT.END REF.START="QS0043" CODE="201C" ID="QE0043"/> – podobno kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0044" REF.END="QE0044"/>umetniški predmeti, zbirke [in] starine<QUOT.END REF.START="QS0044" CODE="201C" ID="QE0044"/> – preprosto izvzeti iz pojma rabljenega blaga.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41.</NO.P><TXT>Vendar je treba to navidezno podobnost obravnavati glede na sobesedilo. <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0045" REF.END="QE0045"/>Umetniški predmeti, zbirke [in] starine<QUOT.END REF.START="QS0045" CODE="201C" ID="QE0045"/> so izvzeti iz pojma rabljenega blaga, vendar so kljub temu vključeni v maržno ureditev. V ta namen so preprosto opredeljeni v ločenih določbah Direktive o DDV.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0016"><P>Glej dele A, B in C Priloge IX k Direktivi o DDV.</P></NOTE> Vendar pa so plemenite kovine in dragi kamni izvzeti iz pojma rabljenega blaga, s čimer so izvzeti tudi iz maržne ureditve. Poleg tega je opredelitev <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0046" REF.END="QE0046"/>plemenitih kovin ali dragih kamnov<QUOT.END REF.START="QS0046" CODE="201C" ID="QE0046"/> izrecno prepuščena državam članicam.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42.</NO.P><TXT>Ker na podlagi člena 311(1), točka 1, Direktive o DDV (vključno z njegovimi različnimi jezikovnimi različicami) ni mogoče kakor koli dodatno pojasniti natančnega odnosa med pojmom primernosti za nadaljnjo uporabo in izjemo za plemenite kovine in drage kamne, si bom najprej ogledal zgodovino sprejetja te izjeme (del 1), nato pa bom preučil še njen cilj in namen (del 2).</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">1.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Zgodovina sprejetja izjeme</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43.</NO.P><TXT>V prvem predlogu,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0017"><P>Predlog sedme direktive Sveta z dne <DATE ISO="19780111">11. januarja 1978</DATE> o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost za umetniške predmete, zbirke, starine in rabljeno blago (<REF.DOC.OJ COLL="C" NO.OJ="026" PAGE.FIRST="2" DATE.PUB="1978">UL 1978, C 26, str. 2</REF.DOC.OJ>). Ta predlog je bil nato spremenjen, vendar te spremembe za obravnavano zadevo niso pomembne (<REF.DOC.OJ COLL="C" NO.OJ="136" PAGE.FIRST="8" DATE.PUB="1979">UL 1979, C 136, str. 8</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE> v katerem so se plemenite kovine in dragi kamni obravnavali v okviru maržne ureditve, je bilo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0047" REF.END="QE0047"/>rabljeno blago<QUOT.END REF.START="QS0047" CODE="201C" ID="QE0047"/> opredeljeno kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0048" REF.END="QE0048"/>premičnine, razen [umetniških predmetov, zbirk in starin], ki so bile že rabljene in so primerne za ponovno uporabo takšne, kot so, ali po popravilu<QUOT.END REF.START="QS0048" CODE="201C" ID="QE0048"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0018"><P>Glej člen 3 predloga, na katerega je bilo napoteno v opombi 17 zgoraj (<REF.DOC.OJ COLL="C" NO.OJ="026" PAGE.FIRST="2" DATE.PUB="1978">UL 1978, C 26, str. 2</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE> Zanimivo je, da je bilo v členu 3(4) tega predloga navedeno, da se ureditev za rabljeno blago <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0049" REF.END="QE0049"/>ne uporablja za dobave <HT TYPE="ITALIC">rabljenega blaga</HT>, <HT TYPE="ITALIC">narejenega iz zlata ali katere koli druge plemenite kovine oziroma ki vsebuje drage kamne</HT><QUOT.END REF.START="QS0049" CODE="201C" ID="QE0049"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0019"><P>Moj poudarek.</P></NOTE> Hkrati je predlagana opredelitev <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0050" REF.END="QE0050"/>umetniških predmetov<QUOT.END REF.START="QS0050" CODE="201C" ID="QE0050"/>, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0051" REF.END="QE0051"/>zbirk<QUOT.END REF.START="QS0051" CODE="201C" ID="QE0051"/> in <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0052" REF.END="QE0052"/>starin<QUOT.END REF.START="QS0052" CODE="201C" ID="QE0052"/> vključevala blago, narejeno iz zlata ali katere koli plemenite kovine oziroma ki vsebuje drage kamne, kadar vrednost takih dragocenih materialov ne presega 50 % prodajne cene.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0020"><P>Glej predlagani člen 2(4) predloga, na katerega je bilo napoteno v opombi 17 zgoraj.</P></NOTE> Vendar je bil ta predlog novembra 1987 zaradi nesoglasij umaknjen.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0044"><NO.P>44.</NO.P><TXT>V drugem predlogu,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0021"><P>Predlog direktive Sveta o dopolnitvi skupnega sistema davka na dodano vrednost ter spremembi členov 32 in 28 Direktive 77/388/EGS – Posebna ureditev za rabljeno blago, umetniške predmete, starine in zbirke, COM(88) 846 final (<REF.DOC.OJ COLL="C" NO.OJ="076" PAGE.FIRST="10" DATE.PUB="1989">UL 1989, C 76, str. 10</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE> ki je navsezadnje privedel do sprejetja Direktive 94/5/ES,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0022"><P>Direktiva Sveta z dne <DATE ISO="19940214">14. februarja 1994</DATE> o dopolnitvi skupnega sistema davka na dodano vrednost in spremembi Direktive 77/388/EGS – Posebna ureditev za rabljeno blago, umetniške predmete, zbirke in starine (UL, posebna izdaja v slovenščini, L 60, str. 16).</P></NOTE> je Komisija predlagala, naj se za predmete, narejene iz zlata ali katere koli druge plemenite kovine oziroma ki vsebujejo drage kamne, kadar vrednost teh materialov ne presega 50 % prodajne cene zadevnih predmetov, še vedno uporablja posebna ureditev, ki se med drugim uporablja za rabljeno blago.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0023"><P>Glej člen 1 predloga direktive Sveta o dopolnitvi skupnega sistema davka na dodano vrednost ter spremembi členov 32 in 28 Direktive 77/388/EGS – Posebna ureditev za rabljeno blago, umetniške predmete, starine in zbirke, COM(88) 846 final (<REF.DOC.OJ COLL="C" NO.OJ="076" PAGE.FIRST="10" DATE.PUB="1989">UL 1989, C 76, str. 10</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="8"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0045"><NO.P>45.</NO.P><TXT>Ekonomsko‑socialni odbor je podprl uvedbo posebne ureditve in odobril izvzetje plemenitih kovin in dragih kamnov. Vendar se ni strinjal s tem, da bi bilo lahko področje uporabe te ureditve odvisno od vrednosti vsebovanih materialov. Pripomnil je, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0053" REF.END="QE0053"/>se zdi predlog o vključitvi predmetov, ki vsebujejo drage kamne in plemenite kovine, le v primeru, da vsebovani materiali predstavljajo manj kot 50 % prodajne cene, nekoliko samovoljen. Zaradi težavnosti objektivne ocene bi bili verjetno priča številnim sporom ali primerom goljufij. Morda bi bilo koristneje izvzeti predmete, primerne za predelavo.<QUOT.END REF.START="QS0053" CODE="201C" ID="QE0053"/><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0024"><P>Točka 3.1 Mnenja z dne <DATE ISO="19890621">21. junija 1989</DATE> o predlogu direktive Sveta o dopolnitvi skupnega sistema davka na dodano vrednost ter spremembi členov 32 in 28 Direktive 77/388/EGS – Posebna ureditev za rabljeno blago, umetniške predmete, starine in zbirke (<REF.DOC.OJ COLL="C" NO.OJ="201" PAGE.FIRST="6" DATE.PUB="1989">UL 1989, C 201, str. 6</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0046"><NO.P>46.</NO.P><TXT>S sprejetjem različice Direktive 94/5 je bil uveden nov člen 26a,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0025"><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0054" REF.END="QE0054"/>A. […]: (d) rabljeno blago pomeni premične stvari, ki so primerne za nadaljnjo uporabo takšne kot so, ali po popravilu, razen umetniških predmetov, zbirk ali starin in razen plemenitih kovin ali dragega kamenja, kot določijo države članice<QUOT.END REF.START="QS0054" CODE="201C" ID="QE0054"/>.</P></QUOT.S></NOTE> s katerim je bilo določeno zgolj izvzetje plemenitih kovin in dragih kamnov, brez napotila na vrednost, ki jo ti materiali predstavljajo v predmetu kot celoti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0047"><NO.P>47.</NO.P><TXT>Iz navedenega je razvidno, da sta se v zakonodajnem postopku kot elementa, ki naj bi se upoštevala pri razmejitvi posebne ureditve, ki se uporablja med drugim za rabljeno blago, pojavili zamisel o tem, da se iz ureditve izvzame blago, <HT TYPE="ITALIC">narejeno iz</HT> plemenitih kovin ali <HT TYPE="ITALIC">ki vsebuje</HT> drage kamne, in zamisel o 50‑odstotnem pragu.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0048"><NO.P>48.</NO.P><TXT>Vendar zgodovina sprejetja, čeprav je poučna z vidika praktičnih težav, ki so se pojavile v postopku, ne razkriva natančnih razlogov, ki so privedli do izvzetja plemenitih kovin in dragih kamnov iz maržne ureditve. Za razumevanje tega namena je treba upoštevati (gospodarsko) logiko, neločljivo povezano z blagom, narejenim iz plemenitih kovin ali dragih kamnov.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">2.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Gospodarska logika in namen</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0049"><NO.P>49.</NO.P><TXT>Predmeti, narejeni iz plemenitih kovin ali dragih kamnov oziroma ki take materiale vsebujejo, so po naravi posebni.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0026"><P>V zvezi z investicijskim zlatom glej po analogiji sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160526">26. maja 2016</DATE>, <NAME.CASE>Envirotec Denmark</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑550/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:354">EU:C:2016:354</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0041">41</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Imajo dvojno funkcijo (in vrednost). Odvisno od kakovosti in stanja vsakega posameznega predmeta niso le posebej (ročno) izdelani predmeti z določeno funkcionalnostjo (uporabna vrednost), ampak imajo tudi lastno vrednost, ki jo družba pripisuje plemenitim kovinam ali dragim kamnom, ki jih ti predmeti vsebujejo (lastna vrednost materiala).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0050"><NO.P>50.</NO.P><TXT>Praktična težava, ki jo razkriva zapletena zgodovina sprejetja člena 311(1), točka 1, Direktive o DDV, je ta, da je ob upoštevanju široke palete predmetov, narejenih iz plemenitih kovin ali dragih kamnov oziroma ki vsebujejo take materiale, težko določiti abstraktno merilo, na podlagi katerega bi bilo mogoče na splošno oceniti sorazmerno težo vsake od teh vrst vrednosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0051"><NO.P>51.</NO.P><TXT>Po eni strani lahko zlato kepo vsekakor uporabim kot obtežilnik za papir. Prav tako jo je mogoče prodati in ponovno uporabiti kot obtežilnik za papir. Kljub temu pa je zelo malo verjetno, da bo cena takega obtežilnika določena glede na njegovo nesporno učinkovitost, da celo v primeru močnega piša vetra prepreči, da bi liste papirja odneslo s kupa. Namesto tega bo njegova cena verjetno določena na podlagi trenutne tržne cene zlata. V tem primeru se bo cena predmeta ujemala s ceno surovine, iz katere je narejen.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0052"><NO.P>52.</NO.P><TXT>Po drugi strani se lahko za primer vzame kompleksna in draga medicinska naprava, ki je med drugim izdelana iz več plemenitih kovin ali celo enega ali več dragih kamnov. Vrednost plemenitih kovin ali dragih kamnov v napravi je lahko sama po sebi precejšnja, vendar bi bila v primeru preprodaje naprave, ko je še v celoti funkcionalna, njena uporabna vrednost veliko večja od vrednosti dragocenih materialov, iz katere je narejena.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="9"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0053"><NO.P>53.</NO.P><TXT>Vendar je kljub zanimivim primerom dokaj jasno, da bo za uporabo člena 311(1), točka 1, Direktive o DDV verjetno prišla v poštev prva možnost. Obstaja cela paleta predmetov, narejenih iz plemenitih kovin ali ki take kovine vsebujejo, katerih vrednost kot predmetov z določeno funkcionalnostjo nikakor ni očitna. Vendar se ti predmeti kljub temu prodajajo, ker vsebujejo dragocene snovi. V obravnavani zadevi to velja zlasti za zobno zlato in dele polomljenega jedilnega pribora ali poškodovanega nakita.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0054"><NO.P>54.</NO.P><TXT>Torej je jasno, da imajo predmeti, narejeni iz plemenitih kovin ali dragih kamnov, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0055" REF.END="QE0055"/>shranjeno vrednost<QUOT.END REF.START="QS0055" CODE="201C" ID="QE0055"/>, ki ni odvisna od tega, ali je ohranjena tudi prvotna funkcionalnost konkretnega predmeta ali ne. Navsezadnje prav zato velja, da so zadevne kovine <HT TYPE="ITALIC">plemenite</HT>, kamni pa <HT TYPE="ITALIC">dragi</HT>, in prav zato so se bíle vojne za lastništvo nad njimi, srečna najditeljica skritega zaklada, sestavljenega iz kovancev, prstanov in nakita neznane kraljice, pa čez noč postane bogatašinja,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0027"><P>Seveda ob upoštevanju veljavne nacionalne zakonodaje.</P></NOTE> čeprav ji je morda za vsakdanjo rabo še vedno ljubši lažji sodobni nakit.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0055"><NO.P>55.</NO.P><TXT>Z vidika te gospodarske logike bi se torej zdelo, da se izjema za plemenite kovine ali drage kamne nanaša na položaje, v katerih – če se poenostavi – je izvorna funkcionalnost rabljenega blaga izgubljena ali za zadevno transakcijo ni pomembna. Tako blago se ne preprodaja več zaradi svoje funkcionalnosti, ampak zaradi lastne vrednosti surovin, iz katerih je narejeno. Tako blago torej zapusti poseben gospodarski krogotok rabljenega blaga. Namesto tega vstopi v nov gospodarski krogotok <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0056" REF.END="QE0056"/>surovin<QUOT.END REF.START="QS0056" CODE="201C" ID="QE0056"/>, saj se dejansko porabi kot vložek za izdelavo novih predmetov, narejenih iz plemenitih kovin ali dragih kamnov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0056"><NO.P>56.</NO.P><TXT>Nazadnje, z vidika širše, sistemske analogije je treba pripomniti, da je zakonodajalec Unije podobne preudarke upošteval, ko je plačila DDV v celoti oprostil investicijsko zlato.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0028"><P>Glej člen 346 Direktive o DDV. Člen 344 Direktive o DDV opredeljuje <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0057" REF.END="QE0057"/>investicijsko zlato<QUOT.END REF.START="QS0057" CODE="201C" ID="QE0057"/>.</P></NOTE> V upoštevnem predlogu, s katerim je bila vpeljana posebna ureditev za zlato, je Komisija navedla, da je mogoče prav s težavo preostalega davka in dvojnega obdavčenja <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0058" REF.END="QE0058"/>utemeljiti posebno ureditev, predlagano […] za rabljeno blago, umetniške predmete, starine in zbirke. Nasprotno je lahko zlato, ki se uporabi kot investicija, predmet neomejenega števila transakcij […]. Kakršen koli sistem obdavčitve marže učinke preostalega davka sicer zmanjša, vendar jih ne odpravi v celoti: ta davek bo naraščal, kolikor daljši je gospodarski krogotok, in sicer preprosto zato, ker je davek na maržo vključen v ceno in ga naslednji kupec ne more odbiti. Zaradi posebej visoke vrednosti zlata in velikega števila zaporednih transakcij, katerih predmet je lahko, bi ta pojav dobival vse večje razsežnosti.<QUOT.END REF.START="QS0058" CODE="201C" ID="QE0058"/><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0029"><P>Predlog direktive Sveta o dopolnitvi skupnega sistema davka na dodano vrednost in spremembi Direktive 77/388/EGS – Posebna ureditev za zlato (COM(92) 441 final, str. 6 in 7). Ta predlog je bil podlaga za sprejetje Direktive Sveta 98/80/ES z dne <DATE ISO="19981012">12. oktobra 1998</DATE> o dopolnitvi skupnega sistema davka na dodano vrednost in spremembi Direktive 77/388/EGS – Posebna ureditev za investicijsko zlato (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 9, zvezek 1, str. 315).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0057"><NO.P>57.</NO.P><TXT>Oprostitev, ki velja za investicijsko zlato, je posledica dejstva, da se to obravnava, kot da je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0059" REF.END="QE0059"/>podobn[o] drugim finančnim naložbam, ki so oproščene davka<QUOT.END REF.START="QS0059" CODE="201C" ID="QE0059"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0030"><P>Uvodna izjava 53 Direktive o DDV.</P></NOTE> Nasprotno pa razlogov za oprostitev ni več, če se investicijsko zlato predela na primer v nakit. Material je še naprej isti, vendar se na njegovo funkcijo v gospodarskem krogotoku gleda drugače.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0031"><P>Kot je navedeno v uvodni izjavi 27 Direktive o DDV. Glej tudi člen 82 Direktive o DDV. Glej tudi uvodno izjavo 4 predloga direktive Sveta o spremembi Direktive 77/388/EGS v zvezi z nekaterimi ukrepi za poenostavitev postopka za računanje davka na dodano vrednost in za pomoč pri preprečevanju utaje in izogibanja davkom, ter o preklicu nekaterih odločb o dovoljenju odstopanj (COM(2005) 89 final).</P></NOTE></TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">3.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Polje proste presoje držav članic in njegove omejitve</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0058"><NO.P>58.</NO.P><TXT>Nazadnje, v členu 311(1), točka 1, Direktive o DDV je navedeno, da opredelitev plemenitih kovin in dragih kamnov <HT TYPE="ITALIC">določijo države članice</HT>.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="10"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0059"><NO.P>59.</NO.P><TXT>Vendar precejšnji manevrski prostor, ki ga imajo države članice pri določanju pogojev za uporabo izjeme za plemenite kovine ali drage kamne, kljub temu ni neomejen. Za konec tega razdelka lahko navedemo dve vrsti omejitev: splošne in posebne.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0060"><NO.P>60.</NO.P><TXT>Kar zadeva <HT TYPE="ITALIC">splošne</HT> omejitve, ki jih je treba upoštevati za izjeme v Direktivi o DDV, je Sodišče že priznalo, da se morajo države članice pri uveljavljanju izjeme ravnati zlasti v skladu z načeloma enakega obravnavanja in davčne nevtralnosti<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0032"><P>V zvezi z različnimi pojmi iz Direktive o DDV (ali njenih predhodnic), katerih opredelitev je prepuščena državam članicam, glej na primer sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20050526">26. maja 2005</DATE>, <NAME.CASE>Kingscrest Associates in Montecello</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑498/03</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2005:322">EU:C:2005:322</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 51 do 54); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20060427">27. aprila 2006</DATE>, <NAME.CASE>Solleveld</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑443/04</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2006:257">EU:C:2006:257</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 27 do 36); z dne <DATE ISO="20070628">28. junija 2007</DATE>, JP Morgan Fleming Claverhouse Investment Trust in <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>the Association of Investment Trust Companies</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑363/05</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2007:391">EU:C:2007:391</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 41 do 49); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20121115">15. novembra 2012</DATE>, <NAME.CASE>Zimmermann</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑174/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:716">EU:C:2012:716</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 31 do 33); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20131128">28. novembra 2013</DATE>, <NAME.CASE>MDDP</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑319/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:778">EU:C:2013:778</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0037">37</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0038">38</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140313">13. marca 2014</DATE>, <NAME.CASE>ATP PensionService</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑464/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:139">EU:C:2014:139</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0042">42</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> ter pri tem upoštevati cilj<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0033"><P>Glej v tem smislu sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20060427">27. aprila 2006</DATE>, <NAME.CASE>Solleveld</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑443/04</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2006:257">EU:C:2006:257</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0035">35</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <DATE ISO="20070628">28. junija 2007</DATE>, JP Morgan Fleming Claverhouse Investment Trust in <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>the Association of Investment Trust Companies</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑363/05</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2007:391">EU:C:2007:391</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0043">43</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140313">13. marca 2014</DATE>, <NAME.CASE>ATP PensionService</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑464/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:139">EU:C:2014:139</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0042">42</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Direktive o DDV.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0061"><NO.P>61.</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Posebna</HT> omejitev izhaja iz konkretnega cilja razlagane določbe, v obravnavani zadevi je to člen 311(1), točka 1, Direktive o DDV. Znova je očitno, da je s to določbo državam članicam prepuščen precejšen manevrski prostor pri opredelitvi pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0060" REF.END="QE0060"/>plemenite kovine ali dragi kamni<QUOT.END REF.START="QS0060" CODE="201C" ID="QE0060"/>, zlasti v zvezi z opredelitvijo vrst takih kovin in kamnov ter naravo zadevnega blaga. Vendar pa z uveljavitvijo polja proste presoje pojmu <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0061" REF.END="QE0061"/>rabljeno blago<QUOT.END REF.START="QS0061" CODE="201C" ID="QE0061"/> kljub vsemu ni mogoče odvzeti lastne vsebine s preveč ozko opredelitvijo tega, kar bi lahko bili plemenite kovine ali dragi kamni. Posledica tega bi bila, da bi katero koli blago, ki vsebuje plemenite kovine ali drage kamne, za vselej ostalo v ureditvi za rabljeno blago, ne glede na svojo zaporedno rabo in funkcionalnost.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0062"><NO.P>62.</NO.P><TXT>Drugače povedano, upoštevati je treba temeljno gospodarsko logiko izjeme za plemenite kovine in drage kamne. Da lahko predmet ostane v maržni ureditvi, ki se uporablja za rabljeno blago, mora biti poleg tega, da vsebuje dragoceni material, ohranjene tudi nekaj njegove funkcionalnosti.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0034"><P>Glej tudi Capaccioli, S., <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0062" REF.END="QE0062"/>VAT Taxation of Gold in the European Union<QUOT.END REF.START="QS0062" CODE="201C" ID="QE0062"/>, <HT TYPE="ITALIC">EC Tax Review 2014</HT>, str. od 85 do 101, zlasti str. 100: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0063" REF.END="QE0063"/>maržna ureditev se uporablja za rabljen nakit le, če transakcija vključuje <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0064" REF.END="QE0064"/>maržo<QUOT.END REF.START="QS0064" CODE="2018" ID="QE0064"/> v primerjavi z vsebovanimi plemenitimi kovinami, kar pomeni, da obstaja dodana vrednost v primerjavi s kovinami. Če je bistvo transakcije predelava ali pridobitev zlata, se rabljen nakit šteje za zlato kot material.<QUOT.END REF.START="QS0063" CODE="201C" ID="QE0063"/></P></NOTE></TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">C.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Presoja transakcije</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0063"><NO.P>63.</NO.P><TXT>Ključno merilo pri odločanju, ali predmet spada v maržno ureditev za rabljeno blago ali pa se prenese (v skladu z izjemo za plemenite kovine in drage kamne) nazaj v splošno ureditev DDV, je <HT TYPE="ITALIC">ohranjena funkcionalnost</HT> (uporabnost) zadevnega blaga. Splošna logika je preprečevanje dvojnega obdavčenja in izkrivljanja konkurence, kar zadeva blago, ki se da ponovno v gospodarski krogotok, ne da bi prineslo kakršno koli novo, dodano ekonomsko vrednost.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0064"><NO.P>64.</NO.P><TXT>Vendar ta zadeva dokazuje, da ima hudič svoje kremplje vmes v podrobnostih. Kako to splošno pravilo uporabiti v zapletenih dejanskih okoliščinah, v katerih se očitno mešani predmeti prodajajo v večjih količinah? Smernice, podane v tem razdelku v zvezi s takimi okoliščinami, so lahko zgolj omejene, in sicer iz dveh razlogov: prvič, vsaka presoja v podobnih okoliščinah bo vključevala veliko dejstev, zato jo mora opraviti nacionalno sodišče. Drugič, presoja dejstev bo poleg tega omejena z nacionalnimi pravili, s katerimi se izvaja člen 311(1), točka 1, Direktive o DDV in ki lahko – dokler se z njimi upoštevajo omejitve, postavljene s pravom Unije – dopuščajo kar nekaj razlik, zlasti v mejnih primerih.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0065"><NO.P>65.</NO.P><TXT>Ob upoštevanju teh pridržkov bodo v zadnjem razdelku teh sklepnih predlogov najprej opredeljena merila za izvedbo take ocene (del 1), nato pa si bo treba ogledati še konkretne dejavnike, ki bi jih bilo mogoče upoštevati pri izvedbi take presoje (del 2).</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="11"?><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">1.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Merilo: ohranjena funkcionalnost (uporabnost) zadevnega blaga</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0066"><NO.P>66.</NO.P><TXT>Kot je bilo že navedeno, je ključno vprašanje, ki si ga je treba postaviti, ali je funkcionalnost zadevnega blaga ohranjena in ali ta funkcionalnost obstaja poleg <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0065" REF.END="QE0065"/>zgolj<QUOT.END REF.START="QS0065" CODE="201C" ID="QE0065"/> plemenite kovine, iz katere sestoji to blago.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0067"><NO.P>67.</NO.P><TXT>Razprava, ki se je razvila na obravnavi, je razkrila zapletenost dejanskih možnosti, ki bi bile mogoče v praksi. Naj začnem z nekaterimi, ki ne dopuščajo nobenega dvoma.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0068"><NO.P>68.</NO.P><TXT>Prvič, vsi so si bili enotni, da se izjema za plemenite kovine in drage kamne uporablja za blago, kadar se to proda kot <HT TYPE="ITALIC">material</HT>. S tem se strinjam. To načeloma pomeni (razen če se uporablja ena od drugih posebnih določb Direktive o DDV, na primer tista o investicijskem zlatu, zbirkah ali starinah), da bo zlata kepa, ki jo je lastnik včasih hranil kot spominek, nato pa jo je zastavil v zameno za posojilo, razvrščena kot plemenita kovina v smislu člena 311(1), točka 1, Direktive o DDV. Izvzetje iz maržne ureditve se zdi logično, saj bo tako blago verjetno prodano za predelavo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0069"><NO.P>69.</NO.P><TXT>Drugič, obstajajo predmeti, narejeni iz plemenitih kovin ali dragih kamnov, ki bodo prodani glede na vrednost materiala in <HT TYPE="ITALIC">tudi</HT> glede na svojo posamično funkcijo. Taki predmeti bodo verjetno prodani <HT TYPE="ITALIC">posamično</HT>. To bi lahko veljalo na primer za zlato verižico, katere vrednost se gotovo presoja glede na čistino uporabljenega materiala, vendar tudi glede na njeno stanje, vključno s tem, ali jo je še vedno mogoče nositi. Tak predmet se zdi primerno vključiti v maržno ureditev, saj se tako blago verjetno ne bo prodalo za predelavo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0070"><NO.P>70.</NO.P><TXT>Poleg takih nedvoumnih primerov, ki ju je mogoče umestiti na obe skrajni točki spektra, med tema točkama obstaja še nekaj manj jasnih možnosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0071"><NO.P>71.</NO.P><TXT>Po eni strani obstajajo predmeti, ki se iz ekonomskih razlogov prodajajo na podlagi mase ali v večjih količinah, pri čemer njihova funkcionalnost ni le ohranjena, ampak se tudi upošteva. To lahko velja za mešan nabor manj kakovostnih srebrnih prstanov, katerih cena se določi na kilogram in se tako tudi prodajo. Podobno kot je na obravnavi trdila pritožnica, tudi sam menim, da zgolj to, da se cena konkretnega blaga določi na kilogram in da se to blago tako tudi proda, še ne pomeni nujno, da teh predmetov ni mogoče opredeliti kot rabljeno blago v smislu člena 311(1), točka 1, Direktive o DDV, če je ohranjena funkcionalnost dejansko pomemben element transakcije. Če je ohranjena funkcionalnost pomembna pri določanju vrednosti takih predmetov, ti namreč verjetno ne bodo prodani za predelavo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0072"><NO.P>72.</NO.P><TXT>Po drugi strani se drugačna ugotovitev ponuja v primerih, v katerih se blagu določi cena in se to proda v večjih količinah ne glede na njegovo funkcionalnost. V takih okoliščinah bi neupoštevanje prvotne funkcionalnosti blaga hkrati pomenilo neobstoj kakršne koli individualizacije vsakega posameznega predmeta. To bi veljalo v primeru – o katerem se je razpravljalo na obravnavi in ki ga je omenilo predložitveno sodišče – zobnega zlata ali poškodovanih predmetov, narejenih iz plemenitih kovin ali dragih kamnov oziroma ki take materiale vsebujejo. Če se funkcionalnost zadevnega rabljenega blaga ne obravnava več kot upošteven element celotne transakcije, potem predmet izgubi <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0066" REF.END="QE0066"/>status rabljenosti<QUOT.END REF.START="QS0066" CODE="201C" ID="QE0066"/>. Če namreč funkcionalnost postane nepomembna, se zdi težko verjetno, da je to blago predmet transakcij z namenom, da bi se dalo v gospodarski krogotok in se ohranilo v njem kot tako. Torej ni več razloga za maržno ureditev.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0073"><NO.P>73.</NO.P><TXT>Nazadnje, v zadnji kategoriji bi lahko obstajal še poseben dejanski položaj <HT TYPE="ITALIC">mešanice znotraj mešanice</HT>: ista vreča bi lahko vsebovala ne le mešanico predmetov (prstanov, žlic, zapestnic, obeskov), ampak tudi mešanico v smislu nekaterih predmetov, ki bi lahko bili objektivno primerni za ponovno uporabo, če bi jih nekdo želel vzeti iz vreče in uporabiti, in drugih, ki to niso.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="12"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0074"><NO.P>74.</NO.P><TXT>Kako opredeliti take mejne primere, je znova močno odvisno od dejstev zadeve v povezavi z načinom, kako je država članica uveljavila izjemo za plemenite kovine ali drage kamne iz člena 311(1), točka 1, Direktive o DDV. Osebno se mi zdi zelo smiselno, če bi se – kot okvirno pravilo – na podlagi <HT TYPE="ITALIC">prevladujočega</HT> namena vsake transakcije ločnica zarisala pri približno 50 %: če je večina predmetov, ki se prodajo v večjih količinah, namenjena za predelavo in se proda kot material, potem dejstvo, da bi lahko nekdo iz vreče kljub temu pobral posamezne predmete in jih uporabil, preprosto ni pomembno, saj je bil splošni namen transakcije drugačen. Ker pa so bili – kot je bilo pojasnjeno zgoraj –<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0035"><P>Točke od 44 do 46 teh sklepnih predlogov zgoraj. Vsekakor priznavam možnost goljufij, na katero je opozoril Ekonomsko‑socialni odbor, ko je v zvezi s tem nasprotoval uvedbi kakršnega koli jasnega praga (glej točko 45 zgoraj). Se pa kljub temu sprašujem, v kolikšni meri je mogoče to priznano težavo učinkovito rešiti tako, da na ravni celotne Unije ni določen noben prag in da se spopadanje z njo prepusti državam članicam.</P></NOTE> poskusi zakonodajalca Unije, da bi uvedel take pragove, izrecno zavrnjeni in je bila odločitev o tem prepuščena prosti presoji držav članic, je treba to odločitev upoštevati in ugotoviti, da morajo države članice znotraj meja polja proste presoje, kot je bilo opredeljeno zgoraj,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0036"><P>Točke od 58 do 62 teh sklepnih predlogov zgoraj.</P></NOTE> same določiti pravila za take položaje, vključno z upoštevnimi pragovi.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">2.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Ocena transakcije: dejavniki</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0075"><NO.P>75.</NO.P><TXT>To, katera od zgoraj opisanih kategorij se uporablja, mora preveriti predložitveno sodišče, in sicer ob upoštevanju posebnih nacionalnih pravil, sprejetih za prenos člena 311(1), točka 1, Direktive o DDV. Glede na navedbe iz predložitvene odločbe – in natančneje besedilo prvega predloženega vprašanja – se mi zdi, da je predložitveno sodišče že opravilo tako presojo dejstev in v zvezi s tem ugotovilo, da je bil namen transakcije pridobivanje plemenitih kovin ali dragih kamnov za ponovno uporabo kot surovine. Če je dejansko stanje res tako, se strinjam s tem, da je treba uporabiti izjemo za plemenite kovine in drage kamne.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0076"><NO.P>76.</NO.P><TXT>Ne da bi želel kakor koli omajati navedeno presojo dejstev, ampak da bi podal nekaj splošnih napotkov, bom na kratko obravnaval nekaj dejavnikov, ki bi jih bilo mogoče upoštevati pri izoblikovanju take presoje. Naj pripomnim, da so ti napotki del odgovora na prvo vprašanje za predhodno odločanje. Ne nanašajo se na drugo vprašanje, na katero – glede na moj odgovor na prvo vprašanje – Sodišču ni treba odgovoriti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0077"><NO.P>77.</NO.P><TXT>Za začetek je treba ugotoviti, da mora biti taka presoja transakcije <HT TYPE="ITALIC">objektivna</HT>. Njen namen je ugotoviti namen transakcije, kakršnega bi zaznal neodvisen opazovalec glede na njene objektivne okoliščine. Če različne dejavnike, o katerih se je razpravljalo v tem postopku, posplošim, jih je po mojem mnenju mogoče razdeliti v tri različne kategorije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0078"><NO.P>78.</NO.P><TXT>Prvič, obstajajo bistveni dejavniki, ki jih je treba upoštevati, kot so predložitev blaga za preprodajo, metode ocene vrednosti takega blaga in druge okoliščine prodaje, na primer količina prodanega blaga in to, da se kupec ukvarja s specializirano dejavnostjo, to je s predelavo plemenitih kovin ali dragih kamnov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0079"><NO.P>79.</NO.P><TXT>Drugič, poleg takih objektivnih dejavnikov je tu še element subjektivnega namena, o katerem se je prav tako veliko razpravljalo. V zvezi s tem se v celoti strinjam z latvijsko vlado in Komisijo, da nameni ene ali druge stranke ne morejo biti odločilni. S takim namenom ni mogoče samostojno določiti namena transakcije in upoštevne ureditve DDV.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0037"><P>Glej po analogiji sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20060706">6. julija 2006</DATE>, <NAME.CASE>Kittel in Recolta Recycling</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑439/04 in C‑440/04</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2006:446">EU:C:2006:446</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0041">41</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0042">42</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> ter navedena sodna praksa). V zvezi s pojmom <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0067" REF.END="QE0067"/>opravljanje storitev<QUOT.END REF.START="QS0067" CODE="201C" ID="QE0067"/> glej tudi sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20130620">20. junija 2013</DATE>, <NAME.CASE>Newey</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑653/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:409">EU:C:2013:409</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0041">41</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> To velja tudi za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0068" REF.END="QE0068"/>seznanjenost pritožnice v času transakcije z namenom, ki ga imajo zadevni kupci glede uporabe blaga<QUOT.END REF.START="QS0068" CODE="201C" ID="QE0068"/>, kot je navedlo predložitveno sodišče.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="13"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0080"><NO.P>80.</NO.P><TXT>To še ne pomeni, da namen strank sploh ni pomemben. Seveda je pomemben, vendar ne kot odločilni dejavnik. Je zgolj eden od (objektivnih) kazalcev in lahko kot tak zunanjemu opazovalcu, ki ocenjuje transakcijo kot celoto, pomaga pri razjasnitvi njene resnične narave in namena. Zadnjenavedeni vidik se navezuje na širše priznanje Sodišča, da je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0069" REF.END="QE0069"/>upoštevanje gospodarske in poslovne stvarnosti […] temeljno merilo za izvajanje skupnega sistema DDV<QUOT.END REF.START="QS0069" CODE="201C" ID="QE0069"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0038"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20130620">20. junija 2013</DATE>, <NAME.CASE>Newey</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑653/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:409">EU:C:2013:409</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0042">42</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0081"><NO.P>81.</NO.P><TXT>Tretjič, nekateri dejavniki za konkretno vrsto obravnavane presoje sploh niso pomembni. To velja za pravni status kupca, kot sta navedli tudi latvijska vlada in Komisija.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0082"><NO.P>82.</NO.P><TXT>Nazadnje, jasno je, da je treba vse upoštevne objektivne dejavnike obravnavati in presojati kot celoto. Ne smejo se obravnavati ločeno drug od drugega. Tako na primer dejstvo, da je mogoče predmete, ki vsebujejo plemenite kovine ali drage kamne in ki se prodajajo na podlagi mase, vendar ohranijo funkcionalnost,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0039"><P>Primer je naveden zgoraj v točki 71 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> v nekaterih okoliščinah kljub temu obravnavati kot rabljeno blago, jasno kaže na to, da prodaja blaga na podlagi mase sama zase še ne pomeni nujno, da funkcionalnosti tega blaga ni več mogoče upoštevati. Enako velja za metodo določanja vrednosti: čeprav lahko dejstvo, da se cena določi na podlagi vrednosti materiala, kaže na to, da se zadevno blago prodaja ne glede na njegovo posamično funkcijo, se bo vrednost materiala verjetno upoštevala tudi pri določanju cene posameznega zlatega prstana. Zato podobno, kot je pripomnila Komisija, menim, da je treba upoštevne objektivne okoliščine transakcije obravnavati kot celoto in glede na njihovo vzajemno učinkovanje.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">V.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Predlog</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0083"><NO.P>83.</NO.P><TXT>Glede na navedeno Sodišču predlagam, naj na vprašanji, ki ju je postavilo Augstākā tiesa (vrhovno sodišče, Latvija), odgovori:</TXT><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>Člen 311(1), točka 1, Direktive Sveta 2006/112/ES z dne <DATE ISO="20061128">28. novembra 2006</DATE> o skupnem sistemu davka na dodano vrednost je treba razlagati tako, da pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0070" REF.END="QE0070"/>rabljeno blago<QUOT.END REF.START="QS0070" CODE="201C" ID="QE0070"/> ne vključuje rabljenega blaga, ki ga kupi preprodajalec in ki vsebuje plemenite kovine ali drage kamne, kot je tisto iz postopka v glavni stvari – torej blaga, ki se preprodaja predvsem za pridobivanje teh plemenitih kovin ali dragih kamnov – če iz objektivnih okoliščin transakcije izhaja, da se tako blago preprodaja ne glede na svojo funkcionalnost.</P></ITEM><ITEM><P>Na vprašanje, ali gre za tak primer, je treba odgovoriti na podlagi objektivnih okoliščin transakcije, obravnavane kot celota. Elementi, ki jih je treba upoštevati, zajemajo predložitev blaga z namenom njegove preprodaje, metode ocene vrednosti takega blaga, količino skupno prodanega blaga in to, da se kupec ukvarja s specializirano dejavnostjo, kot je predelava plemenitih kovin ali dragih kamnov.</P></ITEM></LIST></P></NP.ECR></GR.SEQ></CONTENTS.CONCLUSION></CONCLUSION>