|
Uradni list |
SL Serija C |
|
C/2025/454 |
21.1.2025 |
Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33
(C/2025/454)
To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).
OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE
„Coteaux de Die“
PDO-FR-A0397-AM02
Datum obvestila: 21. oktober 2024
OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE
1. Označevanje
V poglavju I specifikacije proizvoda je bila v oddelku XII Pravila o predstavitvi in označevanju dopolnjena točka 2 Posebne določbe, da se vključijo pravila o označevanju navedbe večje geografske enote „Vignobles de la Vallée du Rhône“ pod pogoji iz sporazuma med različnimi organi za zaščito in upravljanje. Ta navedba mora biti v istem vidnem polju kot vse obvezne navedbe ter se natisne v enaki pisavi in barvi kot označba v velikosti največ dveh tretjin označbe.
Ta sprememba je vključena v točko Dodatni pogoji enotnega dokumenta.
2. Geografsko območje
V poglavju I je v bila oddelku IV Območja, na katerih se izvajajo različni postopki, dopolnjena točka 1 Geografsko območje, da se posodobijo in popravijo imena občin, vendar brez spremembe geografskega območja.
Imeni občin Aix-en-Diois in Molière-Glandaz sta bili črtani. Dodano je bilo ime občine Solaure en Diois.
Ta popravek imen občin je vključen v točko Razmejeno geografsko območje enotnega dokumenta.
3. Podatki o nadzornem organu
V poglavju III specifikacije proizvoda je bil oddelek II Podatki o nadzornem organu posodobljen tako, da podrobneje določa, da nadzor nad upoštevanjem specifikacije proizvoda po odobrenem načrtu nadzora izvaja tretji organ, ki jamči za usposobljenost, nepristranskost in neodvisnost ter ki ga je pooblastil nacionalni inštitut za poreklo in kakovost (INAO).
Ta posodobitev ne vpliva na enotni dokument.
ENOTNI DOKUMENT
1. Ime
Coteaux de Die
2. Vrsta geografske označbe
ZOP – zaščitena označba porekla
3. Kategorije proizvodov vinske trte
|
1. |
Vino |
3.1 Oznaka kombinirane nomenklature
|
— |
22 – PIJAČE, ALKOHOLNE TEKOČINE IN KIS 2204 – Vino iz svežega grozdja, vključno ojačena vina; grozdni mošt, razen tistega iz tarifne številke 2009 |
4. Opis vin
KRATEK OPIS
Označba porekla „Coteaux de Die“ se uporablja za mirna bela vina, proizvedena iz sorte clairette B. Grozdje vsebuje več kot 170 gramov sladkorja na liter grozdnega mošta. Najmanjši volumenski delež naravnega alkohola je 10,5 %. Vsebnost fermentirnih sladkorjev (glukoze in fruktoze) v vinu po vrenju ne sme preseči vsebnosti skupnih kislin, izražene v gramih na liter vinske kisline in povečane za dva grama, do največ 6 gramov fermentirnih sladkorjev na liter. Volumenski delež skupnega alkohola v vinu je po obogatitvi največ 13 %. Druga analitska merila so v skladu z evropskimi predpisi.
Vina so običajno svetle barve, imajo fine cvetlične ali sadne arome, kot je jabolko, ter uravnotežen okus alkohola in kislin.
Splošne analitske lastnosti
|
— |
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %): — |
|
— |
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %): — |
|
— |
Najnižja vsebnost skupnih kislin: v miliekvivalentih na liter |
|
— |
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter): — |
|
— |
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): — |
5. Enološki postopki
5.1 Posebni enološki postopki
1. Pridelovalne prakse
Pridelovalna praksa
Vsak trs ima na voljo največ 2,20 kvadratnega metra površine. Ta površina se pridobi tako, da se razdalja med vrstami pomnoži z razdaljo med trsi.
Razdalja med vrstami je največ 2,5 metra.
Razmik med trsi v isti vrsti je najmanj 0,80 metra in največ 1,50 metra.
Trsi se obrezujejo v rez guyot ali kratko rez (kordonsko gojitveno obliko royat) z največ 12 očesi na trs.
Namakanje se lahko dovoli.
2. Enološki postopki
Posebni enološki postopek
Pri enoloških postopkih se za ta vina upoštevajo obveznosti iz zakonodaje Unije ter zakonika o kmetijstvu in morskem ribištvu.
5.2 Največji donosi
60 hektolitrov na hektar
6. Razmejeno geografsko območje
Trgatev, vinifikacija, obdelava in zorenje vin potekajo na ozemlju naslednjih občin departmaja Drôme: Aouste-sur-Sye, Aubenasson, Aurel, Barsac, Barnave, Beaufort-sur-Gervanne, Châtillon-en-Diois, Die, Espenel, Laval-d'Aix, Luc-en-Diois, Menglon, Mirabel-et-Blacons, Montclar-sur-Gervanne, Montlaur-en-Diois, Montmaur-en-Diois, Piegros-la-Clastre, Ponet-et-Saint-Auban, Pontaix, Poyols, Recoubeau-Jansac, Saillans, Saint-Benoît-en-Diois, Saint-Roman, Saint-Sauveur-en-Diois, Sainte-Croix, Suze, Solaure en Diois, Vercheny in Véronne.
7. Sorte vinske trte
Clairette B
8. Opis povezave
Geografsko območje leži na jugovzhodu občine Valence v severnem delu južnega alpskega predgorja. Južno od masiva Vercors v dolini reke Drôme so se v podnebju, ki ga že zaznamujejo sredozemski vplivi, omiljeni zaradi bližnjih gora, razvili vinogradi, v katerih so nasajene predvsem južne sorte vinske trte, med drugim clairette.
Ljudje so znali te sorte optimalno prilagoditi lapornatim ali apnenčastim tlom, ki so nastala na bregovih serres in pobočjih z dobro lego in odcednostjo. Vinogradniki so zaradi fizičnih nihanj in omejitev nabrali izkušnje in znanje na področju prilagajanja teh sort različnim razmeram. Tako so prodnata tla na kvartarnih terasah, aluvialnih vršajih in grušču ob vznožju apnenčastih grebenov najpogosteje namenjena sorti clairette B. Za to značilno provansalsko sorto je tu podnebna meja, kjer lahko grozdje dozori, to pa mu daje kisline in fine arome.
Proizvajalci so iz roda v rod razvijali znanje in spretnosti za proizvodnjo penečih in mirnih vin z različnimi tehnikami vinifikacije. Vsa ta vina so pridobila sloves pod imenom „Clairette de Die“.
Kljub obstoju vinogradov in slovesu proizvoda, o katerih obstajajo pričevanja vse od antike, je bilo širjenje vina z območja občine Die omejeno. Tako so med 15. in 18. stoletjem vino „Clairette de Die“ porabili večinoma doma in na bližnjih goratih območjih (Diois, Dévoluy, Trièves, Vercors). Sloves, ki ga je vino uživalo v bližnjih regijah, je potrjen, če je verjeti besedilu iz leta 1748, ki poroča o zahtevi kupca, ki je naročil vino iz Mensa (v pokrajini Trièves): „[…] Ker vem, da se pri vinu clerete de Die, zlasti tistem dobrem, vrenje vedno predčasno ustavi.“
Leta 1781 je FAUJAS DE SAINT-FONDS v delu Histoire Naturelle de la Province du Dauphiné (Naravna zgodovina pokrajine Dauphiné) zapisal: „v tej pokrajini še vedno obstajajo vina, ki uživajo sloves, kot je peneče vino iz Dieja […]“
Ta sloves je bil zgodaj priznan in zaščiten najprej z odlokom z dne 21. aprila 1910, s katerim je bila priznana regulirana označba porekla „Clairette de Die“, nato pa leta 1942 s priznanjem označbe „appellation d’origine contrôlée“ (AOC, kontrolirane označbe porekla) za vino „Clairette de Die“. To je pospešilo razvoj vinogradništva in okrog te dejavnosti je nastala človeška skupnost.
Pri tem se uporabljajo vsa znanja in spretnosti, ki so jih ljudje pridobili na področju proizvodnje penečih vin, pa tudi mirnih vin, ki se proizvajajo iz sort, tradicionalno prilagojenih temu rastišču. V tem obdobju je izraz „clerete“ ali „Clairette de Die“ označeval različna bela vina (mirna in peneča vina, proizvedena iz delno prevretega grozdnega mošta ali osnovnega vina itd.), ki so bila vedno proizvedena iz sort muscat à petits grains B in clairette B, vendar v zelo različnih deležih.
Vendar je skupnost želela, da bi bil ta izbor vin za potrošnike jasnejši. Potem ko je bila jasno določena proizvodnja belih penečih vin, so bili končno z odlokom z dne 26. marca 1993, v katerem je bila priznana označba „appellation d’origine contrôlée“ (AOC, kontrolirana označba porekla) za mirno belo vino „Coteaux de Die“, pridelano samo iz sorte clairette B, potrjeni znanje in spretnosti ter identiteta mirnih vin, ki se proizvajajo na istem geografskem območju kot peneča vina. Ker mora biti grozdje za proizvodnjo tega vina bolj zrelo kot za proizvodnjo penečih vin, se to mirno vino proizvaja le v letih, ko podnebne razmere omogočajo, da pridejo njegove lastnosti najbolj do izraza.
Vina so običajno svetle barve, imajo fine cvetlične ali sadne arome, kot je jabolko, ter uravnotežen alkohol in kisline.
Potem ko je na začetku 20. stoletja propadla skromna industrija (suknarstvo, papirništvo in nato svilogojstvo), je bila leta 2010 celota proizvodnje vina v pokrajini Diois, katere omejen del predstavlja označba porekla AOC „Coteaux de Die“, glavna gospodarska dejavnost v dolini.
9. Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)
Pravni okvir:
nacionalna zakonodaja
Vrsta dodatnega pogoja:
dodatne določbe o označevanju
Opis pogoja:
|
(a) |
Vse neobvezne navedbe so na etiketah izpisane s črkami, ki po višini, širini in debelini meri največ dvakratno velikost črk imena označbe porekla AOC. |
|
(b) |
Pri označevanju vin z označbo porekla AOC se lahko navede ime manjše geografske enote, če:
Ime kraja, zavedenega v katastru, se navede takoj za imenom označbe porekla AOC in natisne s črkami, ki po višini in širini merijo največ polovico velikosti črk označbe porekla AOC. |
|
(c) |
Pri označevanju vin z označbo porekla AOC se lahko pod pogoji iz sporazuma med različnimi organi za zaščito in upravljanje navede večja geografska enota „Vignobles de la Vallée du Rhône“. |
Ta navedba mora biti v istem vidnem polju kot vse obvezne navedbe ter se natisne v enaki pisavi in barvi kot označba v velikosti največ dveh tretjin označbe.
Povezava na specifikacijo proizvoda
ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2025/454/oj
ISSN 1977-1045 (electronic edition)