„3.

enota kontrole zračnega prometa izdaja eno ali več od naslednjega: dovoljenja, navodila ali informacije za preprečevanje trčenj med zrakoplovi pod njeno kontrolo ter za pospeševanje in vzdrževanje urejenega pretoka zračnega prometa;“;

(a)

uvodni stavek se nadomesti z naslednjim:

„Razen v primerih operacij na vzporednih ali bližnjih vzporednih vzletno-pristajalnih stezah, kot je navedeno v točki ATS.TR.255 Priloge IV k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2017/373 (*1), ali ko se v bližini letališč lahko uporabi zmanjšanje minimalnega razdvajanja, enota kontrole zračnega prometa zagotovi razdvajanje vsaj na enega od naslednjih načinov:

(*1)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/373 z dne 1. marca 2017 o skupnih zahtevah za izvajalce storitev upravljanja zračnega prometa/izvajanja navigacijskih služb zračnega prometa in drugih funkcij omrežja za upravljanje zračnega prometa ter njihov nadzor, razveljavitvi Uredbe (ES) št. 482/2008, izvedbenih uredb (EU) št. 1034/2011, (EU) št. 1035/2011 in (EU) 2016/1377 ter spremembi Uredbe (EU) št. 677/2011 (UL L 62, 8.3.2017, str. 1).“;"

(b)

točka 1 se nadomesti z naslednjim:

(1)

zrakoplov leti neposredno za drugim zrakoplovom na isti absolutni višini ali manj kot 300 m (1 000 čevljev) pod njim;

(2)

oba zrakoplova uporabljata isto vzletno-pristajalno stezo ali vzporedni vzletno-pristajalni stezi, ki sta oddaljeni manj kot 760 m (2 500 čevljev);

(3)

zrakoplov prečka preleteno pot drugega zrakoplova na isti absolutni višini ali manj kot 300 m (1 000 čevljev) pod njo.

„6.

Pri radarskem vodenju ali pri dodelitvi direktne poti leta, ki ni vključena v načrt leta in na podlagi katere let IFR zapusti objavljeno pot ATS ali opusti postopek za instrumentalni let, kontrolor zračnega prometa, ki izvaja službo za nadzor ATS, izda dovoljenja, ki neprekinjeno zagotavljajo predpisano varno višino nad ovirami, dokler zrakoplov ne doseže točke, ko se ponovno vrne na pot iz načrta leta ali objavljeno pot ATS oziroma ponovno začne postopek za instrumentalni let.“;

„5.

vsa potrebna navodila ali informacije o drugih zadevah, kot so odhodni slot ATFM, če je ustrezno, priletni ali odletni manevri, komunikacije in čas poteka dovoljenja.“;

(i)

točka (3) se nadomesti z naslednjim:

(ii)

v točki (5) se uvodni stavek nadomesti z naslednjim:

„Če je bilo zrakoplovu na aerodromih AFIS izdano dovoljenje za pristanek ali če mu je bilo sporočeno, da je vzletno-pristajalna steza prosta za pristanek, in navedeni zrakoplov zaključuje prilet in pri tem uporablja atmosferski tlak na nadmorski višini aerodroma (QFE), se med odsekom njegovega leta, za katerega se lahko uporablja QFE, vertikalni položaj zrakoplova izrazi v višini nad nadmorsko višino aerodroma, vendar se izrazi v obliki višine nad nadmorsko višino pragu vzletno-pristajalne steze:“;

(i)

dodata se naslednji točki 7 in 8:

(ii)

drugi odstavek se črta;

(i)

točka 3 se nadomesti z naslednjim:

(ii)

doda se naslednja točka 4:

„(d)

AFIS, ki se zagotavlja letom, poleg zadevnih postavk iz točk (a) in (b) vključuje tudi zagotavljanje naslednjih informacij:

(i)

zrakoplovu sporoči vse elemente informacij, ki jih je treba posodobiti;

(ii)

zrakoplovu naroči, naj pridobi veljavne informacije ATIS.“;

(1)

za zagotavljanje prostega kanala med zrakoplovom v nevarnosti ali sili in zemeljsko postajo, kadar običajne kanale uporabljajo drugi zrakoplovi;

(2)

za zagotavljanje komunikacijskega kanala VHF v nujnih primerih med zrakoplovom in aerodromi, ki ga mednarodne službe zračnega prometa običajno ne uporabljajo;

(3)

za zagotavljanje skupnega komunikacijskega kanala VHF med zrakoplovom, civilnim ali vojaškim, ter med takim zrakoplovom in službami na tleh, ki so vključene v skupne operacije iskanja in reševanja, preden se po potrebi ne preklopi na ustrezno frekvenco;

(4)

za zagotavljanje komunikacije zrak–zemlja z zrakoplovom, kadar napaka na opremi v zraku preprečuje uporabo rednih kanalov;

(5)

za zagotavljanje kanala za delovanje oddajnika signala na kraju nesreče in za komunikacijo med reševalnimi čolni in zrakoplovi, ki sodelujejo pri operacijah iskanja in reševanja;

(6)

za zagotavljanje skupnega kanala VHF za komunikacijo med civilnim zrakoplovom in zrakoplovom prestreznikom ali enoto za kontrolo prestrezanja in med civilnim zrakoplovom ali zrakoplovom prestreznikom in enoto služb zračnega prometa v primeru prestrezanja civilnega zrakoplova.“;

„8.

vulkansko aktivnost pred izbruhom ali izbruh vulkana ali“;

„9.

zaviralni učinek na vzletno-pristajalni stezi ni tako dober, kot je bilo sporočeno.“.

PRILOGA I

PRILOGA II

PODDEL A –

PODDEL B –

PODDEL C –

Dodatek 1 –

PRILOGA III

PODDEL A –

PODDEL B –

PODDEL C –

PODDEL D –

Dodatek 1 –

PRILOGA IV –

PODDEL A –

ODDELEK 1 –

ODDELEK 2 –

ODDELEK 3 –

ODDELEK 4 –

ODDELEK 5 –

PODDEL B –

ODDELEK 1 –

ODDELEK 2 –

ODDELEK 3 –

ODDELEK 4 –

PRILOGA V

PODDEL A –

ODDELEK 1 –

ODDELEK 2 –

Poglavje 1 –

Poglavje 2 –

Poglavje 3 –

Poglavje 4 –

Poglavje 5 –

Poglavje 6 –

PODDEL B –

ODDELEK 1 –

ODDELEK 2 –

Poglavje 1 –

Poglavje 2 –

Poglavje 3 –

Poglavje 4 –

Poglavje 5 –

Poglavje 6 –

Dodatek 1 –

Dodatek 2 –

Dodatek 3 –

Dodatek 4 –

Dodatek 5A –

Dodatek 5B –

Dodatek 6 –

Dodatek 7 –

Dodatek 8 –

PRILOGA VI

PODDEL A –

ODDELEK 1 –

ODDELEK 2 –

ODDELEK 3 –

Poglavje 1 –

Poglavje 2 –

ODDELEK 4 –

ODDELEK 5 –

ODDELEK 6 –

PODDEL B –

ODDELEK 1 –

ODDELEK 2 –

ODDELEK 3 –

Poglavje 1 –

Poglavje 2 –

ODDELEK 4 –

ODDELEK 5 –

Dodatek 1 –

Dodatek 2 –

Dodatek 3 –

Dodatek 4 –

PRILOGA VII –

PODDEL A –

ODDELEK 1 –

ODDELEK 2 –

PODDEL B –

ODDELEK 1 –

PRILOGA VIII –

PODDEL A –

ODDELEK 1 –

PODDEL B –

ODDELEK 1 –

PRILOGA IX –

PRILOGA X –

ODDELEK 1 –

PRILOGA XI –

PODDEL A –

ODDELEK 1 –

PODDEL B –

ODDELEK 1 –

Dodatek 1 –

PRILOGA XII –

ODDELEK 1 –

PRILOGA XIII –

PODDEL A –

ODDELEK 1 –

ODDELEK 2 –

ODDELEK 3 –

ODDELEK 4 –

Dodatek 1 –

Dodatek 2 –

Dodatek 3 –

Dodatek 4 –

„6.

‚aerodromska služba informacij za letenje (AFIS)‘ pomeni službo informacij za letenje za promet na aerodromu, ki jo izvaja določeni izvajalec služb zračnega prometa;“;

„19.

‚AIRMET‘ pomeni informacije, ki jih izda meteorološka služba bdenja v zvezi z nastankom ali predvidenim nastankom določenih vremenskih pojavov na poti, ki lahko vplivajo na varnost operacij zrakoplovov na nižjih višinah, ter časovnim in prostorskim razvojem navedenih pojavov in ki niso bile vključene že v napoved, izdano za lete na nižjih višinah v zadevnem območju z informacijami za letenje ali njegovem podobmočju;“;

„71.

‚meteorološka služba bdenja (MWO)‘ pomeni službo, ki na zadevnem področju pristojnosti spremlja meteorološke razmere, ki vplivajo na letalske operacije, in zagotavlja informacije v zvezi z nastankom ali predvidenim nastankom določenih vremenskih in drugih pojavov v ozračju na poti, ki lahko vplivajo na varnost operacij zrakoplovov;“;

„93.

‚SIGMET‘ pomeni informacije, ki jih izda meteorološka služba bdenja v zvezi z nastankom ali predvidenim nastankom določenih vremenskih in drugih pojavov v ozračju na poti, ki lahko vplivajo na varnost operacij zrakoplovov, ter časovnim in prostorskim razvojem navedenih pojavov;“;

„99.

‚nadomestni vzletni aerodrom‘ pomeni nadomestni aerodrom, na katerem bi lahko pristal zrakoplov, če bi to postalo potrebno kmalu po vzletu in če ni mogoče uporabiti odhodnega aerodroma;“;

„108.

‚svetovni prognostični center (WAFC)‘ pomeni meteorološki center, ki državam članicam v okviru letalske fiksne storitve (AFS) na podlagi spletnih storitev in v digitalni obliki pripravlja in izdaja pomembne vremenske (SIGWX) napovedi in napovedi za zgornji zračni prostor na svetovni ravni;“;

„110.

‚aerodromski kontrolni stolp‘ pomeni enoto, ki izvaja službo kontrole zračnega prometa za promet na aerodromu;

111.

‚promet na aerodromu‘ pomeni ves promet na manevrskih površinah aerodroma in vse zrakoplove, ki letijo v bližini aerodroma. Pojem ‚zrakoplovi, ki so v bližini aerodroma‘ vključuje med drugim tudi zrakoplove, ki vstopajo v šolski krog aerodroma ali ga zapuščajo;

112.

‚šolski krog aerodroma‘ pomeni določeno pot, po kateri mora leteti zrakoplov v bližini aerodroma;

113.

‚letalska fiksna postaja‘ pomeni postajo v letalski fiksni storitvi;

114.

‚letalska talna luč‘ pomeni vsako luč, ki je posebej namenjena kot navigacijski pripomoček v zračnem prometu, razen luči na zrakoplovu;

115.

‚okrožnica z letalskimi informacijami (AIC)‘ pomeni obvestilo z informacijami, ki ne zadostujejo za izdajo NOTAM ali vključitev v zbornik letalskih informacij, vendar se nanašajo na varnost letenja, navigacijo v zračnem prometu ali na tehnične, upravne ali zakonodajne zadeve;

116.

‚upravljanje letalskih informacij (AIM)‘ pomeni dinamično, celovito upravljanje letalskih informacij z zagotavljanjem in izmenjavo digitalnih letalskih podatkov zagotovljene kakovosti v sodelovanju z vsemi stranmi;

117.

‚produkt letalskih informacij‘ pomeni letalske podatke in letalske informacije, ki se zagotavljajo kot digitalni nizi podatkov ali kot standardizirane predstavitve v tiskanih ali elektronskih medijih. Produkti letalskih informacij vključujejo:

118.

‚zbornik letalskih informacij (AIP)‘ pomeni publikacijo, ki jo izdaja država ali se izda v imenu države ter vsebuje trajne letalske informacije, ki so bistvenega pomena za navigacijo v zračnem prometu;

119.

‚sprememba AIP‘ pomeni trajno spremembo informacij v zborniku letalskih informacij;

120.

‚dopolnitev AIP‘ pomeni začasno spremembo informacij v zborniku letalskih informacij, ki se izvede tako, da se mu dodajo posebne strani;

121.

‚urejanje letalskih informacij in njihov nadzor (AIRAC)‘ pomeni sistem, namenjen vnaprejšnjemu obveščanju na podlagi skupnih datumov začetka veljavnosti o okoliščinah, zaradi katerih so potrebne znatne spremembe operativnih praks;

122.

‚letalska mobilna storitev‘ pomeni mobilno storitev med letalskimi postajami in postajami zrakoplova ali med postajami zrakoplova, v kateri lahko sodelujejo postaje na reševalnih plovilih; v tej storitvi lahko na določenih frekvencah za pomoč v nevarnosti in sili sodelujejo tudi postaje radijskih svetilnikov, ki označujejo mesto nevarnosti;

123.

‚letalska postaja‘ pomeni kopensko postajo v letalski mobilni storitvi. V nekaterih primerih je lahko letalska postaja nameščena na primer na ladji ali ploščadi na morju;

124.

‚letalska telekomunikacijska postaja‘ pomeni postajo, ki je del telekomunikacijske službe, ki se izvaja za kateri koli letalski namen;

125.

‚aerodrom AFIS‘ pomeni aerodrom, na katerem se izvaja AFIS v zračnem prostoru, povezanem s takim aerodromom;

126.

‚enota AFIS‘ pomeni enoto, ustanovljeno za izvajanje AFIS in službe za alarmiranje;

127.

‚identifikacija zrakoplova‘ pomeni skupino črk, številk ali kombinacijo obeh, enako ali po oznaki enako pozivnemu znaku zrakoplova, ki se uporablja za komunikacijo zrak–zemlja in identifikacijo zrakoplova pri komunikaciji zemlja–zemlja služb zračnega prometa;

128.

‚komunikacija zrak–zemlja‘ pomeni dvosmerno komunikacijo med zrakoplovom in postajami ali lokacijami na površju Zemlje;

129.

‚svetovalna služba zračnega prometa‘ pomeni službo, ki je na voljo v zračnem prostoru določenih dimenzij ali na opredeljeni poti (zračni prostor s svetovalno službo), za zagotavljanje razdvajanja, kolikor je mogoče, med zrakoplovi, ki letijo po načrtih letov po pravilih instrumentalnega letenja (IFR);

130.

‚dovoljenje kontrole zračnega prometa‘ ali ‚dovoljenje ATC‘ pomeni dovoljenje, da lahko zrakoplov nadaljuje pot pod pogoji, ki jih opredeli enota za kontrolo zračnega prometa;

131.

‚navodilo kontrole zračnega prometa‘ ali ‚navodilo ATC‘ pomeni navodila, ki jih izda ATC, s čimer od pilota zahteva izvedbo določenega dejanja;

132.

‚enota kontrole zračnega prometa‘ ali ‚enota ATC‘ je splošni pojem, ki lahko pomeni območni kontrolni center, enoto priletne kontrole ali aerodromski kontrolni stolp;

133.

‚ALERFA‘ je koda, ki označuje fazo pripravljenosti;

134.

‚služba za alarmiranje‘ pomeni službo, katere namen je obvestiti ustrezne organizacije o zrakoplovih, ki potrebujejo pomoč pri iskanju ali reševanju, ter po potrebi pomagati tem organizacijam;

135.

‚faza pripravljenosti‘ pomeni okoliščine, v katerih obstaja zaskrbljenost glede varnosti zrakoplova in potnikov;

136.

‚enota priletne kontrole‘ pomeni enoto, ustanovljeno za izvajanje službe kontrole zračnega prometa za nadzorovane lete, ki prihajajo na enega ali več aerodromov ali odhajajo z njih;

137.

‚pot območne navigacije‘ pomeni pot ATS, vzpostavljeno za zrakoplove, ki lahko uporabljajo območno navigacijo;

138.

‚združevanje‘ pomeni postopek združevanja podatkov iz več virov v podatkovno zbirko in vzpostavljanje osnove za nadaljnjo obdelavo;

139.

‚pot ATS‘ pomeni določeno pot, namenjeno usmerjanju prometa, kot je potrebno za izvajanje ATS;

140.

‚služba za nadzor služb zračnega prometa (ATS)‘ pomeni službo, ki se izvaja neposredno prek sistema za nadzor ATS;

141.

‚sistem za nadzor ATS‘ je splošen pojem, ki lahko pomeni ADS-B, PSR, SSR ali kateri koli primerljiv sistem na zemlji, ki omogoča identifikacijo zrakoplovov;

142.

‚samodejni odvisni nadzor – oddaja (ADS-B)‘ pomeni način, s katerim lahko zrakoplovi, aerodromska vozila in drugi objekti samodejno oddajajo ali sprejemajo oziroma oddajajo in sprejemajo podatke, kot so identifikacija, položaj in dodatni podatki, kakor je ustrezno, v načinu oddaje prek podatkovne zveze;

143.

‚samodejni odvisni nadzor – poročanje (ADS-C)‘ pomeni način, s katerim se pogoji sporazuma ADS-C izmenjujejo med sistemom na zemlji in zrakoplovom prek podatkovne zveze ter s katerim je določeno, pod kakšnimi pogoji bodo sprožena poročila ADS-C in katere podatke bodo poročila vsebovala;

144.

‚samodejna storitev letaliških informacij (ATIS)‘ pomeni samodejno zagotavljanje aktualnih, rutinskih informacij zrakoplovom v prihodu in odhodu, in sicer vseh 24 ur ali ob določenih urah;

145.

‚samodejna storitev letaliških informacij prek podatkovne zveze (D-ATIS)‘ pomeni izvajanje ATIS prek podatkovne zveze;

146.

‚samodejna storitev letaliških informacij prek glasovne zveze (glasovni ATIS)‘ pomeni zagotavljanje ATIS z neprekinjenim in ponavljajočim se glasovnim oddajanjem;

147.

‚oddajanje‘ pomeni prenos informacij, ki se nanašajo na navigacijo v zračnem prometu in niso naslovljene na posamezno postajo ali postaje;

148.

‚baza oblačnega pokrova‘ pomeni relativno višino baze najnižjega sloja oblakov nad kopnim ali vodo, ki je nižja od 6 000 m (20 000 čevljev) in pokriva več kot polovico neba;

149.

‚meja dovoljenja‘ pomeni točko, do katere se zrakoplovu izda dovoljenje ATC;

150.

‚baza oblakov‘ pomeni relativno višino spodnje površine najnižjega opaženega ali napovedanega elementa oblačnosti v bližini aerodroma ali območja delovanja ali znotraj določenega območja operacij, ki se običajno meri nad nadmorsko višino aerodroma, pri operacijah na morju pa nad povprečno morsko gladino;

151.

‚popolnost‘ v zvezi s podatki pomeni stopnjo zanesljivosti, da so zagotovljeni vsi podatki, ki so potrebni za predvideno uporabo;

152.

‚raven zaupanja‘ pomeni verjetnost, da je prava vrednost parametra znotraj določenega intervala okrog njegove ocenjene vrednosti;

153.

‚konferenčne komunikacije‘ pomenijo komunikacijske naprave, pri katerih je mogoče opravljati neposredne pogovore med tremi ali več lokacijami hkrati;

154.

‚kontrolirana cona‘ pomeni kontroliran zračni prostor, ki se razteza navzgor od površja Zemlje do določene zgornje meje;

155.

‚kontroliran aerodrom‘ pomeni aerodrom, na katerem je zagotovljena služba kontrole zračnega prometa za promet na aerodromu;

156.

‚kontroliran zračni prostor‘ pomeni zračni prostor določenih dimenzij, v katerem je zagotovljena služba kontrole zračnega prometa v skladu s klasifikacijo zračnega prostora;

157.

‚nadzorovani let‘ pomeni vsak let, za katerega se izda dovoljenje ATC;

158.

‚komunikacije med kontrolorjem in pilotom prek podatkovne zveze (CPDLC)‘ pomeni način komunikacije med kontrolorjem zračnega prometa in pilotom z uporabo podatkovne zveze za komunikacije ATC;

159.

‚ključno območje‘ pomeni območje določenih dimenzij okrog zemeljske opreme za natančni instrumentalni prilet, v katerem prisotnost vozil ali zrakoplovov povzroči nesprejemljive motnje signalov za vodenje;

160.

‚nivo potovalnega leta‘ pomeni nivo letenja, ki se ohrani med večjim delom leta;

161.

‚ciklični redundančni pregled (CRC)‘ pomeni matematični algoritem, ki se uporabi pri digitalnem prikazu podatkov in ki omogoča stopnjo zagotovila, da se podatki ne bodo izgubili ali spremenili;

162.

‚nevarno območje‘ pomeni zračni prostor določenih dimenzij, v katerem lahko v določenem času potekajo dejavnosti, nevarne za let zrakoplovov;

163.

‚točnost podatkov‘ pomeni stopnjo skladnosti med ocenjeno ali izmerjeno vrednostjo in dejansko vrednostjo;

164.

‚površina zbiranja podatkov‘ pomeni opredeljeno površino, namenjeno zbiranju podatkov o ovirah ali terenu;

165.

‚celovitost podatkov‘ pomeni stopnjo zagotovila, da se posamezen letalski podatek in njegova vrednost nista izgubila ali spremenila od nastanka podatka ali odobrene spremembe;

166.

‚podatek‘ pomeni posamezen atribut celotnega niza podatkov, ki se mu dodeli vrednost, s katero je določen njegov trenutni status;

167.

‚komunikacije prek podatkovne zveze‘ pomenijo obliko komunikacije, namenjeno izmenjavi sporočil prek podatkovne zveze;

168.

‚VOLMET prek podatkovne zveze (D-VOLMET)‘ pomeni zagotavljanje aktualnih aerodromskih rutinskih meteoroloških poročil (METAR) in posebnih aerodromskih meteoroloških poročil (SPECI), aerodromskih napovedi (TAF), SIGMET, posebnih poročil iz zrakoplova, ki niso vključena v SIGMET, in AIRMET prek podatkovne zveze, kadar je to na voljo;

169.

‚ustvarjanje podatkov‘ pomeni ustvarjanje novega podatka s povezano vrednostjo, spremembo vrednosti obstoječega podatka ali izbris obstoječega podatka;

170.

‚podatkovne zahteve‘ pomenijo podroben opis niza podatkov ali zbirke nizov podatkov ter dodatne informacije, ki omogočijo, da jih druga stran ustvari, dobavi in uporablja;

171.

‚niz podatkov‘ pomeni opredeljivo zbirko podatkov;

172.

‚datum‘ pomeni katero koli količino ali sklop količin, ki se lahko uporabijo kot sklic ali podlaga za izračun drugih količin;

173.

‚DETRESFA‘ je koda, ki označuje fazo nevarnosti;

174.

‚faza nevarnosti‘ pomeni okoliščino, za katero obstaja zadostna gotovost, da zrakoplovu in potnikom grozi huda in takojšnja nevarnost ali da potrebujejo takojšnjo pomoč;

175.

‚podrejeno dovoljenje‘ pomeni dovoljenje, ki ga zrakoplovu izda enota kontrole zračnega prometa, ki trenutno ne kontrolira zadevnega zrakoplova;

176.

‚bistveni promet‘ pomeni nadzorovani promet, pri katerem služba za kontrolo zračnega prometa izvaja razdvajanje, vendar ki glede na posamezni nadzorovani let ni oziroma ne bo razdvojen od drugega nadzorovanega prometa z ustreznim minimumom razdvajanja;

177.

‚bistveni lokalni promet‘ pomeni vsak zrakoplov, vozilo ali osebje na manevrski površini ali v njeni bližini ali promet na območju vzleta in območju začetnega vzpenjanja oziroma na območju končnega prileta, ki lahko pomeni nevarnost za zadevni zrakoplov;

178.

‚predvideni čas prihoda‘ pomeni:

179.

‚lastnost‘ pomeni abstrakcijo pojavov iz resničnega sveta;

180.

‚značilnost lastnosti‘ pomeni karakteristiko lastnosti, ki ji je določen naziv, vrsta podatka in domena vrednosti, ki je povezana z njo;

181.

‚vrsta lastnosti‘ pomeni razred pojavov iz realnega sveta s skupnimi značilnostmi, ki pomeni osnovno raven razvrščanja v katalogu lastnosti;

182.

‚končni prilet‘ pomeni tisti del postopka instrumentalnega prileta, ki:

183.

‚cona z informacijami za letenje‘ pomeni zračni prostor opredeljenih dimenzij, v katerem se za zračni promet izvajata aerodromska služba informacij za letenje in služba za alarmiranje;

184.

‚storitve oblikovanja postopkov letenja‘ pomenijo storitve oblikovanja, dokumentiranja, preverjanja, vzdrževanja in rednih pregledov postopkov letenja, ki so potrebni za varnost, regularnost in učinkovitost navigacije v zračnem prometu;

185.

‚oblikovalec postopkov letenja‘ pomeni usposobljeno osebo, ki izvaja storitve oblikovanja, dokumentiranja, potrjevanja, stalnega vzdrževanja in rednih pregledov postopkov letenja;

186.

‚postopek letenja‘ pomeni niz vnaprej določenih manevrov letenja, ki jih mora izvesti pilot in so objavljeni v elektronski, tiskani ali digitalni obliki ali v vseh navedenih oblikah. Postopek letenja se izvaja bodisi v skladu s pravili instrumentalnega letenja (IFR) bodisi v skladu s pravili vizualnega letenja (VFR);

187.

‚načrt leta‘ pomeni podrobne informacije, ki se zagotavljajo enotam služb zračnega prometa, v zvezi z nameravanim letom ali delom leta zrakoplova;

188.

‚vidljivost iz pilotske kabine‘ pomeni vidljivost naprej iz pilotske kabine zrakoplova med letom;

189.

‚oblika zapisa‘ v zvezi s podatki pomeni strukturo posameznih podatkov, evidenc in datotek, ki so oblikovani tako, da ustrezajo zahtevam glede standardov, specifikacij ali kakovosti podatkov;

190.

‚geoid‘ pomeni ekvipotencialno ploskev v gravitacijskem polju Zemlje, ki sovpada z mirno povprečno morsko gladino (MSL), ki se neprekinjeno razteza prek celin;

191.

‚geoidna ondulacija‘ pomeni razdaljo geoida nad (pozitivna) ali pod (negativna) matematičnim referenčnim elipsoidom;

192.

‚drsna pot‘ pomeni profil spuščanja, opredeljen za vertikalno vodenje med končnim priletom;

193.

‚vidljivost pri tleh‘ pomeni vidljivost na aerodromu, kot jo sporočijo pooblaščeni opazovalec ali avtomatski sistemi;

194.

‚smer letenja‘ pomeni smer, v katero je obrnjena vzdolžna os zrakoplova in ki je običajno izražena v stopinjah glede na sever (pravi, magnetni, na kompasu ali koordinatni mreži);

195.

‚heliport‘ pomeni aerodrom ali opredeljeno območje na strukturi, namenjeno v celoti ali delno za prihod in odhod helikopterjev in njihovo premikanje na tleh;

196.

‚razvrščanje po celovitosti‘ v zvezi z letalskimi podatki pomeni razvrščanje na podlagi potencialnega tveganja, ki izhaja iz uporabe okvarjenih podatkov, in opredeljuje rutinske, bistvene in ključne podatke;

197.

‚mednarodni urad NOTAM (NOF)‘ pomeni urad, ki ga država članica opredeli za mednarodno izmenjavo NOTAM;

198.

‚navigacijska točka čakanja‘ pomeni geografsko lokacijo, ki pomeni referenčno točko za postopek čakanja;

199.

‚postopek čakanja‘ pomeni vnaprej določen manever, s katerim zrakoplov ostane v določenem zračnem prostoru, medtem ko čaka na nadaljnja dovoljenja;

200.

‚identifikacija‘ pomeni, da je identifikacija položaja določenega zrakoplova vidna na radarskem zaslonu in z gotovostjo identificirana;

201.

‚pravila instrumentalnega letenja‘ so pravila, ki zrakoplovu, opremljenemu z ustrezno navigacijsko opremo, primerno za predvideno pot, omogočajo letenje v skladu z zahtevami, ki se uporabljajo za letalske operacije;

202.

‚INCERFA‘ je koda, ki označuje fazo negotovosti;

203.

‚operacije instrumentalnega prileta‘ pomenijo prilet in pristanek z uporabo instrumentov za navigacijsko vodenje na podlagi postopka instrumentalnega prileta. Obstajata dve metodi za izvršitev operacij instrumentalnega prileta:

204.

‚postopek instrumentalnega prileta (IAP)‘ pomeni vrsto vnaprej določenih manevrov z uporabo instrumentov za letenje, z določeno varno višino nad ovirami, od navigacijske točke začetnega prileta ali po potrebi od začetka določene poti prihoda do točke, s katere je mogoče opraviti pristanek, in nato, če pristanek ni bil opravljen, do položaja, na katerem se uporabljajo merila čakanja ali merila varne višine nad ovirami na poti. Postopki instrumentalnega prileta so razvrščeni v:

205.

‚instrumentalne meteorološke razmere (IMC)‘ pomenijo meteorološke razmere, izražene z vidljivostjo, oddaljenostjo od oblakov in baze oblačnega pokrova, ki so manjše od minimumov, določenih za vizualne meteorološke razmere;

206.

‚operacije pri zmanjšani vidljivosti (LVO)‘ pomenijo operacije prileta ali vzleta na vzletno-pristajalni stezi pri kateri koli RVR, ki je slabša od 550 m, ali vožnjo po tleh aerodroma, pri kateri je katera koli RVR slabša od 550 m;

207.

‚manevrska površina‘ pomeni tisti del aerodroma, ki se uporablja za vzletanje, pristajanje in vožnjo zrakoplovov po tleh, razen ploščadi;

208.

‚metapodatki‘ pomenijo informacije o podatkih;

209.

‚območje premikanja‘ pomeni tisti del aerodroma, ki se uporablja za vzletanje, pristajanje in vožnjo zrakoplovov po tleh, sestavljata pa ga manevrska površina in ploščad;

210.

‚navigacijski pripomoček‘ pomeni napravo ali sistem zunaj zrakoplova, ki ustvarja elektromagnetne signale, ki jih sistemi za navigacijo zrakoplovov uporabljajo za določanje položaja ali vodenje poti leta;

211.

‚način sekundarnega nadzornega radarja (SSR)‘ pomeni običajni identifikator za določene funkcije spraševalnih signalov, ki jih oddaja spraševalnik SSR. V Prilogi 10 ICAO so navedeni štirje načini: načini A, C, S in intermodalni način;

212.

‚bližnje vzporedne vzletno-pristajalne steze‘ pomenijo vzletno-pristajalne steze, ki se ne križajo in katerih podaljšane sredinske črte imajo kot konvergence/divergence 15 stopinj ali manj;

213.

‚poveljujoči pilot‘ pomeni pilota, ki ga operator ali v splošnem letalstvu lastnik imenuje za vodjo in je odgovoren za varno izvedbo leta;

214.

‚položaj‘ v geografskem pomenu pomeni niz koordinat (zemljepisna širina in dolžina) glede na matematični referenčni elipsoid, ki opredeljujejo položaj točke na površju Zemlje;

215.

‚indikacija položaja‘ pomeni vizualno indikacijo, v nesimbolni ali simbolni obliki ali obeh, položaja zrakoplova, aerodromskega vozila ali drugega objekta na radarskem zaslonu;

216.

‚tlačna višina‘ pomeni atmosferski tlak, izražen v obliki absolutne višine, ki ustreza navedenemu tlaku v standardni atmosferi;

217.

‚primarni radar‘ pomeni radarski sistem, ki uporablja odboj radijskih signalov;

218.

‚tiskane komunikacije‘ pomenijo komunikacije, ki na vsakem končnem delu kroga samodejno zagotavljajo trajno tiskano evidenco vseh sporočil, ki se pošljejo prek takega kroga;

219.

‚prepovedano območje‘ pomeni zračni prostor določenih dimenzij nad kopnim ali teritorialnimi vodami države članice, v katerem je let zrakoplovov prepovedan;

220.

‚radionavigacijska storitev‘ pomeni storitev, ki zagotavlja informacije za vodenje ali podatke o položaju za učinkovito in varno upravljanje zrakoplovov s pomočjo enega ali več radionavigacijskih pripomočkov;

221.

‚radiotelefonija‘ pomeni obliko radijske komunikacije, ki je namenjena predvsem izmenjavi informacij v obliki govora;

222.

‚specifikacija zahtevane komunikacijske učinkovitosti‘ ali ‚specifikacija RCP‘ pomeni sklop zahtev glede izvajanja službe zračnega prometa in s tem povezane zemeljske opreme, zmogljivosti zrakoplova ter operacij, ki so potrebne za komunikacijo na podlagi zmogljivosti;

223.

‚specifikacija zahtevane nadzorne učinkovitosti‘ ali ‚specifikacija RSP‘ pomeni niz zahtev glede izvajanja službe zračnega prometa in s tem povezane zemeljske opreme, zmogljivosti zrakoplova ter operacij, ki so potrebne za nadzor na podlagi zmogljivosti;

224.

‚ločljivost‘ v zvezi s podatki pomeni število enot ali števk za izražanje in uporabo izmerjene ali izračunane vrednosti;

225.

‚omejeno območje‘ pomeni zračni prostor določenih dimenzij nad kopnim ali teritorialnimi vodami države članice, v katerem je letenje zrakoplovov omejeno v skladu z določenimi pogoji;

226.

‚faza poti leta‘ pomeni pot ali del poti, ki se preleti brez vmesnega pristanka;

227.

‚vzletno-pristajalna steza v uporabi‘ pomeni vzletno-pristajalno stezo, za katero enota služb zračnega prometa v določenem trenutku meni, da je najprimernejša za vrsto zrakoplova, ki namerava pristati na aerodromu ali vzleteti z njega. Različne vzletno-pristajalne steze ali več vzletno-pristajalnih stez se lahko opredeli kot vzletno-pristajalna steza v uporabi za zrakoplove v prihodu ali odhodu;

228.

‚sekundarni radar‘ pomeni radarski sistem, pri katerem radijski signal, ki se pošlje z radarske postaje, sproži prenos radijskega signala z druge postaje;

229.

‚sekundarni nadzorni radar (SSR)‘ pomeni nadzorni radarski sistem, ki uporablja oddajnike in sprejemnike (spraševalnike) ter radarske odzivnike;

230.

‚občutljivo območje‘ pomeni območje, ki presega ključno območje in na katerem parkiranje ali premikanje zrakoplovov ali vozil toliko vpliva na signale za vodenje, da se lahko šteje za nesprejemljivo motenje zrakoplova, ki uporablja signal;

231.

‚SNOWTAM‘ pomeni NOTAM posebne serije, ki se odda v standardni obliki zapisa in zagotavlja poročilo o stanju površine ter s katerim se obvešča o prisotnosti ali prenehanju nevarnih razmer zaradi snega, ledu, plundre, poledice ali vode, ki je povezana s snegom, plundro, ledom ali poledico na območju premikanja;

232.

‚pomembna točka‘ pomeni določeno geografsko lokacijo, ki se uporablja za opredelitev poti ATS ali poti leta zrakoplova ter za druge navigacijske namene in namene ATS;

233.

‚radarski zaslon‘ pomeni elektronski zaslon, na katerem so prikazani položaji in premikanje zrakoplovov ter druge potrebne informacije;

234.

‚standardni instrumentalni prihod (STAR)‘ pomeni določeno pot prihoda po pravilih instrumentalnega letenja, ki povezuje pomembno točko, običajno na poti ATS, s točko, s katere je mogoče začeti objavljen postopek instrumentalnega prileta;

235.

‚standardni instrumentalni odhod (SID)‘ pomeni določeno pot odhoda po pravilih instrumentalnega letenja, ki povezuje aerodrom ali določeno vzletno-pristajalno stezo aerodroma z določeno pomembno točko, običajno na opredeljeni poti ATS, s katere se začne faza letenja na potovalni višini;

236.

‚posebni let po pravilih vizualnega letenja‘ pomeni let po pravilih vizualnega letenja z dovoljenjem kontrole zračnega prometa za letenje v kontrolirani coni v meteoroloških razmerah, ki so slabše od VMC;

237.

‚vožnja po tleh‘ pomeni premikanje zrakoplova po površini aerodroma ali območja delovanja z lastno močjo, razen vzleta in pristanka;

238.

‚vozna steza‘ pomeni določeno pot na kopenskem aerodromu, namenjeno vožnji zrakoplovov po tleh in povezovanju enega dela aerodroma z drugim;

239.

‚terminalsko kontrolirano območje (TMA)‘ pomeni kontrolirano območje, običajno vzpostavljeno na stiku poti ATS v bližini enega ali več večjih aerodromov;

240.

‚pravočasnost‘ v zvezi s podatki pomeni stopnjo zanesljivosti, da so podatki ustrezni glede na obdobje njihove nameravane uporabe;

241.

‚sledljivost‘ v zvezi s podatki pomeni stopnjo, do katere lahko sistem ali produkt podatkov zagotovi evidenco sprememb, izvedenih na njem, in s tem omogoči revizijsko sled od končnega uporabnika do strani, od katere podatek izhaja;

242.

‚sled letenja‘ pomeni projekcijo poti zrakoplova na površju Zemlje, katere smer je na kateri koli točki poti običajno izražena v stopinjah glede na sever (pravi, magnetni ali na koordinatni mreži);

243.

‚prometne informacije‘ pomenijo informacije, ki jih izda enota služb zračnega prometa, da opozori pilota na drugi znan ali opažen zračni promet, ki je lahko blizu položaja ali načrtovane poti leta, in mu pomaga preprečiti trčenje;

244.

‚točka prenosa kontrole‘ pomeni določeno točko na poti leta zrakoplova, na kateri se odgovornost zagotavljanja službe kontrole zračnega prometa zrakoplovu prenese z ene kontrolne enote ali kontrolnega mesta na drugo;

245.

‚predajna enota‘ pomeni enoto kontrole zračnega prometa v postopku prenosa odgovornosti za izvajanje službe kontrole zračnega prometa zrakoplovu na naslednjo enoto kontrole zračnega prometa ali kontrolorja zračnega prometa vzdolž poti leta;

246.

‚absolutna višina prehoda‘ pomeni absolutno višino, na kateri ali pod katero se vertikalni položaj zrakoplova nadzoruje s sklicevanjem na absolutne višine;

247.

‚plast prehoda‘ pomeni zračni prostor med absolutno višino prehoda in nivojem prehoda;

248.

‚nivo prehoda‘ pomeni najnižji nivo letenja, ki je na voljo za uporabo nad absolutno višino prehoda;

249.

‚potrditev‘ v zvezi s podatki pomeni postopek zagotavljanja, da podatki izpolnjujejo zahteve za določeno aplikacijo ali načrtovano uporabo;

250.

‚preverjanje‘ v zvezi s podatki pomeni ocenjevanje rezultatov postopka, povezanega z letalskimi podatki, da se zagotovita pravilnost in doslednost glede vhodnih podatkov in veljavnih podatkovnih standardov, pravil ter konvencij, ki se uporabljajo pri tem postopku;

251.

‚faza negotovosti‘ pomeni okoliščine, v katerih obstaja negotovost glede varnosti zrakoplova in potnikov;

252.

‚prosto leteči balon brez posadke‘ pomeni zrakoplov, lažji od zraka, ki ga ne poganja motor, je brez posadke in je v prostem letu;

253.

‚radarsko vodenje‘ pomeni zagotavljanje navigacijskega vodenja zrakoplovu v obliki posebnih smeri letenja na podlagi sistema za nadzor ATS;

254.

‚let po pravilih vizualnega letenja‘ ali ‚let VFR‘ pomeni let, ki se izvaja v skladu s pravili vizualnega letenja;

255.

‚vizualni prilet‘ pomeni prilet po pravilih instrumentalnega letenja, pri katerem se del postopka ali celoten postopek instrumentalnega prileta ne zaključi, temveč se prilet izvede na podlagi vizualne reference glede na teren;

256.

‚vizualne meteorološke razmere (VMC)‘ pomenijo meteorološke razmere, izražene z vidljivostjo, oddaljenostjo od oblakov in baze oblačnega pokrova, ki so enake opredeljenim minimumom ali boljše od njih;

257.

‚VOLMET‘ pomeni meteorološke informacije za zrakoplove med letom;

258.

‚oddajanje VOLMET‘ pomeni ustrezno zagotavljanje aktualnih METAR, SPECI, TAF in SIGMET z neprekinjenim in ponavljajočim se glasovnim oddajanjem;

259.

‚točka poti‘ pomeni določeno geografsko lokacijo, ki se uporablja za opredelitev poti območne navigacije ali poti leta zrakoplova, ki uporablja območno navigacijo. Točke poti so opredeljene na enega od naslednjih načinov:

„ATM/ANS.OR.A.080 Zagotavljanje letalskih podatkov

ATM/ANS.OR.A.085 Upravljanje kakovosti letalskih podatkov

Izvajalec storitve pri ustvarjanju, obdelavi ali prenosu podatkov izvajalcu AIS:

ATM/ANS.OR.A.090 Skupni referenčni sistemi za navigacijo v zračnem prometu

Izvajalci storitev za namene navigacije v zračnem prometu uporabljajo: