<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><JUDGMENT xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.58-20161101.xd"><BIB.JUDGMENT><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>T-177/20</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62020TJ0177</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2021:312">EU:T:2021:312</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>11</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>11</PAGE.TOTAL><AUTHOR>T</AUTHOR></BIB.JUDGMENT><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P><HT TYPE="SC">Sodba z dne <DATE ISO="20210602">2. 6. 2021</DATE> – Zadeva T‑177/20</HT></P><P><HT TYPE="SC">Himmel/EUIPO – Ramirez Monfort (Hispano Suiza)</HT></P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sodba Splošnega sodišča</HT> (tretji senat)</P><P>z dne <DATE ISO="20210602">2. junija 2021</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="STAR" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik postopka: angleščina.</P></NOTE></P></TI></TITLE><INTERMEDIATE><INDEX IDX.CLOSE="“" SEPARATOR=" – " IDX.OPEN="„"><KEYWORD>Znamka Evropske unije</KEYWORD><KEYWORD>Postopek z ugovorom</KEYWORD><KEYWORD>Prijava besedne znamke Evropske unije Hispano Suiza</KEYWORD><KEYWORD>Prejšnja besedna znamka Evropske unije HISPANO SUIZA</KEYWORD><KEYWORD>Relativni razlog za zavrnitev</KEYWORD><KEYWORD>Verjetnost zmede</KEYWORD><KEYWORD>Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009 (postal člen 8(1)(b) Uredbe (EU) 2017/1001)</KEYWORD></INDEX></INTERMEDIATE><JUDGMENT.INIT><P>V zadevi T‑177/20,</P></JUDGMENT.INIT><PARTIES><PLAINTIFS><P><HT TYPE="BOLD">Erwin Leo Himmel</HT>, stanujoč v Walchwilu (Švica), ki ga zastopa A. Gomoll, odvetnik,</P><PARTY.STATUS>tožeča stranka,</PARTY.STATUS></PLAINTIFS><AGAINST>proti</AGAINST><DEFENDANTS><P><HT TYPE="BOLD">Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)</HT>, ki ga zastopa M. Fischer, agent,</P><PARTY.STATUS>tožena stranka,</PARTY.STATUS></DEFENDANTS><INTERVENERS><P>druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe pri EUIPO je bil</P><P><HT TYPE="BOLD">Gonzalo Andres Ramirez Monfort</HT>, stanujoč v Barceloni (Španija),</P></INTERVENERS></PARTIES><P>zaradi tožbe zoper odločbo prvega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne <DATE ISO="20200121">21. januarja 2020</DATE> (zadeva R 67/2019-1) v zvezi s postopkom z ugovorom med E. L. Himmelom in G. A. Ramirezom Monfortom,</P><PREAMBLE><PREAMBLE.INIT><P>SPLOŠNO SODIŠČE (tretji senat),</P><P>v sestavi A. M. Collins, predsednik, Z. Csehi, sodnik, in G. Steinfatt (poročevalka), sodnica,</P><P>sodni tajnik: E. Coulon,</P></PREAMBLE.INIT><GR.VISA><VISA>na podlagi tožbe, vložene v sodnem tajništvu Splošnega sodišča <DATE ISO="20200330">30. marca 2020</DATE>,</VISA><VISA>na podlagi odgovora na tožbo, vloženega v sodnem tajništvu Splošnega sodišča <DATE ISO="20200721">21. julija 2020</DATE>,</VISA><VISA>na podlagi tega, da stranki v roku treh tednov od vročitve obvestila o koncu pisnega dela postopka nista vložili predloga, naj se opravi obravnava, in na podlagi sklepa v skladu s členom 106(3) Poslovnika Splošnega sodišča, da bo odločilo brez ustnega dela postopka,</VISA></GR.VISA><PREAMBLE.FINAL>izreka naslednjo</PREAMBLE.FINAL></PREAMBLE><?PAGE NO="2"?><CONTENTS.JUDGMENT><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Sodbo</HT></P></TI></TITLE></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Dejansko stanje</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1</NO.P><TXT>Druga stranka v postopku pred Uradom Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO), Gonzalo Andres Ramirez Monfort, je <DATE ISO="20170218">18. februarja 2017</DATE> pri EUIPO vložila zahtevo za registracijo znamke Evropske unije na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 207/2009 z dne <DATE ISO="20090226">26. februarja 2009</DATE> o blagovni znamki Evropske unije (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="078" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2009">UL 2009, L 78, str. 1</REF.DOC.OJ>), kakor je bila spremenjena (nadomeščena z Uredbo (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20170614">14. junija 2017</DATE> o blagovni znamki Evropske unije (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="154" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2017">UL 2017, L 154, str. 1</REF.DOC.OJ>)).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2</NO.P><TXT>Znamka, za katero se je zahtevala registracija, je besedni znak Hispano Suiza.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3</NO.P><TXT>Proizvodi, za katere se je zahtevala registracija, spadajo v razred 12 v smislu Nicejskega aranžmaja o mednarodni klasifikaciji proizvodov in storitev zaradi registracije znamk z dne <DATE ISO="19570615">15. junija 1957</DATE>, kakor je bil revidiran in spremenjen, in ustrezajo temu opisu: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0001" REF.END="QE0001"/>Avtomobili<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="201C" ID="QE0001"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4</NO.P><TXT>Zahteva za registracijo znamke je bila objavljena v <HT TYPE="ITALIC">Biltenu o blagovnih znamkah Evropske unije</HT> št. 2017/038 z dne <DATE ISO="20170224">24. februarja 2017</DATE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5</NO.P><TXT>Tožeča stranka, Erwin Leo Himmel, je <DATE ISO="20170517">17. maja 2017</DATE> na podlagi člena 41 Uredbe št. 207/2009 (postal člen 46 Uredbe 2017/1001) vložila ugovor zoper registracijo prijavljene znamke za proizvode, navedene zgoraj v točki 3.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6</NO.P><TXT>Ugovor je temeljil na prejšnji besedni znamki Evropske unije HISPANO SUIZA, ki je bila registrirana <DATE ISO="20160801">1. avgusta 2016</DATE> pod številko 9184003 in ki označuje proizvode iz razredov 14 in 25 ter za vsakega od razredov med drugim ustreza naslednjemu opisu:</TXT><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>razred 14: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0002" REF.END="QE0002"/>Ure in kronometrski instrumenti<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="201C" ID="QE0002"/>;</P></ITEM><ITEM><P>razred 25: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0003" REF.END="QE0003"/>Oblačila, obutev, pokrivala<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/>.</P></ITEM></LIST></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7</NO.P><TXT>V utemeljitev ugovora so bili navedeni razlogi iz člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009 (postal člen 8(1)(b) Uredbe 2017/1001).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8</NO.P><TXT>Oddelek za ugovore je z odločbo z dne <DATE ISO="20181112">12. novembra 2018</DATE> ugovor zavrnil z obrazložitvijo, da zaradi neobstoja podobnosti med izpodbijanimi proizvodi in proizvodi, zajetimi s prejšnjo znamko, ne more obstajati nobena verjetnost zmede v smislu člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9</NO.P><TXT>Tožeča stranka je <DATE ISO="20190110">10. januarja 2019</DATE> pri EUIPO zoper odločbo oddelka za ugovore vložila pritožbo na podlagi členov od 66 do 68 Uredbe 2017/1001.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10</NO.P><TXT>Prvi odbor za pritožbe pri EUIPO je z odločbo z dne <DATE ISO="20200121">21. januarja 2020</DATE> (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) pritožbo zavrnil.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11</NO.P><TXT>Odbor za pritožbe je poudaril, da – kot je pojasnil oddelek za ugovore – vozil, kot so avtomobili, nikakor ni mogoče šteti za podobna ročnim uram, kronometrom, oblačilom, obutvi in pokrivalom (točka 18 izpodbijane odločbe). Ugotovil je, da se prvi proizvodi, ki so prevozna sredstva, v vseh točkah razlikujejo od drugih proizvodov, ki so priprave za merjenje časa, in proizvodov, ki so namenjeni za pokrivanje in ščitenje telesa (točka 19 izpodbijane odločbe). Ti kategoriji proizvodov naj bi se jasno razlikovali glede na svojo naravo, namen in uporabo (točka 20 izpodbijane odločbe). Ne bi naj šlo za konkurenčne proizvode, ker naj bi očitno zadovoljevali drugačne potrebe, niti za komplementarne proizvode, ker naj med drugim vožnja avtomobila ne bi bila nujno potrebna za<?PAGE NO="3"?> nekoga, ki se mora obleči ali želi vedeti, koliko je ura (točka 21 izpodbijane odločbe). Poleg tega naj tožeča stranka ne bi trdila, da so si nasprotujoči si proizvodi podobni po svoji naravi, namenu ali uporabi niti da si konkurirajo ali da so komplementarni (točka 22 izpodbijane odločbe).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12</NO.P><TXT>Poleg tega je odbor za pritožbe zavrnil trditev tožeče stranke, prvič, da naj bi obstajala <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0004" REF.END="QE0004"/>poslovna praksa<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/>, v skladu s katero proizvajalci avtomobilov razširjajo uporabo svoje dobro znane znamke na druge proizvode, kot so oblačila, ročne ure in drugi dodatki, drugič, da naj bi bila širša javnost s to prakso seznanjena, tretjič, da naj bi širša javnost torej predpostavljala, da uporaba iste znamke za nasprotujoče si proizvode kaže na to, da izvirajo iz istega podjetja, in četrtič, da naj bi se zato ti proizvodi dojemali, kot da so si <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0005" REF.END="QE0005"/>podobni<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/> (točki 23 in 26 izpodbijane odločbe). Po mnenju odbora za pritožbe je tožeča stranka tako poskušala z novim merilom podobnosti, to so <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0006" REF.END="QE0006"/>poslovne prakse<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="201C" ID="QE0006"/>, nadomestiti tista merila, ki so bila vzpostavljena s sodno prakso, to so narava, namen, uporaba, morebitna konkurenca in razmerje komplementarnosti (točka 24 izpodbijane odločbe). Tožeča stranka pa naj ne bi izpodbijala tega, da si na podlagi zadnjenavedenih meril avtomobili na eni strani in proizvodi, zajeti s prejšnjo znamko, na drugi strani niso podobni (točka 25 izpodbijane odločbe).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13</NO.P><TXT>Po mnenju odbora za pritožbe so poslovne prakse lahko upoštevne le za ugotovitev obstoja <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0007" REF.END="QE0007"/>povezave<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="201C" ID="QE0007"/> med znamkami in proizvodi, ki jih znamke označujejo, v okviru razloga za zavrnitev iz člena 8(5) Uredbe 2017/1001, ki ga tožeča stranka ni navedla pred odborom za pritožbe (točka 27 izpodbijane odločbe).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14</NO.P><TXT>Odbor za pritožbe je na podlagi tega ugotovil, da uporaba izpodbijane znamke za avtomobile ne povzroča verjetnosti zmede ali povezovanja s prejšnjo znamko, registrirano za proizvode iz razredov 14 in 25, tako da je ugovor štel za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0008" REF.END="QE0008"/>očitno neutemeljen<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="201C" ID="QE0008"/>.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Predlogi strank</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15</NO.P><TXT>Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:</TXT><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>izpodbijano odločbo razveljavi;</P></ITEM><ITEM><P>EUIPO naloži plačilo stroškov.</P></ITEM></LIST></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16</NO.P><TXT>EUIPO Splošnemu sodišču predlaga, naj:</TXT><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>tožbo zavrne;</P></ITEM><ITEM><P>tožeči stranki naloži plačilo stroškov.</P></ITEM></LIST></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Pravo</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17</NO.P><TXT>Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja samo en tožbeni razlog, ki se nanaša na kršitev, prvič, člena 46(1)(a) Uredbe 2017/1001 v povezavi z njenim členom 8(1)(b) in, drugič, obveznosti obrazložitve.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18</NO.P><TXT>Najprej je treba ugotoviti, da ob upoštevanju datuma vložitve zadevne zahteve za registracijo, to je <DATE ISO="20170218">18. februar 2017</DATE>, ki je odločilen za opredelitev upoštevnega materialnega prava, dejansko stanje v obravnavani zadevi urejajo materialnopravne določbe Uredbe št. 207/2009 (glej v tem smislu sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140508">8. maja 2014</DATE>, <NAME.CASE>Bimbo/UUNT</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑591/12 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:305">EU:C:2014:305</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0012">12</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>, in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20200618">18. junija 2020</DATE>, <NAME.CASE>Primart/EUIPO</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑702/18 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:489">EU:C:2020:489</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0002">2</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa). Poleg tega se na splošno šteje, da se postopkovna pravila uporabljajo na dan začetka svoje veljavnosti (glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20121211">11. decembra 2012</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Španija</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑610/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:781">EU:C:2012:781</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0045">45</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).<?PAGE NO="4"?> Zato je treba v obravnavanem primeru, kar zadeva materialnopravna pravila, šteti, da se sklicevanja na člen 8(1) in (5) Uredbe 2017/1001 odbora za pritožbe v izpodbijani odločbi ter v trditvah, ki sta jih podali tožeča stranka in EUIPO, nanašajo na člen 8(1) in (5) Uredbe št. 207/2009, ki ima enako vsebino. Kar zadeva postopkovna pravila, je treba – ker je bil ugovor vložen <DATE ISO="20170517">17. maja 2017</DATE> – sklicevanje tožeče stranke na člen 46(1)(a) Uredbe 2017/1001, ki se med drugim nanaša na rok, v katerem je treba vložiti ugovor, razumeti tako, da se nanaša na člen 41(1)(a) Uredbe št. 207/2009 z enako vsebino, ki je veljala na dan vložitve ugovora.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19</NO.P><TXT>Tožeča stranka v bistvu trdi, da je odbor za pritožbe napačno ugotovil, da si nasprotujoči si proizvodi niso podobni. Ta naj namreč ne bi niti upošteval vseh dejavnikov, ki so glede na okoliščine obravnavanega primera upoštevni za njihovo primerjavo, niti obravnaval vseh upoštevnih trditev, ki jih je tožeča stranka navedla v korist obstoja podobnosti med temi proizvodi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20</NO.P><TXT>Na prvem mestu tožeča stranka trdi, da seznam dejavnikov, razvitih v sodni praksi za presojo podobnosti proizvodov ali storitev, ni izčrpen.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21</NO.P><TXT>Iz točke 23 sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19980929">29. septembra 1998</DATE>, <NAME.CASE>Canon</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑39/97</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1998:442">EU:C:1998:442</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), naj bi izhajalo, da je treba za presojo podobnosti med nasprotujočimi si proizvodi ali storitvami upoštevati vse upoštevne dejavnike. Ti dejavniki naj bi med drugim vključevali naravo teh proizvodov ali storitev ter njihov namen, uporabo in konkurenčnost oziroma komplementarnost (v nadaljevanju: merila Canon). Iz izraza <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0009" REF.END="QE0009"/>med drugim<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="201C" ID="QE0009"/> naj bi bilo razvidno, da je seznam teh dejavnikov zgolj ponazoritven, pri čemer se lahko drugi upoštevni dejavniki dodajo obstoječim ali jih nadomestijo, kot naj bi bilo v obravnavanem primeru. Podobnost proizvodov in storitev naj ne bi bila odvisna od posebnega števila meril, ki bi se lahko določila vnaprej in se uporabljala v vseh primerih.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22</NO.P><TXT>V skladu z ustaljeno sodno prakso bi bilo treba poleg meril Canon upoštevati tudi druge dejavnike, in sicer distribucijske kanale, upoštevno javnost in običajno poreklo proizvodov ali celo identičnost proizvajalcev. Pri presoji podobnosti proizvodov bi bilo treba primerjavo osredotočiti na opredelitev upoštevnih dejavnikov, ki so posebej značilni za proizvode, ki jih je treba primerjati, zlasti ob upoštevanju resničnega položaja danega proizvoda na trgu. Upoštevnost danega dejavnika naj bi bila torej odvisna od posameznih proizvodov, ki jih je treba primerjati. V obravnavanem primeru naj bi bila odločilna dejavnika običajno poreklo proizvodov in določena ustaljena tržna praksa med proizvajalci avtomobilov v Evropski uniji. Odbor za pritožbe pa naj ne bi upošteval nobenega drugega dejavnika, ki niso merila Canon, in naj bi se zadovoljil s trditvijo, da je dejavnik v zvezi s poslovno prakso, na katerega se sklicuje tožeča stranka, nov dejavnik, ki ga v sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19980929">29. septembra 1998</DATE>, <NAME.CASE>Canon</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑39/97</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1998:442">EU:C:1998:442</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), ni, tako da naj ne bi bil dopusten.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23</NO.P><TXT>Tožeča stranka trdi, da presoje podobnosti nasprotujočih si proizvodov v obravnavanem primeru ni mogoče omejiti samo na merila Canon, saj se sicer ne bi upoštevali elementi, upoštevni za presojo podobnosti proizvodov, kot sta običajna praksa večine proizvajalcev avtomobilov v Uniji, ki zajema proizvodnjo in množično prodajo oblačil, na eni strani, in dejstvo, da so potrošniki seznanjeni s to prakso in so nanjo navajeni, na drugi strani. Dalje, ta tržna praksa naj bi v obravnavanem primeru privedla do določenega kognitivnega vedenja, določenega stanja duha.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24</NO.P><TXT>Poleg tega naj bi se določena tržna praksa v danem trgovinskem sektorju na splošno štela za odločilen dejavnik, kot naj bi prikazovale odločbe petega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne <DATE ISO="20170608">8. junija 2017</DATE> (zadeva R 1447/2016-5, točka 54) petega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne <DATE ISO="20171116">16. novembra 2017</DATE> (zadeva R 968/2015-5, točka 49) in drugega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne <DATE ISO="20171215">15. decembra 2017</DATE> (zadeva R 1527/2017-2, točka 26).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25</NO.P><TXT>Na drugem mestu tožeča stranka trdi, da če je odbor za pritožbe podobnost nasprotujočih si proizvodov presojal z vidika merila poslovne prakse – s katero so potrošniki seznanjeni – v skladu s katero proizvajalci avtomobilov v Uniji ponujajo ne samo avtomobile ter avtomobilske dele in opremo, ampak tudi široko paleto oblačil in dodatkov, bi moral ugotoviti, da so si ti proizvodi<?PAGE NO="5"?> podobni. Dejanski in potencialni kupci oblačil in dodatkov z znamko, ki se uporablja tudi za avtomobile, naj bi na splošno želeli izražati, da imajo avtomobil danega proizvajalca ali da jih njegovi avtomobili zanimajo oziroma da jih občudujejo, in torej povezati te različne kategorije proizvodov. Poleg tega naj bi bila upoštevna javnost, kadar se ista znamka uporablja tako za avtomobile kot za priprave za merjenje časa, kronometrske instrumente, oblačila, obutev in pokrivala, prepričana, da se vsi ti proizvodi proizvajajo ali tržijo pod izključnim nadzorom enega podjetja ali vsaj podjetij, ki so gospodarsko povezana, čeprav niso niti konkurenčni niti komplementarni.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26</NO.P><TXT>Na tretjem mestu tožeča stranka trdi, da je odbor za pritožbe prav tako, ker ni upošteval dejstva, da nasprotujoči si proizvodi izvirajo od istih proizvajalcev in da se prodajajo po istih distribucijskih kanalih, napačno ugotovil, da si ti proizvodi niso podobni. V zvezi s tem trdi, prvič, da dejanski kraj proizvodnje ni tako odločilen kot to, ali upoštevna javnost upošteva identiteto subjekta, ki vodi ali nadzira proizvodnjo ali dobavo proizvodov, in poudarja, da je oddelek za ugovore ugotovil, da dandanes proizvajalci avtomobilov pod svojimi znamkami ponujajo tudi proizvode, kot so ti iz razredov 14 in 25. Oddelek za ugovore naj bi tudi priznal, da se avtomobili, oblačila in priprave za merjenje časa pogosto proizvajajo in dobavljajo pod okriljem istih proizvajalcev, in sicer proizvajalcev avtomobilov. Drugič, trdi, da je iz posnetkov spletnih mest, priloženih tožbi, razvidno, da so oblačila in dodatki, ki jih ponujajo proizvajalci avtomobilov, na voljo na njihovih spletnih mestih, ki pogosto vsebujejo tudi podrobne informacije o ponujenih avtomobilih. Poleg tega naj bi številni proizvajalci svoja oblačila ponujali prek svojih običajnih pooblaščenih prodajalcev avtomobilov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27</NO.P><TXT>Zato naj bi podobnost zadevnih proizvodov izhajala tudi iz dejstva, da izvirajo od istega proizvajalca in da se ponujajo ali prodajajo po istih distribucijskih kanalih. Zaradi uporabe prijavljene znamke za avtomobile naj bi torej prišlo do verjetnosti zmede in povezave s prejšnjo znamko, registrirano za proizvode iz razredov 14 in 25.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28</NO.P><TXT>EUIPO trditve tožeče stranke izpodbija.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29</NO.P><TXT>Na prvem mestu EUIPO trdi, da v sodni praksi sicer ni izčrpnega seznama upoštevnih dejavnikov, vendar je v njej določenih več upoštevnih dejavnikov, ki jih je treba sistematično upoštevati pri presoji podobnosti zadevnih proizvodov ali storitev, in sicer merila Canon. Glede na posebnosti vsakega primera bi lahko bili upoštevni tudi <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0010" REF.END="QE0010"/>dodatni<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="201C" ID="QE0010"/> dejavniki, kot so distribucijski kanali, upoštevna javnost ali običajni izvor proizvodov ali storitev.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30</NO.P><TXT>Tožeča stranka pa naj ne bi izpodbijala tega, da uporaba meril Canon ne vodi do nobene stopnje podobnosti med avtomobili na eni strani ter pripravami za merjenje časa, kronometrskimi instrumenti, oblačili, obutvijo in pokrivali na drugi strani.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31</NO.P><TXT>Na drugem mestu EUIPO izpodbija upoštevnost posebne poslovne prakse v avtomobilski industriji, na katero se sklicuje tožeča stranka. Poslovne prakse bi lahko bile v okviru presoje povezave na podlagi člena 8(5) Uredbe št. 207/2009 v neki meri upoštevne. Vendar naj ne bi pomenile upoštevnega, še manj pa odločilnega dejavnika v okviru presoje podobnosti proizvodov na podlagi člena 8(1)(b) iste uredbe. Koncept povezave, za vzpostavitev katere bi poslovne prakse lahko bile pomembne, naj bi bil namreč širši od koncepta podobnosti proizvodov ali storitev v smislu člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009. EUIPO v zvezi s tem opozarja, da se odločba petega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne <DATE ISO="20170608">8. junija 2017</DATE> (zadeva R 1447/2016-5), na katero se opira tožeča stranka, ne nanaša na podobnost proizvodov na podlagi člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009, temveč na vzpostavitev povezave v okviru člena 8(5) iste uredbe. Ker naj se v obravnavanem primeru tožeča stranka ne bi sklicevala na kršitev člena 8(5) Uredbe št. 207/2009, bi bilo treba njeno trditev, ki se nanaša na domnevni pomen poslovnih praks kot odločilnega dejavnika za to zadevo, zavrniti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32</NO.P><TXT>Na tretjem mestu, kar zadeva, prvič, dodatno merilo običajnega izvora proizvodov, EUIPO meni, da je treba sprejeti omejevalni pristop, da se prepreči njegova oslabitev. Če bi se v obravnavanem primeru za vse vrste proizvodov ali storitev, ki izvirajo iz istega velikega podjetja ali družbe, štelo, da imajo isti<?PAGE NO="6"?> izvor, bi to merilo izgubilo svoj pomen. Meni, da čeprav za proizvajalce avtomobilov ni neobičajno, da namestijo svojo avtomobilsko znamko na številne druge proizvode, se javnost dobro zaveda, da to običajno storijo v okviru sekundarnih in dodatnih izdelkov, ki jih proizvajajo druga podjetja, da bi promovirala glavni proizvod, torej avtomobile, in da ne gre za glavno poslovno dejavnost proizvajalca avtomobilov, ki ima znamko. Javnost naj bi se popolnoma zavedala dejstva, da se trg oblačil in ročnih ur bistveno razlikuje od trga avtomobilov in naj zato na splošno ne bi pričakovala, da nasprotujoče si proizvode izdeluje in ponuja isto podjetje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33</NO.P><TXT>Drugič, EUIPO meni, da bi res lahko bili vsi nasprotujoči si proizvodi naslovljeni na končne potrošnike. Ročne ure ali oblačila bi si lahko prav tako občasno delila iste distribucijske kanale kot avtomobili, ker bi jih bilo mogoče ponujati na spletnih mestih avtomobilskih trgovcev ali celo fizično v trgovinah z avtomobili kot sekundarne izdelke. Vendar naj ta morebitna povezava ne bi pomenila, da proizvodi, kot so oblačila ali ročne ure, tvorijo homogeno skupino z avtomobili ali da se običajno ponujajo in prodajajo poleg avtomobilov. Vsekakor naj tudi morebitne povezave v zvezi z relativno šibkimi dodatnimi dejavniki, kot sta upoštevna javnost ali distribucijski kanali, v nobenem primeru ne bi mogle prevladati nad neobstojem podobnosti glede na naravo, namen in uporabo proizvodov ali katero koli drugo merilo Canon.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34</NO.P><TXT>Po mnenju EUIPO iz tega sledi, da je odbor za pritožbe – ker ni izpolnjen eden od pogojev iz člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009, in sicer podobnost proizvodov – pravilno zavrnil pritožbo kot očitno neutemeljeno.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35</NO.P><TXT>Najprej je treba poudariti, da čeprav se tožeča stranka v utemeljitev svoje tožbe ne sklicuje samo na člen 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009, ampak tudi na člen 41(1)(a) Uredbe št. 207/2009, ne navaja nobene posebne trditve v zvezi z zadnjenavedeno določbo, ki sicer v bistvu določa nekatera pravila v zvezi z vložitvijo ugovora zoper registracijo znamke. Tako je treba šteti, da se ta tožbeni razlog nanaša le na kršitev člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36</NO.P><TXT>V skladu z zadnjenavedeno določbo se ob ugovoru imetnika prejšnje znamke znamka, za katero je vložena prijava, ne registrira, če zaradi enakosti ali podobnosti s prejšnjo znamko in zaradi enakosti ali podobnosti proizvodov ali storitev, ki jih znamki označujeta, obstaja verjetnost zmede v javnosti na ozemlju, na katerem je varovana prejšnja znamka. Verjetnost zmede zajema verjetnost povezovanja s prejšnjo znamko.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37</NO.P><TXT>Pojem verjetnosti povezovanja ni alternativa pojmu verjetnosti zmede, ampak podrobneje določa obseg zadnjenavedenega pojma. Že samo besedilo člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009 torej izključuje, da bi se pojem verjetnosti povezovanja lahko uporabil, če pri upoštevni javnosti ne obstaja verjetnost zmede (glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140911">11. septembra 2014</DATE>, <NAME.CASE>Continental Wind Partners/UUNT – Continental Reifen Deutschland (CONTINENTAL WIND PARTNERS</NAME.CASE>), <NO.CASE>T‑185/13</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2014:769">EU:T:2014:769</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0075">75</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38</NO.P><TXT>V skladu z ustaljeno sodno prakso je verjetnost zmede v smislu člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009 verjetnost, da bi javnost lahko mislila, da zadevni proizvodi ali storitve izvirajo iz istega podjetja ali ekonomsko povezanih podjetij. Obstoj verjetnosti zmede pri upoštevni javnosti je treba presojati celovito, ob upoštevanju vseh upoštevnih dejavnikov obravnavane zadeve, med katerimi sta zlasti stopnja podobnosti med nasprotujočima si znakoma in zadevnimi proizvodi ali storitvami, ki jih ti znaki označujejo, ter intenzivnost ugleda in stopnja razlikovalnega učinka – svojstvenega ali pridobljenega z uporabo – prejšnje znamke (sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20110324">24. marca 2011</DATE>, <NAME.CASE>Ferrero/UUNT</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑552/09 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:177">EU:C:2011:177</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0064">64</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>, in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140508">8. maja 2014</DATE>, <NAME.CASE>Bimbo/UUNT</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑591/12 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:305">EU:C:2014:305</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0020">20</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>; glej tudi sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20030709">9. julija 2003</DATE>, <NAME.CASE>Laboratorios RTB/UUNT – Giorgio Beverly Hills (GIORGIO BEVERLY HILLS</NAME.CASE>), <NO.CASE>T‑162/01</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2003:199">EU:T:2003:199</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 30 do 32 in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="7"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39</NO.P><TXT>Ta celovita presoja verjetnosti zmede pomeni določeno medsebojno odvisnost med upoštevanimi dejavniki, zlasti med podobnostjo nasprotujočih si znakov in podobnostjo zadevnih proizvodov ali storitev. Tako se lahko nizka stopnja podobnosti med zadevnimi proizvodi ali storitvami izravna z visoko stopnjo podobnosti med nasprotujočima si znakoma in obratno (glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20081218">18. decembra 2008</DATE>, <NAME.CASE>Les Éditions Albert René/UUNT</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑16/06 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2008:739">EU:C:2008:739</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0046">46</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40</NO.P><TXT>Vendar za namene uporabe člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009 verjetnost zmede predpostavlja hkrati enakost ali podobnost nasprotujočih si znamk ter enakost ali podobnost proizvodov ali storitev, ki jih označujeta. Gre za kumulativna pogoja (glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20090122">22. januarja 2009</DATE>, <NAME.CASE>Commercy/UUNT – easyGroup IP Licensing (easyHotel</NAME.CASE>), <NO.CASE>T‑316/07</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2009:14">EU:T:2009:14</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0042">42</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41</NO.P><TXT>Tako je še vedno treba, tudi če je znamka enaka znamki, katere razlikovalni učinek je še posebej močan, dokazati podobnost med označenimi proizvodi ali storitvami (sklep z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20070309">9. marca 2007</DATE>, <NAME.CASE>Alecansan/UUNT</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑196/06 P</NO.CASE>, neobjavljen, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2007:159">EU:C:2007:159</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0024">24</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). V nasprotju s tem, kar je na primer določeno v členu 8(5) Uredbe št. 207/2009, ki se izrecno nanaša na primere, ko si proizvodi ali storitve niso podobni, člen 8(1)(b) te uredbe določa, da verjetnost zmede predpostavlja enakost ali podobnost med označenimi proizvodi ali storitvami (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20090507">7. maja 2009</DATE>, <NAME.CASE>Waterford Wedgwood/Assembled Investments (Proprietary) in</NAME.CASE> UUNT, <NO.CASE>C‑398/07 P</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2009:288">EU:C:2009:288</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0034">34</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42</NO.P><TXT>V obravnavanem primeru je odbor za pritožbe ocenil, da zgolj na podlagi primerjave nasprotujočih si proizvodov in brez preučitve drugih pogojev, navedenih zgoraj v točki 38, med katerimi je zlasti podobnost med znaki, ter brez celovite presoje obstoja verjetnosti zmede ob upoštevanju vseh upoštevnih dejavnikov, ne obstaja nobena verjetnost zmede za upoštevno javnost. Vendar bi stopnja podobnosti – čeprav nizka – med zadevnimi proizvodi zahtevala, da odbor za pritožbe preveri, ali morebitna visoka stopnja podobnosti – ali celo enakost – med znaki pri potrošniku ne ustvarja verjetnosti zmede glede izvora proizvodov (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20070711">11. julija 2007</DATE>, <NAME.CASE>El Corte Inglés/UUNT – Bolaños Sabri (PiraÑAM diseño original Juan Bolaños</NAME.CASE>), <NO.CASE>T‑443/05</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2007:219">EU:T:2007:219</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0040">40</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43</NO.P><TXT>Treba je torej preučiti, ali je odbor za pritožbe pravilno ugotovil, da si proizvodi, ki jih označujeta nasprotujoči si znamki, niso podobni.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Upoštevnost merila <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0011" REF.END="QE0011"/>poslovne prakse<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/></HT></HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0044"><NO.P>44</NO.P><TXT>V skladu s sodno prakso, ki izhaja iz točke 23 sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19980929">29. septembra 1998</DATE>, <NAME.CASE>Canon</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑39/97</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1998:442">EU:C:1998:442</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), je treba za primerjavo med proizvodi ali storitvami, na katere se nanašata nasprotujoči si znamki, upoštevati vse upoštevne dejavnike, ki označujejo razmerje med njimi. Ti dejavniki med drugim vključujejo naravo teh proizvodov in/ali storitev ter njihov namen, uporabo in konkurenčnost oziroma komplementarnost. Upoštevati je mogoče tudi druge dejavnike, kot so distribucijski kanali zadevnih proizvodov ali storitev, pa tudi okoliščino, da se navedeni proizvodi ali storitve pogosto prodajajo na istih specializiranih prodajnih mestih, kar zadevnemu potrošniku olajša zaznavanje tesnih vezi med njimi in krepi vtis, da je za proizvodnjo teh proizvodov ali opravljanje teh storitev odgovorno isto podjetje (sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160121">21. januarja 2016</DATE>, <NAME.CASE>Hesse/UUNT</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑50/15 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:34">EU:C:2016:34</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 21 do 23, in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150610">10. junija 2015</DATE>, <NAME.CASE>AgriCapital/UUNT – agri.capital (AGRI.CAPITAL)</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑514/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2015:372">EU:T:2015:372</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0029">29</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>; glej tudi sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20151002">2. oktobra 2015</DATE>, <NAME.CASE>The Tea Board/UUNT – Delta Lingerie (Darjeeling)</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑627/13</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2015:740">EU:T:2015:740</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0037">37</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0045"><NO.P>45</NO.P><TXT>Besedilo, v skladu s katerim je treba <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0012" REF.END="QE0012"/>upoštevati vse upoštevne dejavnike, ki označujejo razmerje med proizvodi ali storitvami<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="201C" ID="QE0012"/>, in v skladu s katerim <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0013" REF.END="QE0013"/>[t]i dejavniki med drugim vključujejo njihovo naravo, namen, uporabo in konkurenčnost oziroma komplementarnost<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="201C" ID="QE0013"/>, jasno kaže, da – kot pravilno trdi tožeča stranka – ta seznam meril ni izčrpen. Ta seznam je bil nato dopolnjen po izreku sodbe z dne<?PAGE NO="8"?> <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19980929">29. septembra 1998</DATE>, <NAME.CASE>Canon</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑39/97</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1998:442">EU:C:1998:442</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), z dodajanjem drugih meril (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160721">21. julija 2016</DATE>, <NAME.CASE>Ogrodnik/EUIPO – Aviário Tropical (Tropical</NAME.CASE>), <NO.CASE>T‑804/14</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2016:431">EU:T:2016:431</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0058">58</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), med katerimi so običajni izvor zadevnih proizvodov (sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170926">26. septembra 2017</DATE>, <NAME.CASE>Banca Monte dei Paschi di Siena in Banca Widiba/EUIPO – ING-DIBa (WIDIBA</NAME.CASE>), <NO.CASE>T‑83/16</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2017:662">EU:T:2017:662</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0064">64</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>, in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20181113">13. novembra 2018</DATE>, <NAME.CASE>Camomilla/EUIPO – CMT (CAMOMILLA</NAME.CASE>), <NO.CASE>T‑44/17</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2018:775">EU:T:2018:775</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0076">76</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0091">91</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in – kot je navedeno zgoraj v točki 44 – distribucijski kanali teh proizvodov. Poleg tega je bilo razsojeno, da je okoliščina, da promocijo nasprotujočih si proizvodov zagotavljajo iste specializirane revije, prav tako dejavnik, ki lahko zadevnemu potrošniku olajša zaznavanje tesnih vezi med njimi in krepi vtis, da je za njihovo proizvodnjo odgovorno isto podjetje (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140213">13. februarja 2014</DATE>, <NAME.CASE>Demon International/UUNT – Big Line (DEMON)</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑380/12</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2014:76">EU:T:2014:76</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0042">42</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0046"><NO.P>46</NO.P><TXT>V teh okoliščinah je odbor za pritožbe v točkah 24 in 27 izpodbijane odločbe – ker je načeloma izključil presojo podobnosti nasprotujočih si proizvodov glede na merilo poslovnih praks, ki ga je navedla tožeča stranka – napačno uporabil pravo. Ni namreč izključeno, da so lahko pri presoji podobnosti proizvodov ali storitev na splošno ter nasprotujočih si proizvodov posamično upoštevna druga merila od tistih, ki jih je odbor za pritožbe navedel v točki 17 izpodbijane odločbe, in sicer – poleg meril Canon – distribucijski kanali in identičnost prodajnih mest.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0047"><NO.P>47</NO.P><TXT>Odbor za pritožbe je sicer v točki 17 izpodbijane odločbe opozoril na upoštevna merila za presojo podobnosti proizvodov, pri čemer je pojasnil, da je mogoče upoštevati tudi druge dejavnike. Vendar ni presojal podobnosti nasprotujočih si proizvodov glede na te druge dejavnike. Zlasti v zvezi s poslovno prakso, na katero se sklicuje tožeča stranka, je odbor za pritožbe v točki 24 izpodbijane odločbe pojasnil, da razlogovanja tožeče stranke ni mogoče sprejeti, ker naj bi poskušala z novim merilom podobnosti, to so poslovne prakse, nadomestiti tista merila, ki so bila vzpostavljena s sodno prakso, to so narava, namen, uporaba, konkurenca in razmerje komplementarnosti. Odbor za pritožbe meni, da je treba – ker ob upoštevanju zadnjenavedenih meril ni podobnosti – trditev tožeče stranke, ki se nanaša na poslovno prakso, zavrniti (točki 25 in 26 izpodbijane odločbe). Po njegovem mnenju so poslovne prakse lahko upoštevne le za ugotovitev obstoja povezave med znamkami v okviru razloga za zavrnitev iz člena 8(5) Uredbe št. 207/2009 (točka 27 izpodbijane odločbe).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0048"><NO.P>48</NO.P><TXT>Točk od 24 do 27 izpodbijane odločbe ni mogoče razlagati tako, da je odbor za pritožbe menil, da njegove analize, ki izhaja iz uporabe meril Canon, ne more omajati zgolj dejavnik poslovne prakse. Taka ugotovitev bi bila namreč v nasprotju z ugotovitvijo, ki izhaja iz točk 21 in 23 sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160121">21. januarja 2016</DATE>, <NAME.CASE>Hesse/UUNT</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑50/15 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:34">EU:C:2016:34</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), v skladu s katero ni izključeno, da bi lahko upoštevno merilo samo po sebi utemeljilo obstoj podobnosti med proizvodi ali storitvami, kljub okoliščini, da bi uporaba drugih meril prej kazala na neobstoj take podobnosti. Vsekakor pa učinka dodatnega merila, kot je poslovna praksa, na analizo, ki je že bila opravljena na podlagi uporabe dejavnikov, ki izhajajo iz sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19980929">29. septembra 1998</DATE>, <NAME.CASE>Canon</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑39/97</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1998:442">EU:C:1998:442</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), ni mogoče oceniti pred ustrezno preučitvijo tega merila. Odbor za pritožbe pa take preučitve ni opravil.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0049"><NO.P>49</NO.P><TXT>Poleg tega iz ničesar v besedilu točke 27 izpodbijane odločbe ni mogoče sklepati, da je odbor za pritožbe nameraval ugotovitev, da so <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0014" REF.END="QE0014"/>poslovne prakse lahko upoštevne le za ugotovitev obstoja <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0015" REF.END="QE0015"/>povezave<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="2018" ID="QE0015"/> med znamkami (in proizvodi, ki jih znamke označujejo), torej v okviru razloga za zavrnitev iz člena 8(5) [Uredbe št. 207/2009]<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="201C" ID="QE0014"/>, omejiti na okoliščine obravnavanega primera. Tako je iz te ugotovitve, ki je navedena kot apodiktična, jasno razvidno, da po mnenju odbora za pritožbe poslovne prakse nikakor ne morejo biti upoštevne za preizkus podobnosti proizvodov v okviru člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009. Poudariti je treba, da je EUIPO v odgovoru na tožbo potrdil, da poslovne prakse glede na njegovo razumevanje niso upoštevni dejavnik pri oceni podobnosti proizvodov na podlagi člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0050"><NO.P>50</NO.P><TXT>Res je, da se tožeča stranka napačno opira na tri odločbe odborov za pritožbe pri EUIPO, da bi utemeljila, da je bilo to merilo v praksi odločanja EUIPO že priznano kot upoštevno za presojo podobnosti proizvodov v okviru uporabe člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009 (glej točko 24 zgoraj).<?PAGE NO="9"?> Prvič, kot pravilno trdi EUIPO, odločba petega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne <DATE ISO="20170608">8. junija 2017</DATE> (zadeva R 1447/2016-5) ni bila sprejeta na podlagi člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009, temveč na podlagi odstavka 5 tega člena. Drugič, upoštevanje poslovne prakse v odločbah petega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne <DATE ISO="20171116">16. novembra 2017</DATE> (zadeva R 968/2015-5, točka 49) in drugega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne <DATE ISO="20171215">15. decembra 2017</DATE> (zadeva R 1527/2017-2, točka 26) je bilo del celovite presoje obstoja verjetnosti zmede, in ne del presoje podobnosti proizvodov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0051"><NO.P>51</NO.P><TXT>Čeprav ni izrecno omenjeno, pa se je merilo poslovne prakse že upoštevalo pri presoji podobnosti nasprotujočih si proizvodov ali storitev. Tako je bilo na primer za ugotovitev, ali obstaja podobnost med nasprotujočimi si proizvodi in storitvami, upoštevano dejstvo, da se navedeni proizvodi in storitve pogosto tržijo skupaj (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150604">4. junija 2015</DATE>, <NAME.CASE>Yoo Holdings/UUNT – Eckes-Granini Group (YOO)</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑562/14</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2015:363">EU:T:2015:363</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0027">27</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Prav tako je bilo poudarjeno, da je treba presoditi, ali bi potrošniki šteli za običajno, da se nasprotujoči si proizvodi tržijo pod isto znamko, kar naj bi običajno pomenilo, da je velik delež proizvajalcev ali distributerjev teh proizvodov isti (sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150709">9. julija 2015</DATE>, <NAME.CASE>Nanu-Nana Joachim Hoepp/UUNT – Vincci Hoteles (NANU</NAME.CASE>), <NO.CASE>T‑89/11</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2015:479">EU:T:2015:479</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0035">35</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>, in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20181010">10. oktobra 2018</DATE>, <NAME.CASE>Cuervo y Sobrinos 1882/EUIPO – A. Salgado Nespereira (Cuervo y Sobrinos LA HABANA 1882</NAME.CASE>), <NO.CASE>T‑374/17</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2018:669">EU:T:2018:669</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0041">41</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>; glej tudi sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20200213">13. februarja 2020</DATE>, <NAME.CASE>Delta-Sport/EUIPO – Delta Enterprise (DELTA SPORT</NAME.CASE>), <NO.CASE>T‑387/18</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2020:65">EU:T:2020:65</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0059">59</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0060">60</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> ter navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0052"><NO.P>52</NO.P><TXT>Poleg tega v nasprotju s tem, kar bi bilo mogoče sklepati na podlagi točke 27 izpodbijane odločbe in na podlagi trditev EUIPO, ki so povzete zgoraj v točki 31, okoliščina, da se neko merilo šteje za upoštevno pri uporabi člena 8(5) Uredbe št. 207/2009, sama po sebi ne pomeni, da je upoštevno pri uporabi odstavka 1(b) istega člena (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150212">12. februarja 2015</DATE>, <NAME.CASE>Compagnie des montres Longines, Francillon/UUNT – Cheng (B</NAME.CASE>), <NO.CASE>T‑505/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2015:95">EU:T:2015:95</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0047">47</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0048">48</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0053"><NO.P>53</NO.P><TXT>Prav tako je treba zavrniti trditve EUIPO, da je, prvič, iz sodne prakse razvidno, da je treba merila Canon sistematično upoštevati pri oceni podobnosti proizvodov ali storitev, medtem ko so dodatna merila lahko upoštevna glede na posebnosti vsakega primera, in drugič, da so zadnjenavedena merila <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0016" REF.END="QE0016"/>šibka<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="201C" ID="QE0016"/>, tako da glede na merila Canon nikakor ne morejo prevladati nad neobstojem podobnosti. Iz sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160121">21. januarja 2016</DATE>, <NAME.CASE>Hesse/UUNT</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑50/15 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:34">EU:C:2016:34</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0023">23</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), namreč izhaja, prvič, da je vsako od meril, razvitih v sodni praksi – ne glede na to, ali gre za eno od prvotnih meril ali za merila, ki so bila dodana – le eno od meril, drugič, da so merila avtonomna in, tretjič, da lahko podobnost med nasprotujočimi si proizvodi ali storitvami temelji le na enem od teh meril (glej točko 48 zgoraj). Poleg tega, čeprav mora EUIPO upoštevati vse upoštevne dejavnike, ki označujejo razmerje med zadevnimi proizvodi, pa lahko spregleda dejavnike, ki niso upoštevni za razmerje med navedenimi proizvodi (glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20111123">23. novembra 2011</DATE>, <NAME.CASE>Pukka Luggage/UUNT – Azpiroz Arruti (PUKKA)</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑483/10</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2011:692">EU:T:2011:692</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0028">28</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0054"><NO.P>54</NO.P><TXT>Dodati je treba, da je iz smernic EUIPO, ki se nanašajo na preizkus znamk Evropske unije, razvidno tudi, da ima dokazana poslovna uporaba, v skladu s katero proizvajalci razširijo področje svoje dejavnosti na sosednje trge, poseben pomen za ugotovitev, da imajo različni proizvodi ali storitve isti izvor. V skladu s temi smernicami je treba v takih položajih ugotoviti, ali je ta razširitev na tem področju običajna.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0055"><NO.P>55</NO.P><TXT>Iz tega sledi, da je lahko obstoj določene poslovne prakse upoštevno merilo za preizkus podobnosti med proizvodi ali storitvami v okviru člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0056"><NO.P>56</NO.P><TXT>Zato je odbor za pritožbe pri preizkusu podobnosti nasprotujočih si proizvodov <HT TYPE="ITALIC">a priori</HT> napačno izključil upoštevnost merila, ki se nanaša na poslovno prakso. Ker zaradi svoje napake ni posebej preučil ustreznosti in, po potrebi, vpliva tega merila pri presoji podobnosti med nasprotujočimi si proizvodi, Splošno sodišče o tem vprašanju ne more samo odločati (sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20110705">5. julija 2011</DATE>, <NAME.CASE>Edwin/UUNT</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑263/09 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:452">EU:C:2011:452</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0072">72</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>; z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180712">12. julija 2018</DATE>, <NAME.CASE>Lotte/EUIPO – Nestlé<?PAGE NO="10"?> Unternehmungen Deutschland (Prikaz koale)</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑41/17</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2018:438">EU:T:2018:438</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0054">54</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0055">55</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>, ter z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20191205">5. decembra 2019</DATE>, <NAME.CASE>Idea Groupe/EUIPO – The Logistical Approach (Idealogistic Verhoeven Greatest care in getting it there</NAME.CASE>), <NO.CASE>T‑29/19</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2019:841">EU:T:2019:841</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0091">91</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Merili identičnosti proizvajalcev in distribucijskih kanalov</HT></HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0057"><NO.P>57</NO.P><TXT>Tožeča stranka je pred odborom za pritožbe trdila, da so si nasprotujoči si proizvodi podobni tudi na podlagi meril običajnega izvora ali celo identičnosti proizvajalcev in identičnosti distribucijskih kanalov. Čeprav sta tako sodna praksa (glej zlasti sodno prakso, navedeno zgoraj v točki 45) kot sam odbor za pritožbe v točki 17 izpodbijane odločbe ti dve merili priznala kot upoštevni za presojo podobnosti proizvodov ali storitev na podlagi člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009, pa odbor za pritožbe v obravnavanem primeru ni niti preučil teh dveh meril niti – poleg tega – navedel razlogov, zaradi katerih ti merili ne moreta imeti vloge pri tej presoji, kot pravilno trdi tožeča stranka (glej točko 19 zgoraj).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0058"><NO.P>58</NO.P><TXT>Čeprav je v točki 17 izpodbijane odločbe <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0017" REF.END="QE0017"/>standardno<QUOT.END REF.START="QS0017" CODE="201C" ID="QE0017"/> opozorilo na sodno prakso v zvezi z upoštevnimi dejavniki, ki jih je treba upoštevati pri presoji podobnosti proizvodov, je treba ugotoviti, da se odbor za pritožbe v točki 24 te odločbe, torej v okviru uporabe pravil v obravnavanem primeru, sklicuje le na pet meril Canon, ne da bi omenil tista, na katera se je posebej sklicevala tožeča stranka. Med drugim je iz točk 23 in 24 izpodbijane odločbe razvidno, da je odbor za pritožbe trditve, ki jih je tožeča stranka predložila pred njim, presojal izključno z vidika vprašanja, ali je poslovno prakso, na katero se je sklicevala tožeča stranka, mogoče šteti za upošteven dejavnik, ki ga je treba upoštevati pri presoji podobnosti nasprotujočih si proizvodov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0059"><NO.P>59</NO.P><TXT>Okoliščina, da odbor za pritožbe pri analizi, na podlagi katere je bila sprejeta izpodbijana odločba, ni upošteval meril običajnega izvora ali celo identičnosti proizvajalcev in identičnosti distribucijskih kanalov, je potrjena tudi s točko 7 te odločbe, v kateri so povzete trditve, ki jih je tožeča stranka navedla v utemeljitev svoje pritožbe. V tem povzetku namreč niso navedene trditve tožeče stranke v zvezi z zadnjenavedenimi merili.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0060"><NO.P>60</NO.P><TXT>Poleg tega je odbor za pritožbe v točkah od 19 do 21 izpodbijane odločbe sam presodil podobnost nasprotujočih si proizvodov, vendar le glede na merila Canon, tožeča stranka pa rezultata te presoje ni izpodbijala. V teh okoliščinah in ob neobstoju kakršne koli utemeljitve EUIPO v tem smislu, izpodbijane odločbe ni mogoče razlagati tako, da je odbor za pritožbe nameraval potrditi odločbo oddelka za ugovore glede na obe zadevni merili, ki ju je posebej navedla tožeča stranka, in sicer običajni izvor proizvodov ali celo identičnost proizvajalcev in distribucijskih kanalov, vendar istočasno razviti svojo analizo le glede meril, ki niso navedena v pritožbi, vloženi pred njim, ne da bi pri tem opravil lastno jasno presojo v zvezi z merili, na katerih temelji trditev tožeče stranke. Čeprav se je odbor za pritožbe v točki 18 izpodbijane odločbe skliceval na končno ugotovitev, do katere je v svoji odločbi prišel oddelek za ugovore, se namreč ni skliceval na nobeno konkretno točko ali odlomek te odločbe, na podlagi česar bi bilo mogoče sklepati, da je nameraval ugotovitve oddelka za ugovore vključiti v svojo odločbo, da bi se izognil ponavljanju.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0061"><NO.P>61</NO.P><TXT>EUIPO v točki 19 odgovora na tožbo trdi, da so dodatni dejavniki k merilom Canon, kot je merilo distribucijskih kanalov, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0018" REF.END="QE0018"/>relativno šibki<QUOT.END REF.START="QS0018" CODE="201C" ID="QE0018"/> in ne morejo prevladati nad dejstvom, da v obravnavanem primeru ni izpolnjeno nobeno od meril Canon. Vendar, prvič – kot je bilo opozorjeno zgoraj v točki 45 – seznam meril, ki so izrecno navedena v sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19980929">29. septembra 1998</DATE>, <NAME.CASE>Canon</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑39/97</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1998:442">EU:C:1998:442</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), ni izčrpen. Drugič, vsako merilo iz sodne prakse, ki izhaja iz te sodbe, je avtonomno, tako da lahko presoja podobnosti med nasprotujočimi si proizvodi ali storitvami temelji le na enem od navedenih meril (točka 53 zgoraj).</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="11"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0062"><NO.P>62</NO.P><TXT>Zato je treba ugotoviti, da odbor za pritožbe s tem, da ni navedel razlogov, iz katerih niso bila upoštevana merila običajnega izvora ali celo identičnosti proizvajalcev in identičnosti distribucijskih kanalov, ni predstavil vseh dejstev in pravnih ugotovitev, ki so bistvenega pomena za ugotovitev, da si proizvodi niso podobni, zaradi česar izpodbijana odločba ni obrazložena (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160721">21. julija 2016</DATE>, <NAME.CASE>Tropical</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑804/14</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2016:431">EU:T:2016:431</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0178">178</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0063"><NO.P>63</NO.P><TXT>EUIPO pred Splošnim sodiščem navaja različne trditve, v skladu s katerimi uporaba teh meril v obravnavanem primeru ne vodi do ugotovitve o podobnosti med nasprotujočimi si proizvodi (glej točki 32 in 33 zgoraj).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0064"><NO.P>64</NO.P><TXT>V zvezi s tem je treba ugotoviti, da take presoje v izpodbijani odločbi ni. Vendar, prvič, ni naloga Splošnega sodišča, da v okviru nadzora zakonitosti izpodbijane odločbe opravi presojo, o kateri se odbor za pritožbe ni opredelil (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20110705">5. julija 2011</DATE>, <NAME.CASE>Edwin/UUNT</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑263/09 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:452">EU:C:2011:452</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0072">72</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in drugič, EUIPO pred Splošnim sodiščem izpodbijane odločbe ne more utemeljiti z elementi, ki v njej niso bili upoštevani (glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170908">8. septembra 2017</DATE>, <NAME.CASE>Aldi/EUIPO – Rouard (GOURMET</NAME.CASE>), <NO.CASE>T‑572/15</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2017:591">EU:T:2017:591</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0036">36</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0065"><NO.P>65</NO.P><TXT>Ta argumentacija torej ni dopustna (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190924">24. septembra 2019</DATE>, <NAME.CASE>Volvo Trademark/EUIPO – Paalupaikka (V V-WHEELS</NAME.CASE>), <NO.CASE>T‑356/18</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2019:690">EU:T:2019:690</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0049">49</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0066"><NO.P>66</NO.P><TXT>Zaradi napačne uporabe prava in neobstoja obrazložitve, ugotovljenih zgoraj v točkah 56 in 62, je edini tožbeni razlog utemeljen.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0067"><NO.P>67</NO.P><TXT>Iz tega sledi, da je treba izpodbijano odločbo razveljaviti.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Stroški</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0068"><NO.P>68</NO.P><TXT>V skladu s členom 134(1) Poslovnika Splošnega sodišča se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki. Ker EUIPO s svojimi predlogi ni uspel, se mu v skladu s predlogi tožeče stranke naloži, da poleg svojih stroškov nosi tudi stroške tožeče stranke.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><JURISDICTION><INTRO><P>Iz teh razlogov je</P><P>SPLOŠNO SODIŠČE (tretji senat)</P><P>razsodilo:</P></INTRO><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">1.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Odločba prvega odbora za pritožbe pri Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) z dne <DATE ISO="20200121">21. januarja 2020</DATE> (zadeva R 67/2019-1) se razveljavi.</HT></TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">2.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">EUIPO se naloži plačilo stroškov.</HT></TXT></NP></ITEM></LIST></JURISDICTION></CONTENTS.JUDGMENT><SIGNATURE.CASE><SIGNATORY><P>Collins</P></SIGNATORY><SIGNATORY><P>Csehi</P></SIGNATORY><SIGNATORY><P>Steinfatt</P></SIGNATORY><P>Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, <DATE ISO="20210602">2. junija 2021</DATE>.</P><SIGNATORY><P>Podpisi</P></SIGNATORY></SIGNATURE.CASE></JUDGMENT>