EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 14.7.2021
COM(2021) 554 final
PRILOGE
k predlogu
UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o spremembi Uredbe (EU) 2018/841 glede področja uporabe, poenostavitve pravil o skladnosti, določitve ciljev držav članic za leto 2030 in zaveze skupnemu doseganju podnebne nevtralnosti do leta 2035 v sektorju rabe zemljišč, gozdarstva in kmetijstva ter Uredbe (EU) 2018/1999 glede izboljšanja spremljanja, poročanja, spremljanja napredka in pregleda
{SEC(2021) 554 final} - {SWD(2021) 551 final} - {SWD(2021) 609 final} - {SWD(2021) 610 final}
PRILOGA I
V Prilogi I k Uredbi (EU) 2018/841 se oddelek B nadomesti z naslednjim:
„B.
Skladišča ogljika iz člena 5(4):
(a)
živa biomasa;
(b)
opad;
(c)
odmrli les;
(d)
odmrla organska snov;
(e)
mineralna tla;
(f)
organska tla;
(g)
pridobljeni lesni proizvodi v obračunskih kategorijah zemljišč ‚pogozdena zemljišča‘ in ‚gozdna zemljišča, s katerimi se gospodari‘.“.
PRILOGA II
Vstavi se naslednja Priloga IIa k Uredbi (EU) 2018/841:
„Priloga IIa
Cilj Unije in nacionalni cilji držav članic glede odvzemov neto toplogrednih plinov v skladu s členom 4(2), ki jih je treba doseči do leta 2030
|
|
Država članica
|
Vrednost zmanjšanja neto emisij toplogrednih plinov v kt ekvivalenta CO2 leta 2030
|
|
|
Belgija
|
–1 352
|
|
|
Bolgarija
|
–9 718
|
|
|
Češka
|
–1 228
|
|
|
Danska
|
5 338
|
|
|
Nemčija
|
–30 840
|
|
|
Estonija
|
–2 545
|
|
|
Irska
|
3 728
|
|
|
Grčija
|
–4 373
|
|
|
Španija
|
–43 635
|
|
|
Francija
|
–34 046
|
|
|
Hrvaška
|
–5 527
|
|
|
Italija
|
–35 758
|
|
|
Ciper
|
–352
|
|
|
Latvija
|
–644
|
|
|
Litva
|
–4 633
|
|
|
Luksemburg
|
–403
|
|
|
Madžarska
|
–5 724
|
|
|
Malta
|
2
|
|
|
Nizozemska
|
4 523
|
|
|
Avstrija
|
–5 650
|
|
|
Poljska
|
–38 098
|
|
|
Portugalska
|
–1 358
|
|
|
Romunija
|
–25 665
|
|
|
Slovenija
|
–146
|
|
|
Slovaška
|
–6 821
|
|
|
Finska
|
–17 754
|
|
|
Švedska
|
–47 321
|
|
|
EU-27
|
–310 000
|
“.
PRILOGA III
Priloga V, del 3, k Uredbi (EU) 2018/1999 se nadomesti z naslednjim:
„Geolokalizirani podatki o spremembi rabe zemljišč v skladu s smernicami IPCC iz leta 2006 za nacionalne evidence toplogrednih plinov. Evidenca toplogrednih plinov deluje na podlagi elektronskih podatkovnih zbirk in geografskih informacijskih sistemov ter obsega:
(a) sistem za spremljanje enot rabe zemljišč z zemljišči z veliko zalogo ogljika, kot so opredeljena v členu 29(4) Direktive (EU) 2018/2001;
(b) sistem za spremljanje zaščitenih enot rabe zemljišč, opredeljenih kot zemljišča, zajeta v eni ali več naslednjih kategorij:
–
zemljišča velikega pomena za ohranjanje biotske raznovrstnosti, kot so opredeljena v členu 29(3) Direktive (EU) 2018/2001;
–
območja, pomembna za Skupnost, in posebna ohranitvena območja, kot so opredeljena v členu 4 Direktive Sveta 92/43/EGS, ter enote zemljišč zunaj teh območij, za katere veljajo zaščitni in ohranitveni ukrepi iz člena 6(1) in (2) navedene direktive za izpolnitev ciljev ohranjanja območja;
–
razmnoževališča in počivališča vrst iz Priloge IV k Direktivi 92/43/EGS, za katere veljajo zaščitni ukrepi iz člena 12 navedene direktive;
–
naravni habitati iz Priloge I k Direktivi 92/43/EGS in habitati vrst iz Priloge II k Direktivi 92/43/EGS, ki so zunaj območij, pomembnih za Skupnost, ali posebnih ohranitvenih območij ter prispevajo k doseganju ugodnega stanja ohranjenosti teh habitatov in vrst v skladu s členom 2 navedene direktive ali za katere se lahko sprejmejo preventivni in sanacijski ukrepi v skladu z Direktivo 2004/35/ES;
–
posebna območja varstva, razvrščena v skladu s členom 4 Direktive 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta, ter enote zemljišč zunaj teh območij, za katere veljajo zaščitni in ohranitveni ukrepi iz člena 4 Direktive 2009/147/ES in člena 6(2) Direktive 92/43/EGS za izpolnitev ciljev ohranjanja območja;
–
enote zemljišč, za katere veljajo ukrepi za ohranjanje ptic, o katerih se v skladu s členom 12 Direktive 2009/147/ES poroča, da niso v varnem stanju, za izpolnitev zahteve iz drugega stavka člena 4(4) navedene direktive, v skladu s katero si je treba prizadevati, da ne bi prišlo do onesnaženja ali poslabšanja stanja habitatov, ali zahteve iz člena 3 navedene direktive glede ohranitve ali vzdrževanja zadostne raznovrstnosti in površine habitatov za vrste ptic;
–
vsi drugi habitati, ki jih država članica določi za namene, enakovredne tistim iz direktiv 92/43/EGS in 2009/147/ES;
–
enote zemljišč, za katere veljajo ukrepi, potrebni za zaščito ekološkega stanja teles površinske vode iz člena 4(iii) Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter za preprečevanje poslabšanja njihovega ekološkega stanja;
–
naravna poplavna območja ali območja za zadrževanje poplavnih voda, ki so jih države članice zaščitile v zvezi z obvladovanjem poplavne ogroženosti v skladu z Direktivo 2007/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta;
(c) sistem za spremljanje enot rabe zemljišč, ki se obnavljajo in so opredeljene kot zemljišča, zajeta v eni ali več naslednjih kategorij:
–
območja, pomembna za Skupnost, posebna ohranitvena območja in posebna območja varstva, kot so opisana v točki (b), skupaj z enotami zemljišč zunaj teh območij, za katere je bilo ugotovljeno, da potrebujejo ukrepe za obnovitev ali izravnalne ukrepe za izpolnitev ciljev ohranjanja območja;
–
habitati vrst prostoživečih ptic iz člena 4(2) Direktive 2009/147/ES ali Priloge I k navedeni direktivi, ki so zunaj posebnih območij varstva in za katere je bilo ugotovljeno, da potrebujejo ukrepe za obnovitev za namene Direktive 2009/147/ES;
–
naravni habitati iz Priloge I k Direktivi 92/43/EGS in habitati vrst iz Priloge II k Direktivi 92/43/EGS, ki so zunaj območij, pomembnih za Skupnost, ali posebnih ohranitvenih območij in za katere je bilo ugotovljeno, da potrebujejo ukrepe za obnovitev za dosego ugodnega stanja ohranjenosti v skladu z Direktivo 92/43/EGS in/ali sanacijske ukrepe za namene člena 6 Direktive 2004/35/ES;
–
območja, za katera je bilo ugotovljeno, da jih je treba obnoviti v skladu z načrtom za obnovo narave, ki se uporablja v državi članici;
–
enote zemljišč, za katere veljajo ukrepi, potrebni za ponovno vzpostavitev dobrega ekološkega stanja teles površinske vode iz člena 4(iii) Direktive 2000/60/ES, ali ukrepi, potrebni za ponovno vzpostavitev zelo dobrega ekološkega stanja takih teles, če se to zahteva z zakonom;
–
enote zemljišč, za katere veljajo ukrepi za ponovno vzpostavitev in obnovo močvirij iz točke (vii) v delu B Priloge VI k Direktivi 2000/60/ES;
–
območja, na katerih je treba obnoviti ekosisteme, da bi se doseglo dobro stanje ekosistemov v skladu z Uredbo (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta;
(d) sistem za spremljanje enot rabe zemljišč z visokim podnebnim tveganjem:
–
območja, ki so predmet kompenzacije za naravne motnje iz člena 13b(5) Uredbe (EU) 2018/841;
–
območja iz člena 5(1) Direktive 2007/60/ES;
–
območja, opredeljena v nacionalni prilagoditveni strategiji držav članic, z velikimi naravnimi tveganji in tveganji, ki jih povzroči človek, za katera veljajo ukrepi za zmanjšanje tveganja nesreč, povezanih s podnebjem.
Evidenca toplogrednih plinov omogoča izmenjavo in združevanje podatkov med elektronskimi podatkovnimi zbirkami in geografskimi informacijskimi sistemi.
Za obdobje 2021–2025 metodologija prvega reda v skladu s smernicami IPCC za nacionalne evidence toplogrednih plinov iz leta 2006. Za emisije in odvzeme za skladiščenje ogljika, ki predstavlja vsaj 25–30 % emisij ali odvzemov v kategoriji vira ali ponora, ki ima v nacionalnem sistemu evidenc države članice prednost, saj ima njena ocena pomemben vpliv na skupne evidence toplogrednih plinov države v smislu absolutne ravni emisij in odvzemov, na trend emisij in odvzemov ali na negotovost glede emisij in odvzemov v kategorijah rabe zemljišč, ter od leta 2026 za vse ocene emisij in odvzemov za skladiščenje ogljika vsaj metodologija drugega reda v skladu s smernicami IPCC za nacionalne evidence toplogrednih plinov iz leta 2006.
Države članice od leta 2026 za vse ocene emisij in odvzemov za skladiščenje ogljika, ki se nanašajo na območja enot rabe zemljišč z veliko zalogo ogljika iz točke (c), območja enot rabe zemljišč, ki so zaščitena ali se obnavljajo, iz točk (d) in (e) ter območja enot rabe zemljišč z visokim prihodnjim podnebnim tveganjem iz točke (f), uporabljajo metodologijo tretjega reda v skladu s smernicami IPCC za nacionalne evidence toplogrednih plinov iz leta 2006.“.