<!DOCTYPE html PUBLIC "yes" "xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<!--GENDOC2XHTML # converter_version: 1.2.2-->
  <head>
    <title>2019-05-201905C108201800250-00-TRA-DOC-SL-CONCL-C-0025-18-201811767-07_00</title>
    <meta content="text/html; charset=utf-8" http-equiv="Content-Type"/>
    <meta content="" name="Gendoc_DGTGeneratedDate"/>
    <meta content="sl-SI" name="Gendoc_Lang"/>
    <meta content="7/11/2018" name="CustomProvisoryEditionDate"/>
    <meta content="" name="Gendoc_GenerationDate"/>
    <meta content="" name="IsFlattened"/>
    <meta content="1" name="NumProc"/>
    <meta content="Final" name="Gendoc_EditionType"/>
    <meta content="0001" name="Gendoc_CaseNumberSuite"/>
    <meta content="24/01/2020 11:21:40" name="Gendoc_LastVerificationDate"/>
    <meta content="" name="Gendoc_ProcedureNumber"/>
    <meta content="sl" name="Gendoc_LangCode"/>
    <meta content="CNC" name="TypeDoc"/>
    <meta content="sgeaUQeUClhQBuM9PKjTVe/4F8fjAejPbogcCcE6YAfQ2ZneSiXYarXgaNvF2gcrIsiS40vegtdzW3IndHLieLssZk36m6mtQNQEPgBLKaiGEcvi+j7Cu4m58mAxYwhuRzue61CpYZC9ssGFs2Cuy9Q3Z5GcBSMF3zJtku3qdlg=" name="GenDocUID"/>
    <meta content="P" name="TypeProc"/>
    <meta content="" name="CreateCustomParts"/>
    <meta content="OK" name="ReadyToPublish"/>
    <meta content="jma" name="Gendoc_User"/>
    <meta content="" name="EP_Mode"/>
    <meta content="" name="Gendoc_DGTGenerated"/>
    <meta content="" name="Gendoc_Vademecum"/>
    <meta content="0025" name="NumeroOrdre"/>
    <meta content="2018" name="Annee"/>
    <meta content="P" name="Gendoc_ProcedureType"/>
    <meta content="" name="EP_Version"/>
    <meta content="SL" name="Langue"/>
    <meta content="" name="Gendoc_DGTGeneratedUser"/>
    <meta content="FAST_document_go_ok" name="Gendoc_LastVerificationStatus"/>
    <meta content="CNC_C" name="Gendoc_GendocTemplateType"/>
    <meta content="TRUE" name="WithoutAuthorBlockFlatP"/>
    <meta content="GenDoc 07/11/2018 14:49:35" name="Created"/>
    <meta content="" name="Canevas3_Vademecum"/>
    <meta content="TRUE" name="WithoutAuthorBlock"/>
    <meta content="" name="Gendoc_CaseYear"/>
    <meta content="false" name="Generation_In_Progress"/>
    <meta content="C" name="Juridiction"/>
    <meta content="e3af7cf60c9a4f5d88dda33da2b1ef04" name="DocumentIdentifier"/>
    <meta content="0025" name="Gendoc_CaseNumber"/>
    <meta content="RP" name="NatureAff"/>
    <meta content="RP" name="Gendoc_CaseNature"/>
    <meta content="0001" name="NumSuite"/>
    <meta content="C" name="Gendoc_Juridiction"/>
    <meta content="zcQ3poMDYxHnvBGJr6zb7HrLZyUZIx5+KYAeCiasAqpzpIAYQ/E0QgiVkIN7tczWCvgIV3OChTdOMCfiN9FwrkcB5lcFFilgsx0k052J9ItUcOTZv3Bp3/1SkGMdJ9KN" name="GeneratedGenDocVersion"/>
  </head>
  <body>
    <div style="header">
      <div id="rId26" style="first"/>
      <div id="rId22" style="even">Sklepni predlogi J. Kokott – Zadeva C‑25/18</div>
      <div id="rId23" style="default">Kerr</div>
    </div>
    <p class="C36Centre" id="para-1" title="page-1">
      SKLEPNI PREDLOGI GENERALNE PRAVOBRANILKE
    </p>
    <p class="C36Centre" id="para-2" title="page-1">
      JULIANE KOKOTT,
    </p>
    <p class="C36Centre" id="para-3" title="page-1">
      predstavljeni 31. januarja 2019 (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-1" href="#t-1">1</a>
</span>)
      
    </p>
    <p class="C38Centregrasgrandespacement" id="para-4" title="page-1">
      Zadeva C‑25/18
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-5" title="page-1">
      Brian Andrew Kerr
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-6" title="page-1">
      proti
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-7" title="page-1">
      Pavlu Postnovu,
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-8" title="page-1">
      Natalii Postnovi
    </p>
    <p class="C39Centreespacement" id="para-9" title="page-1">
      (Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Okrazhen sad – Blagoevgrad (okrožno sodišče v Blagoevgradu, Bolgarija)
    </p>
    <p class="C71Indicateur" id="para-10" title="page-1">
      „Predhodno odločanje – Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah – Uredba (EU) št. 1215/2012 – Pristojnost in priznavanje ter izvrševanje sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah – Člen 24, točka 1, prvi odstavek – Izključna pristojnost v postopkih, predmet katerih so stvarne pravice na nepremičninah – Člen 24, točka 2 – Izključna pristojnost v postopkih, predmet katerih je veljavnost odločitev organov gospodarskih družb ali drugih pravnih oseb ali združenj fizičnih ali pravnih oseb – Člen 7, točka 1a – Posebna pristojnost v zadevah v zvezi s pogodbenimi razmerji – Tožba za plačilo prispevka za vzdrževanje nepremičnine na podlagi sklepa skupnosti etažnih lastnikov brez pravne osebnosti – Pravo, ki se uporabi – Upoštevnost Uredbe (ES) št. 593/2008“
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-11" title="page-1">
      
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">I.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Uvod</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">1.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Katero nacionalno sodišče je mednarodno pristojno na podlagi Uredbe Bruselj Ia (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-2" href="#t-2">2</a>
</span>), če želi skupnost etažnih lastnikov s tožbo izterjati plačilo prispevkov za vzdrževanje nepremičnine, etažna lastnika, ki sta v zamudi s plačilom, pa imata stalno prebivališče v drugi državi članici? To vprašanje se postavlja v obravnavanem primeru zaradi obveznosti plačila, podlaga za katero so sklepi skupnosti etažnih lastnikov, ki po nacionalnem pravu nima pravne osebnosti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">2.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predložitveno sodišče se v zvezi s tem sprašuje, ali se lahko namesto splošne pristojnosti na podlagi stalnega prebivališča tožene stranke uporabi posebna pristojnost na podlagi kraja izpolnitve zadevne obveznosti, če gre pri obravnavanih zahtevkih za plačilo za „zadeve v zvezi s pogodbenimi razmerji“ v smislu člena 7, točka 1a, Uredbe Bruselj Ia. Poleg tega sprašuje, ali je za sklepe skupnosti etažnih lastnikov, kot so ti v obravnavanem sporu, upoštevna Uredba Rim I (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-3" href="#t-3">3</a>
</span>) in na podlagi katerega zakona se vsebinsko presojajo zahtevki na podlagi teh sklepov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">II.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pravni okvir</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">A.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pravo Unije</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">1.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Uredba Bruselj Ia</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">3.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V uvodnih izjavah 15 in 16 Uredbe Bruselj Ia je v odlomkih navedeno:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-19" title="page-3">
      „(15) Pravila o pristojnosti bi morala biti čim bolj predvidljiva in morajo temeljiti na načelu, da se pristojnost praviloma določa po stalnem prebivališču toženca. Pri tem bi morala taka pristojnost vedno obstajati, razen v nekaterih točno opredeljenih primerih, v katerih je zaradi predmeta spora ali avtonomije strank upravičena druga navezna okoliščina. Da bi postala skupna pravila preglednejša in da ne pride do kolizije pristojnosti, je treba stalno prebivališče pravne osebe opredeliti kot avtonomen koncept.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-20" title="page-4">
      (16) Poleg stalnega prebivališča toženca bi morala obstajati tudi alternativna podlaga pristojnosti, ki temelji na tesni povezavi med sodiščem in sporom, ali ki pripomore k pravilnemu delovanju pravosodja. Obstoj tesne povezave bi moral zagotoviti pravno varnost in preprečiti možnost, da bi bil toženec tožen pred sodiščem države članice, katerega pristojnosti razumno ni bilo mogoče predvideti. […]“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">4.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 4(1) Uredbe Bruselj Ia določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-22" title="page-4">
      „Ob upoštevanju določb te uredbe so osebe s stalnim prebivališčem v državi članici ne glede na njihovo državljanstvo tožene pred sodišči te države članice.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">5.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 7, točka 1, Uredbe Bruselj Ia določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-24" title="page-4">
      „Oseba s stalnim prebivališčem v državi članici je lahko tožena v drugi državi članici:
    </p>
    <p class="C29Marge0doubleretrait" id="para-25" title="page-4">
      1. (a) v zadevah v zvezi s pogodbenimi razmerji pred sodiščem v kraju izpolnitve zadevne obveznosti;
    </p>
    <p class="C11Marge1avecretrait" id="para-26" title="page-4">
      (b) za namene te določbe, in razen če ni drugače dogovorjeno, je kraj izpolnitve zadevne obveznosti:
    </p>
    <p class="C14Marge2avecretrait" id="para-27" title="page-4">
      – v primeru prodaje blaga kraj v državi članici, kamor je bilo v skladu s pogodbo blago dostavljeno ali bi moralo biti dostavljeno,
    </p>
    <p class="C14Marge2avecretrait" id="para-28" title="page-4">
      – v primeru opravljanja storitev kraj v državi članici, kjer so bile v skladu s pogodbo storitve opravljene ali bi morale biti opravljene;
    </p>
    <p class="C10Marge1" id="para-29" title="page-4">
      (c) če se ne uporabi točka (b), potem se uporabi točka (a)“.
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">6.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 24 Uredbe Bruselj Ia med drugim določa to izključno pristojnost:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-31" title="page-4">
      „Ne glede na stalno prebivališče strank so izključno pristojna naslednja sodišča države članice:
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-32" title="page-4">
      1. v postopkih, predmet katerih so stvarne pravice na nepremičninah ali najem/zakup nepremičnin, sodišča držav članic, v katerih se nahaja nepremičnina.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-33" title="page-4">
      […]
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-34" title="page-4">
      2. v postopkih, predmet katerih je veljavnost ustanovitve, ničnost ali prenehanje gospodarskih družb ali drugih pravnih oseb ali združenj fizičnih ali pravnih oseb, ali veljavnost odločitev njihovih organov, sodišča držav članic, v katerih ima gospodarska družba, druga pravna oseba ali združenje svoj sedež. Za določitev tega sedeža sodišče uporabi svoja pravila mednarodnega zasebnega prava;
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-35" title="page-4">
      […]“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">7.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 27 Uredbe Bruselj Ia določa, da „[č]e je sodišču države članice predložen zahtevek, katerega glavni predmet je zadeva, za katero so po členu 24 izključno pristojna sodišča druge države članice, se to sodišče po uradni dolžnosti izreče za nepristojno.“ V skladu s členom 28(1) te uredbe se sodišče, če se tožena stranka s stalnim prebivališčem v drugi državi članici ni brez ugovarjanja spustila v postopek, prav tako po uradni dolžnosti izreče za nepristojno, razen če pristojnost izhaja iz določb te uredbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">2.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Uredba Rim I</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">8.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V skladu z uvodno izjavo 7 Uredbe Rim I morajo biti „vsebinsko področje uporabe in določbe te uredbe […] skladne z Uredbo Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah („Bruselj I“) […].“ Temu primerno je v uvodni izjavi 17 Uredbe Rim I navedeno, da „[bi se morala] koncepta ‚opravljanja storitev‘ in ‚prodaje blaga‘ […] razlagati na enak način kot pri uporabi člena 5 Uredbe (ES) št. 44/2001, če prodaja blaga in opravljanje storitev sodita na področje uporabe navedene uredbe.“</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">9.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V skladu s členom 1(2)(f) Uredbe Rim I se ta uredba ne uporablja za „vprašanja, ki jih ureja pravo družb in drugih subjektov s pravno osebnostjo ali brez nje, kot so na primer njihova ustanovitev z registracijo ali kako drugače, pravna in poslovna sposobnost, notranja organizacija ali likvidacija družb in drugih subjektov s pravno osebnostjo ali brez nje ter osebna odgovornost družbenikov in organov za obveznosti družbe ali drugih subjektov.“</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">B.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nacionalno pravo</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">10.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V Bolgariji so pravna razmerja na področju etažne lastnine urejena v Zakon za sobstvenostta (zakon o lastnini). Njegov člen 38 določa, kateri deli nepremičnine so lahko zajeti v skupnih delih v solastnini.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">11.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zakon za upravlenie na etazhnata sobstvenost (zakon o upravljanju etažne lastnine, ZUES) določa pravice in obveznosti lastnikov, uporabnikov in stanovalcev v okviru upravljanja skupnih delov v solastnini. Njegov člen 10 kot organa upravljanja določa zbor lastnikov in upravni odbor (upravnik). V skladu s členom 11(1)(5) ZUES zbor določi višino prispevkov za stroške upravljanja in vzdrževanja skupnih delov stavbe. Člen 38(2) ZUES določa, da so ustrezni sklepi zbora izvršljivi na podlagi bolgarskega zakona o civilnem postopku, člen 40 ZUES pa določa možnost vložitve pravnega sredstva za razveljavitev zadevnega sklepa. Člen 6(1), točka 8, ZUES določa, da so odločitve organov upravljanja skupnosti lastnikov za lastnike zavezujoče. Poleg tega so na podlagi točke 9 te določbe dolžni sorazmerno s svojimi idealnimi lastniškimi deleži prispevati k stroškom obnove in v ustrezni rezervni sklad ter na podlagi točke 10 k stroškom upravljanja in vzdrževanja skupnih delov stavbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">III.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Dejansko stanje in postopek v glavni stvari</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">12.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka v prvostopenjskem postopku in zdaj pritožnik v postopku pred predložitvenim sodiščem, B. A. Kerr, je upravnik skupnosti etažnih lastnikov nepremičnine v mestu Bansko (Bolgarija). Pri Rayonen sad Razlog (okrajno sodišče v Razlogu, Bolgarija) je vložil tožbo zoper etažna lastnika, P. Postnova in N. Postnovo. Predmet tožbe je bilo plačilo prispevkov za vzdrževanje skupnih delov stavbe, ki sta jih ta na podlagi sklepov zbora etažnih lastnikov iz let od 2013 do 2017 v celoti ali delno dolgovala. Pritožnik v postopku v glavni stvari navaja, da je s tožbenim predlogom predlagal zavarovanje izvršbe tožbenega zahtevka.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">13.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz navedb predložitvenega sodišča ni razvidno, ali sta toženi stranki ali drugi solastniki na podlagi člena 40 ZUES predlagali razveljavitev zadevnih sklepov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">14.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Naslov toženih strank, ki ga je uporabilo prvostopenjsko sodišče, je v Republiki Irski.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">15.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ko so bile na poziv Rayonen sad Razlog (okrajno sodišče v Razlogu), ki je obravnavalo zadevo na prvi stopnji, odpravljene pomanjkljivosti v tožbi, se je to sodišče izreklo za nepristojno za odločanje o tožbi. Upravnik zdaj s pritožbo izpodbija to prvostopenjsko odločbo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">IV.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predlog za sprejetje predhodne odločbe in postopek pred Sodiščem</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">16.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Okrazhen sad – Blagoevgrad (okrožno sodišče v Blagoevgradu) je s sklepom z dne 19. decembra 2017, ki je prispel 16. januarja 2018, Sodišču na podlagi člena 267 PDEU v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-50" title="page-6">
      „1. Ali so odločitve pravnih skupnosti brez pravne osebnosti, ustanovljenih po zakonu zaradi posebnega imetništva pravice, ki jih sprejme večina njihovih članov, vendar so zavezujoče za vse, tudi tiste, ki niso glasovali, podlaga za ‚pogodbeno obveznost‘ glede določitve mednarodne pristojnosti v skladu s členom 7, točka 1(a), Uredbe (EU) št. 1215/2012?
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-51" title="page-6">
      2. Če je odgovor na prvo vprašanje nikalen: ali je treba za take odločitve uporabljati pravila o določitvi prava, ki se uporablja, pri pogodbenih razmerjih iz Uredbe št. 593/2008?
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-52" title="page-6">
      3. Če je odgovor na prvo in drugo vprašanje nikalen: ali je treba za take odločitve uporabljati predpise iz Uredbe (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti (Rim II), in katera od nepogodbenih podlag za odgovornost, navedenih v Uredbi, je ustrezna v tem primeru?
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-53" title="page-7">
      4. Če je odgovor na prvo ali drugo vprašanje pritrdilen: ali je treba odločitve skupnosti brez pravne osebnosti o izdatkih za vzdrževanje zgradbe obravnavati kot ‚pogodbo o opravljanju storitev‘ v smislu člena 4(1)(b) Uredbe št. 593/2008, ali kot pogodbo o ‚stvarni pravici‘ ali ‚najemni pravici‘ v smislu člena 4(1)(c) te uredbe?“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">17.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V postopku predhodnega odločanja pred Sodiščem sta pisni stališči podali Republika Latvija in Evropska komisija.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">V.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Dopustnost predloga za sprejetje predhodne odločbe</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">18.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predložitveno sodišče navaja, da se je postopek v glavni stvari začel na podlagi pritožbe, ki jo je vložila tožeča stranka zoper sklep Rayonen sad Razlog (okrajno sodišče v Razlogu), s katerim se je to sodišče izreklo za nepristojno za odločanje o vloženi tožbi.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">19.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz predložitvene odločbe ne izhaja izrecno, ali je bilo pisanje, na podlagi katerega se je začel postopek, toženima strankama na prvi stopnji vročeno na podlagi veljavne zakonodaje – v obravnavanem primeru na podlagi določb Uredbe o vročanju (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-4" href="#t-4">4</a>
</span>).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">20.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V teh okoliščinah se lahko na prvi pogled postavi vprašanje upoštevnosti obravnavanega predloga za sprejetje predhodne odločbe za rešitev spora. Če namreč pisanje, na podlagi katerega se je začel postopek, toženima strankama na prvi stopnji ne bi bilo vročeno, nacionalno sodišče, ki je odločalo na prvi stopnji, morda ne bi smelo preizkusiti svoje mednarodne pristojnosti. V tem primeru bi moralo pritožbeno sodišče že zaradi tega ugoditi pritožbi upravnika, ne da bi bilo to odvisno od odgovorov na vprašanja za predhodno odločanje.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">21.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Čeprav dopustnost predloga za sprejetje predhodne odločbe načeloma ni odvisna od kontradiktornosti postopka v glavni stvari – v obravnavanem primeru pritožbenega postopka (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-5" href="#t-5">5</a>
</span>) – je treba v zvezi s tem vendarle poudariti, da je pravilna vročitev pisanja, na podlagi katerega se začne postopek, izjemno pomembna pri preizkusu mednarodne pristojnosti, ki ga opravi nacionalno sodišče (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-6" href="#t-6">6</a>
</span>) na podlagi določb Uredbe Bruselj Ia, in tudi pri priznavanju poznejše meritorne odločbe. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-7" href="#t-7">7</a>
</span>) Zahteva po vročitvi ima kot izraz pravice tožene stranke do izjave (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-8" href="#t-8">8</a>
</span>) in do varovanja njene pravice do obrambe (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-9" href="#t-9">9</a>
</span>) poseben pomen.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">22.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar zato, ker iz predložitvene odločbe ni izrecno razvidno, ali in če je bilo, kako je bilo toženima strankama vročeno pisanje, na podlagi katerega se je začel postopek, v obravnavanem primeru samo po sebi ne more priti do dvomov glede upoštevnosti predloga za sprejetje predhodne odločbe za rešitev spora.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">23.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Za predloge za sprejetje predhodne odločbe, ki se nanašajo na razlago prava Unije, se namreč na podlagi ustaljene sodne prakse domneva, da so upoštevni. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-10" href="#t-10">10</a>
</span>) Poleg tega Sodišče samo izjemno redko ugotovi, da vprašanja, ki so mu postavljena, niso upoštevna, in sicer, če je njihova neupoštevnost očitna. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-11" href="#t-11">11</a>
</span>) To ne velja za obravnavani primer.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">24.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sicer pa predložitveno sodišče navaja, da se pritožba tožeče stranke nanaša na to, da toženi stranki do izdaje izpodbijanega sklepa nista ugovarjali pristojnosti sodišča. Poleg tega predložitveno sodišče poudarja, da njegove „dejanske“ in „pravne“ ugotovitve temeljijo na „preizkusu argumentov strank, ob upoštevanju sklepa, katerega razveljavitev se predlaga“. Iz tega je razvidno, da je bilo pisanje, na podlagi katerega se je začel postopek, dejansko vročeno.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">25.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vsekakor je nacionalno sodišče dolžno, preden sprejme meritorno odločitev in tako – eventualno, ko prejme odgovore Sodišča na predložena vprašanja o razlagi – poskrbeti za pravilno vročitev pisanja, na podlagi katerega se začne postopek.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">26.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede na vse navedeno na podlagi dejanskih negotovosti glede časa in načina vročitve pisanja, na podlagi katerega se je začel postopek – na prvi stopnji in tudi v pritožbenem postopku, ki še ni končan – ni mogoče podvomiti o dopustnosti predloga za sprejetje predhodne odločbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">VI.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vsebinska presoja vprašanj za predhodno odločanje</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">27.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predložitveno sodišče je Sodišču v predhodno odločanje predložilo štiri vprašanja. Prvo vprašanje za predhodno odločanje se nanaša na posebno pristojnost za pogodbena razmerja na podlagi člena 7, točka 1, Uredbe Bruselj Ia. Za primer, da ta pristojnost ni upoštevna, je postavljeno drugo vprašanje o upoštevnosti Uredbe Rim I. Za primer, da Uredbe Rim I ni mogoče uporabiti za tak položaj, se s tretjim vprašanjem prosi za pojasnilo glede upoštevnosti Uredbe Rim II (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-12" href="#t-12">12</a>
</span>). Predložitveno sodišče s četrtim vprašanjem nazadnje sprašuje, ali je treba – z vidika kolizijskih pravil – obravnavane sklepe obravnavati kot „pogodbo o opravljanju storitev“ v smislu člena 4(1)(b) Uredbe Rim I ali kot pogodbo o „stvarni pravici“ (točka (c)) ali „najemno pogodbo“ (točka (c)) v smislu člena 4(1) te uredbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">28.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato je treba v nadaljevanju najprej razložiti Uredbo Bruselj Ia. Pri tem se bo pokazalo, da vprašanj, ki se nanašajo na kolizijska pravila in so predmet drugega, tretjega in četrtega vprašanja za predhodno odločanje, na podlagi drugih instrumentov ni treba preučiti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">A.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Razlaga Uredbe Bruselj Ia</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">29.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prvo vprašanje za predhodno odločanje o razlagi člena 7, točka 1a, Uredbe Bruselj Ia se nanaša na „odločitve pravnih skupnosti brez pravne osebnosti, ustanovljenih po zakonu zaradi posebnega imetništva pravice, ki jih sprejme večina njihovih članov, vendar so zavezujoče za vse, tudi tiste, ki niso glasovali“. Vendar v skladu z navedbami predložitvenega sodišča o dejanskem stanju predmet postopka v glavni stvari niso sklepi skupnosti etažnih lastnikov, ampak na njih utemeljeni zahtevki za plačilo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">30.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 7, točka 1a, Uredbe Bruselj Ia (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-13" href="#t-13">13</a>
</span>) določa posebno pristojnost v kraju izpolnitve zadevne obveznosti „v zadevah v zvezi s pogodbenimi razmerji“. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-14" href="#t-14">14</a>
</span>) Vendar je treba zaradi sistematičnosti najprej poudariti, da je uporaba te posebne pristojnosti v primeru izključne pristojnosti na podlagi člena 24 izključena. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-15" href="#t-15">15</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">31.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">K tem izključnim pristojnostim spada po eni strani pristojnost sodišč države članice, v kateri je nepremičnina, v postopkih, predmet katerih so stvarne pravice na nepremičninah (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-16" href="#t-16">16</a>
</span>), ki jo določa člen 24, točka 1. Po drugi strani spada k njej tudi pristojnost sodišč države članice, v kateri ima gospodarska družba, druga pravna oseba ali združenje svoj sedež, v nekaterih postopkih po pravu družb, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-17" href="#t-17">17</a>
</span>) ki jo določa člen 24, točka 2.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">32.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede na to je treba, da bi lahko koristno odgovorila na prvo vprašanje za predhodno odločanje, opraviti predhodni preizkus izključne pristojnosti na podlagi člena 24, točki 1 in 2, Uredbe Bruselj Ia. Samo če ni upoštevna izključna pristojnost na podlagi teh določb, bi bila potrebna razlaga člena 7, točka 1, Uredbe Bruselj Ia.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">1.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Izključna pristojnost na podlagi člena 24 Uredbe Bruselj Ia</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">a)</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Izključna pristojnost za nepremičnine (člen 24, točka 1)</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">33.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Najprej se postavlja vprašanje, ali je treba postopke o zahtevkih za plačilo stroškov upravljanja zadevne nepremičnine, ki temeljijo na sklepih skupnosti etažnih lastnikov brez pravne osebnosti, obravnavati kot postopke, „predmet katerih so stvarne pravice na nepremičninah“ ali „najem/zakup nepremičnin“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">34.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prav iz četrtega vprašanja za predhodno odločanje je razvidno, da ima predložitveno sodišče – sicer z ozirom na uporabo Uredbe Rim I in njen morebitni pomen za materialnopravne predpise, ki jih je treba uporabiti za določitev kraja izpolnitve – dvome v zvezi s tem, ali je treba postopek v glavni stvari obravnavati kot postopek, predmet katerega so „stvarne pravice na nepremičninah“ ali „najem/zakup nepremičnin“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">35.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V skladu z uvodno izjavo 7 Uredbe Rim I morajo biti določbe te uredbe med drugim skladne z Uredbo Bruselj I (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-18" href="#t-18">18</a>
</span>). Poleg tega je pravilno stališče predložitvenega sodišča, da ta t. i. zahteva po skladnosti velja tudi za razmerje med Uredbo Bruselj Ia in Uredbo Rim I. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-19" href="#t-19">19</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">36.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato je treba domnevati, da se dvomi predložitvenega sodišča o razlagi v zvezi z vprašanjem, ali gre v obravnavanem primeru za stvarne pravice na nepremičnini, nanašajo tudi na člen 24, točka 1, Uredbe Bruselj Ia.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">37.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kot sem že navedla, je predmet postopka v glavni stvari plačilo neporavnanih prispevkov za upravljanje in vzdrževanje zadevne nepremičnine, ki jih domnevno dolgujeta solastnika. To pomeni, da gre, kot se je izrazilo predložitveno sodišče, za obveznosti iz imetništva solastninskih deležev kot stvarnih pravic na nepremičnini.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">38.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V skladu s sodno prakso Sodišča je treba pojem „stvarna pravica“ na nepremičnini v smislu člena 24, točka 1, Uredbe Bruselj Ia razlagati avtonomno in ozko, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-20" href="#t-20">20</a>
</span>) tako da zadevna pravica učinkuje proti vsem (erga omnes). (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-21" href="#t-21">21</a>
</span>) Poleg tega morata biti v skladu s sodno prakso Sodišča predmet postopka vsebina ali obseg te pravice. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-22" href="#t-22">22</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">39.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožba upravnika v postopku v glavni stvari pa temelji na obligacijskih zahtevkih skupnosti lastnikov za plačilo prispevkov za vzdrževanje skupnih delov nepremičnine. Tožba se zaenkrat ne nanaša na stvarne pravice toženih solastnikov na skupnih delih v solastnini – v obliki idealnih solastninskih deležev – tako da izključna pristojnost na podlagi člena 24, točka 1, ob upoštevanju navedene sodne prakse ni podana.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">40.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar bi bilo mogoče obravnavani primer presoditi drugače, ker je pritožnik v postopku v glavni stvari navedel, da je s tožbenim predlogom podal predlog za zavarovanje izvršbe, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-23" href="#t-23">23</a>
</span>) o katerem pa prvostopenjsko sodišče ni odločilo. Tak predlog bi lahko vplival na stvarne pravice toženih strank iz njunih solastninskih deležev, na primer z omejitvijo njunih pravic do razpolaganja. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-24" href="#t-24">24</a>
</span>) S tem bi bila podana mednarodna pristojnost iz člena 24, točka 1, prvi odstavek, prva alternativa, Uredbe Bruselj Ia. Predložitveno sodišče je torej dolžno ugotoviti, kakšne posledice bi lahko imel v postopku v glavni stvari predlog za zavarovanje izvršbe za stvarne pravice toženih strank iz njunih solastninskih deležev. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-25" href="#t-25">25</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">41.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Le zaradi popolnosti pripominjam, da upravljanja etažne lastnine ni mogoče enačiti z uporabo nepremičnine, zaradi česar je treba izključiti, da je predmet postopka v glavni stvari „najem/zakup nepremičnin“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">b)</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Izključna pristojnost za gospodarske družbe ali druge pravne osebe ali združenja fizičnih ali pravnih oseb (člen 24, točka 2)</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">42.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz člena 24, točka 2, Uredbe Bruselj Ia izhaja izključna pristojnost sodišč držav članic, v katerih ima gospodarska družba, druga pravna oseba ali združenje (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-26" href="#t-26">26</a>
</span>) svoj sedež, med drugim v postopkih, predmet katerih je veljavnost odločitev njihovih organov (četrta alternativa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">43.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na podlagi razlikovanja med gospodarskimi družbami in drugimi pravnimi osebami ali združenji fizičnih ali pravnih oseb je najprej mogoče sklepati, da člen 24, točka 2, načeloma zajema „skupnosti brez pravne osebnosti“, to so skupnosti oseb brez lastne pravne osebnosti, kot je skupnost etažnih lastnikov na podlagi bolgarskega prava iz postopka v glavni stvari, ne da bi bilo treba podrobneje obravnavati pojem gospodarske družbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">44.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar je treba pripomniti, da člen 24, točka 2, četrta alternativa, Uredbe Bruselj Ia zajema samo postopke, katerih predmet je veljavnost odločitev. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-27" href="#t-27">27</a>
</span>) To niso postopki, katerih predmet je izvajanje ustreznih odločitev, kot je obravnavana tožba za plačilo prispevkov na podlagi ustreznega sklepa.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">45.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Torej je treba ugotoviti, da izključna pristojnost na podlagi člena 24, točka 2, četrta alternativa, Uredbe Bruselj Ia ne velja za postopek, kakršen je obravnavani.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">c)</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vmesni sklep</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">46.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Če zaradi predmeta tožbe v postopku v glavni stvari tudi ne more biti podana izključna pristojnost na podlagi člena 24, točka 1, prvi odstavek, prva alternativa, Uredbe Bruselj Ia, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-28" href="#t-28">28</a>
</span>) je treba zdaj razložiti člen 7, točka 1, te uredbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">2.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Posebna pristojnost na podlagi člena 7, točka 1, Uredbe Bruselj Ia</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">47.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predložitveno sodišče s prvim vprašanjem za predhodno odločanje o razlagi člena 7, točka 1, Uredbe Bruselj Ia v bistvu sprašuje, ali je treba obravnavane zahtevke za plačilo obravnavati kot zadeve v zvezi s pogodbenimi razmerji v smislu te določbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">48.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ker je Uredba Bruselj Ia nadomestila Uredbo Bruselj I, je stališče Sodišča v ustaljeni sodni praksi, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-29" href="#t-29">29</a>
</span>) da razlaga, ki jo je Sodišče podalo glede določb zadnjenavedene uredbe, velja tudi za Uredbo Bruselj Ia, kadar se določbe teh dveh aktov prava Unije lahko štejejo za enakovredne. Če se člen 7, točka 1, Uredbe Bruselj Ia ujema s predhodnimi določbami iz člena 5, točka 1, Uredbe Bruselj I in člena 5, točka 1, Bruseljske konvencije (v nadaljevanju: Bruseljska konvencija), (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-30" href="#t-30">30</a>
</span>) je razlaga, ki jo je Sodišče podalo glede teh predhodnih določb, upoštevna tudi za člen 7, točka 1, Uredbe Bruselj Ia. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-31" href="#t-31">31</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">49.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s členom 5, točka 1a, Uredbe Bruselj I je Sodišče presodilo, da sklenitev pogodbe ni pogoj za njegovo uporabo. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-32" href="#t-32">32</a>
</span>) To določbo pa je vendarle mogoče uporabiti le, če je mogoče ugotoviti obstoj obveznosti, saj se sodna pristojnost v skladu s to določbo določi glede na kraj, v katerem je bila obveznost, ki je podlaga za tožbo, izpolnjena ali bi morala biti izpolnjena. Tako pojma „zadeve v zvezi s pogodbenimi razmerji“ v smislu te določbe ni mogoče razumeti tako, da zajema tudi položaj, v katerem ena stranka do druge nima nobene prostovoljno sprejete obveznosti. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-33" href="#t-33">33</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">50.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na podlagi tega Sodišče sklepa, da se za uporabo pravila o posebni pristojnosti v zadevah v zvezi s pogodbenimi razmerji zahteva opredelitev pravne obveznosti, ki jo je ena oseba v razmerju do druge prostovoljno sprejela in na kateri temelji tožba tožeče stranke. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-34" href="#t-34">34</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">51.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pri tem je Sodišče zavzelo stališče, da je izpolnjen pogoj prostovoljnega sprejetja obveznosti tudi v primerih, v katerih so bili pravna podlaga za sporno obveznost statuti društev oziroma sklepi njihovih organov, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-35" href="#t-35">35</a>
</span>) opravljanje dejavnosti poslovodje na podlagi prava družb, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-36" href="#t-36">36</a>
</span>) predpisi (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-37" href="#t-37">37</a>
</span>) iz Uredbe o pravicah potnikov (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-38" href="#t-38">38</a>
</span>) ali enostranska izjava (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-39" href="#t-39">39</a>
</span>). Ti primeri kažejo, da Sodišče element dejanskega stanu „zadeve v zvezi s pogodbenimi razmerji“ ne razlaga ozko, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-40" href="#t-40">40</a>
</span>) čeprav v sodni praksi pogosto formalno opozarja na razmerje med pravilom splošne pristojnosti na podlagi člena 4 Uredbe Bruselj Ia in izjemo posebne pristojnosti. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-41" href="#t-41">41</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">52.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Za odgovor na prvo vprašanje za predhodno odločanje je zato odločilno, ali je v postopku v glavni stvari mogoče prepoznati „pravno obveznost, ki jo je ena oseba v razmerju do druge prostovoljno sprejela“. V zvezi s tem je treba preizkusiti, koliko bi lahko preudarki Sodišča v zadevi Peters Bauunternehmung (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-42" href="#t-42">42</a>
</span>) veljali za obravnavani primer. V tej zadevi je šlo za opredelitev obveznosti plačila, ki je temeljila na prostovoljnem članstvu v združenju podjetij. Sodišče je ugotovilo, da „pristop k društvu med člani društva ustvari tesne vezi, kot se ustvarijo med pogodbenima strankama“, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-43" href="#t-43">43</a>
</span>) tako da je za uporabo člena 5, točka 1, Bruseljske konvencije upravičeno obravnavati zadevne zahtevke kot pogodbene zahtevke. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-44" href="#t-44">44</a>
</span>) Pri tem naj ne bi bilo pomembno, „ali ta zahtevek izhaja neposredno iz pristopa ali pa iz pristopa v povezavi z odločitvijo organa društva.“ (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-45" href="#t-45">45</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">53.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato je treba glede postopka v glavni stvari najprej ugotoviti, da podrobna pravila za sprejetje odločitve, ki je podlaga za zahtevek za plačilo, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-46" href="#t-46">46</a>
</span>) ali dejstvo, da solastnika, ki sta v zamudi, nista predlagala razveljavitve zadevne odločitve, niso pomembni za presojo, ali je bila obveznost solastnikov, ki izhaja iz te odločitve, sprejeta prostovoljno.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">54.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sicer je treba glede članstva v skupnosti etažnih lastnikov poudariti, da je po eni strani zakonsko določeno, saj upoštevna bolgarska zakonodaja določa obvezno upravljanje skupnih delov v solastnini s strani skupnosti lastnikov. Po drugi strani se podrobna pravila za upravljanje po potrebi določijo s pogodbo, članstvo v skupnosti pa je posledica prostovoljne pridobitve lastniškega stanovanja skupaj s solastninskimi deleži na skupnih delih nepremičnine. Ti vidiki zato upravičujejo stališče, da gre pri obravnavani obveznosti solastnikov do skupnosti lastnikov na koncu za prostovoljno sprejeto pravno obveznost. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-47" href="#t-47">47</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">55.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ta rezultat je tudi skladen s cilji, ki jim sledi Uredba Bruselj Ia. Kot je razvidno iz njenih uvodnih izjav 15 in 16, bi morala biti „[p]ravila o pristojnosti […] čim bolj predvidljiva“ in „[p]oleg stalnega prebivališča toženca bi morala obstajati tudi alternativna podlaga pristojnosti, ki temelji na tesni povezavi med sodiščem in sporom, ali ki pripomore k pravilnemu delovanju pravosodja“. Sodišče je v zvezi s tem že v sodbi Peters Bauunternehmung (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-48" href="#t-48">48</a>
</span>) poudarilo, da „ker je na podlagi nacionalnih pravnih ureditev kraj sedeža društva večinoma tudi kraj izpolnitve za obveznosti iz članstva, […] [ima] uporaba [pristojnosti, ki velja za zadeve v zvezi s pogodbenimi razmerji] […] praktične prednosti: sodišče v kraju sedeža društva lahko namreč praviloma najbolje razume statut, določbe in sklepe društva ter okoliščine v zvezi z nastankom spora“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">56.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Razvidno je, da je te premisleke mogoče uporabiti za obravnavani položaj. Kot v pisnem stališču pravilno poudarja latvijska vlada, je to, da se za zahtevke iz upravljanja etažne lastnine določi pristojnost sodišča na kraju odločitve (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-49" href="#t-49">49</a>
</span>), če se ujema s krajem izpolnitve obravnavane obveznosti (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-50" href="#t-50">50</a>
</span>), v skladu s cilji posebne pristojnosti na podlagi člena 7, točka 1, kot so izraženi v uvodni izjavi 16 Uredbe Bruselj Ia.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">57.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">S tem se zlasti prepreči, da zahtevke za plačilo zoper solastnike, ki imajo morda stalno prebivališče v različnih državah, in vprašanja glede veljavnosti odločitev, ki so podlaga za te zahtevke, obravnavajo različna sodišča.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">58.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede na vse navedeno Sodišču zato predlagam, naj na prvo vprašanje za predhodno odločanje odgovori tako, da je treba postopke o zahtevkih, ki temeljijo na odločitvah, ki jih sprejme večina članov skupnosti etažnih lastnikov brez pravne osebnosti, vendar so zavezujoče za vse, tudi tiste, ki niso glasovali, ne da bi to vplivalo na morebitno izključno pristojnost na podlagi člena 24, točka 1, prvi odstavek, prva alternativa, v povezavi s členom 8, točka 4, Uredbe Bruselj Ia, obravnavati kot zadeve v zvezi s pogodbenimi razmerji v smislu člena 7, točka 1a, Uredbe Bruselj Ia.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">B.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sklepne ugotovitve glede drugih vprašanj za predhodno odločanje</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">1.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Drugo vprašanje za predhodno odločanje</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">59.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Drugo vprašanje za predhodno odločanje o upoštevnosti Uredbe Rim I je bilo postavljeno za primer, da je odgovor na prvo vprašanje nikalen. Ker Sodišču predlagam, naj na prvo vprašanje odgovori pritrdilno, odgovor na drugo vprašanje za predhodno odločanje morda ni potreben.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">60.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vsekakor je treba v zvezi z upoštevnostjo Uredbe Rim I opozoriti, da ne izhaja že iz tega, da tožba spada na področje uporabe posebne pristojnosti za zadeve v zvezi s pogodbenimi razmerji na podlagi člena 7, točka 1, Uredbe Bruselj Ia. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-51" href="#t-51">51</a>
</span>) Upoštevati je namreč treba izjeme, ki veljajo za stvarno področje uporabe Uredbe Rim I. V skladu s svojim členom 1(2)(f) se Uredba Rim I ne uporablja zlasti za „vprašanja, ki jih ureja pravo družb in drugih subjektov s pravno osebnostjo ali brez nje […]“. Posledica te izjeme je, da se zahtevkov za plačilo, ki jih ima pravna skupnost do svojih članov, z vidika kolizijskih pravil ne sme presojati na podlagi Uredbe Rim I, čeprav je treba take zahtevke obravnavati kot „zadeve v zvezi s pogodbenimi razmerji“ v smislu člena 7, točka 1, Uredbe Bruselj Ia, ki ne vsebuje ustrezne izjeme. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-52" href="#t-52">52</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">2.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tretje vprašanje za predhodno odločanje</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">61.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tretje vprašanje za predhodno odločanje o upoštevnosti Uredbe Rim II je prav tako postavljeno samo za primer, da je odgovor na prvo in drugo vprašanje za predhodno odločanje nikalen. Zaradi predlaganega odgovora na prvo vprašanje za predhodno odločanje torej odgovor nanj ni potreben.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">3.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Četrto vprašanje za predhodno odločanje</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">62.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Četrto vprašanje za predhodno odločanje o razlagi člena 4(1), točka (b) oziroma točka (c), Uredbe Rim I pa je postavljeno za primer, da je odgovor na prvo ali drugo vprašanje pritrdilen, torej za primer, da bi bilo treba zaradi uporabe posebne pristojnosti v kraju izpolnitve pogodbene obveznosti upoštevati kolizijska pravila za pogodbena obligacijska razmerja.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">63.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar se na podlagi mojih predhodnih preudarkov o upoštevnosti Uredbe Rim I (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-53" href="#t-53">53</a>
</span>) ta uredba, kot je razvidno iz njenega člena 1(2)(f), načeloma ne uporabi za pravno razmerje, ki je predmet postopka v glavni stvari.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">64.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kot sem že nakazala, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-54" href="#t-54">54</a>
</span>) pa je kljub temu mogoče razbrati, da predložitveno sodišče s četrtim vprašanjem za predhodno odločanje v bistvu sprašuje, koliko opredelitev pravnega razmerja, ki v postopku v glavni stvari temelji na zahtevku za plačilo, ki je predmet spora, vpliva na zakonodajo, ki jo je treba uporabiti za določitev kraja izpolnitve zadevne storitve.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">65.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ker mora Sodišče v skladu z ustaljeno sodno prakso nacionalnemu sodišču podati koristen odgovor, ki mu omogoča rešitev spora, o katerem odloča, mora Sodišče po potrebi preoblikovati vprašanja, ki so mu bila predložena. Poleg tega lahko Sodišče upošteva določbe prava Unije, na katere se nacionalno sodišče v vprašanju ni sklicevalo. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-55" href="#t-55">55</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">66.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede na navedeno bi bilo mogoče dvome o razlagi glede opredelitve pravnega razmerja, ki je podlaga za tožbo za plačilo, kot „pogodba o opravljanju storitev“ (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-56" href="#t-56">56</a>
</span>) ali kot pogodba o „stvarni pravici“ (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-57" href="#t-57">57</a>
</span>) oziroma kot najem ali zakup (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-58" href="#t-58">58</a>
</span>), ki jih je predložitveno sodišče izrazilo v četrtem vprašanju za predhodno odločanje, razumeti tudi kot nadaljevanje dvomov o razlagi člena 7, točka 1, Uredbe Bruselj Ia. To je razvidno zlasti iz tega, da se predložitveno sodišče v predložitveni odločbi sklicuje na člen 68 Zakon za zadalzheniata i dogovorite (zakon o obligacijskih razmerjih in pogodbah) o določitvi kraja izpolnitve obveznosti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">67.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato bi bilo treba četrto vprašanje za predhodno odločanje preoblikovati in ga razlagati tako, da se z njim sprašuje, ali je treba kraj izpolnitve obravnavane obveznosti določiti na podlagi člena 7, točka 1(b), druga alinea, Uredbe Bruselj Ia.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">68.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 7, točka 1(b), druga alinea, Uredbe Bruselj Ia namreč za pogodbe o opravljanju storitev vsebuje pravilo za avtonomno določitev kraja izpolnitve obveznosti v okviru prava Unije, če obravnavana pogodba ne vsebuje ustreznega dogovora. Na podlagi tega pravila je upošteven kraj, v katerem je bila izpolnitev, značilna za pogodbo – oziroma storitve – v skladu s pogodbo opravljena ali bi morala biti opravljena.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">69.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V skladu s sodno prakso Sodišča o členu 5, točka 1(b), Uredbe Bruselj I, katerega besedilo se ujema z besedilom člena 7, točka 1(b), Uredbe Bruselj Ia, „pojem ‚storitve‘ […] pomeni vsaj to, da stranka, ki jih opravlja, opravlja določeno dejavnost za plačilo“. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-59" href="#t-59">59</a>
</span>),  (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-60" href="#t-60">60</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">70.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vprašanje, ki si ga je treba zastaviti, je torej, kakšno je razmerje med prispevki, ki jih morajo plačati solastniki, katerih plačilo je predmet postopka v glavni stvari, in dejavnostjo upravljanja, ki jo izvaja skupnost etažnih lastnikov. Dejavnost upravljanja v glavnem obsega vzdrževanje nepremičnine in v zvezi s tem sklepanje različnih vrst pogodb s tretjimi, ki so potrebne za izvajanje upravljanja, na primer o čiščenju in vzdrževanju skupnih delov nepremičnine, izvajanju popravil ali oskrbi z energijo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">71.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar je treba opozoriti, da se upravljanje ne izvaja nujno za plačilo. Upravljanje se izvaja za plačilo na primer samo, če se upravljanje nepremičnine, sestavljene iz lastniških stanovanj, prenese na specializiranega izvajalca in ga kot častne funkcije ne izvaja na primer eden od solastnikov. Poleg tega je kar precejšen del prispevkov, ki jih solastniki plačajo skupnosti lastnikov, namenjen plačilu davkov in dajatev, ne pa izpolnjevanju pogodbenih obveznosti do tretjih, ki so bile sprejete v imenu in za račun skupnosti lastnikov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">72.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Menim, da se ob upoštevanju teh premislekov o mešani ali vsaj neenotni naravi obravnavanih prispevkov na podlagi načel pravne varnosti in predvidljivosti določitve mednarodne pristojnosti (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-61" href="#t-61">61</a>
</span>) člen 7, točka 1(b), druga alinea, Uredbe Bruselj Ia ne more uporabiti za položaj, kakršen je položaj v postopku v glavni stvari.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">73.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede na navedeno bi bilo treba kraj izpolnitve določiti na podlagi – v skladu s členom 7, točka 1(c), Uredbe Bruselj Ia – subsidiarnega pravila iz člena 7, točka 1a, te uredbe, na podlagi katerega so za zadeve v zvezi s pogodbenimi razmerji v smislu te določbe pristojna sodišča v kraju „izpolnitve zadevne obveznosti“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">74.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Za ustrezno določitev kraja izpolnitve se na podlagi tako imenovanega pravila Tessili (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-62" href="#t-62">62</a>
</span>) uporabi lex causae, ki ga vsakokrat določa upoštevno kolizijsko pravo države sodišča, ki odloča o zadevi.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">75.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pri tem je treba upoštevati, da bi bilo treba kraj izpolnitve v smislu člena 7, točka 1a, Uredbe Bruselj Ia določiti glede na obveznost, ki je predmet obravnavanega spora, to je obveznost plačila, in ne izpolnitev, značilna za pogodbo, kot v točki (b). (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-63" href="#t-63">63</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">76.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato Sodišču predlagam, naj četrto vprašanje za predhodno odločanje, da bi ponazorilo njegovo nanašanje na člen 7, točka 1, Uredbe Bruselj Ia, preoblikuje in nanj odgovori:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-126" title="page-19">
      Člen 7, točka 1, Uredbe Bruselj Ia je treba razlagati tako, da
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">dejavnost upravljanja, ki jo izvaja skupnost etažnih lastnikov, v okviru katere se sprejemajo odločitve o stroških vzdrževanja stavbe, ne pomeni „opravljanja storitev“ v smislu točke (b), druga alinea;</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">je treba kraj izpolnitve obveznosti plačila, ki izhaja iz takih odločitev, ob upoštevanju točke (a) določiti na podlagi zakona, ki se v skladu s kolizijskimi pravili države sodišča, ki odloča o zadevi, uporablja za zadevno pravno razmerje.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">VII.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predlog</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">77.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na podlagi navedenih razlogov Sodišču predlagam, naj na predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Okrazhen sad Blagoevgrad (okrožno sodišče v Blagoevgradu, Bolgarija), odgovori:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-131" title="page-20">
      1. Postopke o zahtevkih, ki temeljijo na odločitvah, ki jih sprejme večina članov skupnosti etažnih lastnikov brez pravne osebnosti, vendar so zavezujoče za vse, tudi tiste, ki niso glasovali, je treba, ne da bi to vplivalo na izključno pristojnost na podlagi člena 24, točka 1, prvi odstavek, prva alternativa, v povezavi s členom 8, točka 4, prvi stavek, prva alternativa, Uredbe (EU) št. 1215/2012 (Bruselj Ia), obravnavati kot zadeve v zvezi s pogodbenimi razmerji v smislu člena 7, točka 1a, Uredbe (EU) št. 1215/2012 (Bruselj Ia).
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-132" title="page-20">
      2. Člen 7, točka 1, Uredbe (EU) št. 1215/2012 (Bruselj Ia) je treba razlagati tako, da
    </p>
    <p class="C11Marge1avecretrait" id="para-133" title="page-20">
      – dejavnost upravljanja, ki jo izvajajo organi skupnosti etažnih lastnikov, v okviru katere se sprejemajo odločitve o stroških vzdrževanja stavbe, ne pomeni „opravljanja storitev“ v smislu točke (b), druga alinea;
    </p>
    <p class="C11Marge1avecretrait" id="para-134" title="page-20">
      – je treba kraj izpolnitve obveznosti plačila, ki izhaja iz takih odločitev, ob upoštevanju točke (a) določiti na podlagi zakona, ki se v skladu s kolizijskimi pravili države sodišča, ki odloča o zadevi, uporablja za zadevno pravno razmerje.
    </p>
    <div/>
  <hr class="note"/>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-1" href="#c-1">1</a>
</span>) Jezik izvirnika: nemščina.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-2" href="#c-2">2</a>
</span>) Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL 2012, L 351, str. 1, v nadaljevanju: Uredba Bruselj Ia).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-3" href="#c-3">3</a>
</span>) Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) (UL 2008, L 177, str. 6, v nadaljevanju: Uredba Rim I).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-4" href="#c-4">4</a>
</span>) Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah („vročanje pisanj“) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 (UL 2007, L 324, str. 79, v nadaljevanju: Uredba o vročanju).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-5" href="#c-5">5</a>
</span>) V tem smislu glej zlasti sodbo z dne 3. marca 1994 v zadevi Eurico Italia in drugi (C‑332/92, C‑333/92 in C‑335/92, EU:C:1994:79, točki 11 in 13).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-6" href="#c-6">6</a>
</span>) Glej na primer obveznost sodišča, da ne izreče sodbe, na podlagi člena 19 Uredbe o vročanju v povezavi s členom 28(3) Uredbe Bruselj Ia, dokler ni mogoče ugotoviti, da je bilo pisanje, na podlagi katerega se začne postopek, pravilno vročeno.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-7" href="#c-7">7</a>
</span>) Za pravne posledice opustitve vročitve, napačne vročitve ali nepravočasne vročitve v okviru priznavanja glej člen 45(1)(b) Uredbe Bruselj Ia.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-8" href="#c-8">8</a>
</span>) Pfeifer E./Pfeiffer M., v: Paulus D./Peiffer E./Peiffer M., Europäische Gerichtsstands- und Vollstreckungsverordnung (Brüssel Ia), Kommentar, člen 28, točki 18 in 29.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-9" href="#c-9">9</a>
</span>) Queirolo I., v: Magnus/Mankowski, ECPIL Commentary of Brussels Ibis Regulation, člen 28, točka 20. V zvezi s tem glej že sklepne predloge generalnega pravobranilca Y. Bota, predstavljene v zadevi A (C‑112/13, EU:C:2014:207, točka 53 in naslednje) ter sodbo z dne 11. septembra 2014 (C‑112/13, EU:C:2014:2195, točka 51 in naslednje).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-10" href="#c-10">10</a>
</span>) Sodbe z dne 7. septembra 1999, Beck in Bergdorf (C‑355/97, EU:C:1999:391, točka 22); z dne 23. januarja 2018, F. Hoffmann-La Roche in drugi (C‑179/16, EU:C:2018:25, točka 45); z dne 29. maja 2018, Liga van Moskeeën en Islamitische Organisaties Provincie Antwerpen in drugi (C‑426/16, EU:C:2018:335, točka 31), in z dne 25. julija 2018, Confédération paysanne in drugi (C‑528/16, EU:C:2018:583, točka 73).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-11" href="#c-11">11</a>
</span>) V skladu z ustaljeno sodno prakso, navedeno v opombi 10, lahko Sodišče zavrne odločanje o predlogu za sprejetje predhodne odločbe, ki ga vloži nacionalno sodišče, le takrat, kadar je očitno, da zahtevana razlaga prava Unije nima nikakršne zveze z dejanskim stanjem ali predmetom spora o glavni stvari, kadar gre za hipotetičen problem oziroma kadar Sodišče nima na voljo dejanskih in pravnih elementov, ki so potrebni, da bi lahko na postavljena vprašanja podalo koristne odgovore.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-12" href="#c-12">12</a>
</span>) Uredba (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti („Rim II“) (UL 2007, L 199, str. 73).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-13" href="#c-13">13</a>
</span>) Glej točko 5 teh sklepnih predlogov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-14" href="#c-14">14</a>
</span>) Nemška različica te določbe [„wenn ein Vertrag oder Ansprüche aus einem Vertrag den Gegenstand des Verfahrens bilden“, kar dobesedno pomeni „kadar je predmet postopka pogodba ali pravice iz pogodbe“] glede tega odstopa od drugih jezikovnih različic, katerih besedilo je delno manj specifično (angleška različica: „matters relating to a contract“, španska različica: „materia contractual“, francoska različica: „en matière contractuelle“, madžarska različica: „egy szerződés“, italijanska različica: „materia contrattuale“, romunska različica: „materie contractuală“).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-15" href="#c-15">15</a>
</span>) V zvezi s tem glej tudi člen 27 Uredbe Bruselj Ia.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-16" href="#c-16">16</a>
</span>) Kot tudi najem/zakup nepremičnin.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-17" href="#c-17">17</a>
</span>) Glej točko 6 teh sklepnih predlogov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-18" href="#c-18">18</a>
</span>) Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 4, str. 42, v nadaljevanju: Uredba Bruselj I).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-19" href="#c-19">19</a>
</span>) V tem smislu glej že sodbo z dne 15. junija 2017, Kareda (C‑249/16, EU:C:2017:472, točka 32), v kateri je sklicevanje na sodbo z dne 21. januarja 2016, ERGO Insurance in Gjensidige Baltic (C‑359/14 in C‑475/14, EU:C:2016:40, točka 43).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-20" href="#c-20">20</a>
</span>) Za sistematično in teleološko obrazložitev tega načela glej že moje sklepne predloge, predstavljene v zadevi Schmidt (C‑417/15, EU:C:2016:535, točki 35 in 37), ter sodbo z dne 16. novembra 2016 v tej zadevi (EU:C:2016:881, točka 28 in naslednje).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-21" href="#c-21">21</a>
</span>) Sodba Schmidt (C‑417/15, EU:C:2016:881, točka 31), v kateri je sklicevanje na sodbo z dne 17. decembra 2015, Komu in drugi (C‑605/14, EU:C:2015:833, točka 27 in navedena sodna praksa).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-22" href="#c-22">22</a>
</span>) Sodba Schmidt (C‑417/15, EU:C:2016:881, točka 30), v kateri je prav tako sklicevanje na sodbo Komu in drugi (C‑605/14, EU:C:2015:833, točka 26 in navedena sodna praksa).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-23" href="#c-23">23</a>
</span>) V skladu s členom 397(1) bolgarskega zakona o civilnem postopku lahko sodišče dolžniku v tem okviru očitno izreče prepoved razpolaganja z nepremičnino. Glej https://e-justice.europa.eu/content_interim_and_precautionary_measures-78‑bg-de.do?member=1 (Stanje: 26. 11. 2018).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-24" href="#c-24">24</a>
</span>) Sodišče je skladno s tem v sodbi Komu in drugi (C‑605/14, EU:C:2015:833) odločilo, da predlog za prenehanje solastnine na nepremičnini s prodajo, ki je zaupana v izvedbo pooblaščencu, spada v kategorijo sporov, katerih predmet so stvarne pravice na nepremičninah.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-25" href="#c-25">25</a>
</span>) Če bi se v obravnavanem primeru izkazalo, da je zaradi predloga za zavarovanje izvršbe podana pristojnost bolgarskih sodišč na podlagi člena 24, točka 1, prvi odstavek, prva alternativa, Uredbe Bruselj Ia, bi lahko njihova pristojnost za zavarovano denarno terjatev, ki je predmet tožbe, eventualno izhajala iz člena 8, točka 4, te uredbe.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-26" href="#c-26">26</a>
</span>) Vendar se tudi posamezne jezikovne različice te določbe med seboj razlikujejo: angleška jezikovna različica se na primer nanaša na „companies or other legal persons or associations of natural or legal persons“.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-27" href="#c-27">27</a>
</span>) Sodba z dne 2. oktobra 2008, Hassett in Doherty (C‑372/07, EU:C:2008:534, točka 26).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-28" href="#c-28">28</a>
</span>) V zvezi s tem glej točko 40 zgoraj.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-29" href="#c-29">29</a>
</span>) Sodbi z dne 16. novembra 2016, Schmidt (C‑417/15, EU:C:2016:881, točka 26), in z dne 9. marca 2017, Pula Parking (C‑551/15, EU:C:2017:193, točka 31).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-30" href="#c-30">30</a>
</span>) Konvencija z dne 27. septembra 1968 o pristojnosti in izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL 1972, L 299, str. 32).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-31" href="#c-31">31</a>
</span>) V tem smislu glej sodbo z dne 15. junija 2017, Kareda (C‑249/16, EU:C:2017:472, točka 27). Glej tudi nedavno sodbo z dne 15. novembra 2018, Kuhn (C‑308/17, EU:C:2018:911, točka 31).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-32" href="#c-32">32</a>
</span>) Sodbi z dne 28. januarja 2015, Kolassa (C‑375/13, EU:C:2015:37, točka 38), in z dne 21. aprila 2016, Austro-Mechana (C‑572/14, EU:C:2016:286, točka 34).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-33" href="#c-33">33</a>
</span>) Sodbe z dne 14. marca 2013, Česká spořitelna (C‑419/11, EU:C:2013:165, točka 46); z dne 28. januarja 2015, Kolassa (C‑375/13, EU:C:2015:37, točka 39), in z dne 21. aprila 2016, Austro-Mechana (C‑572/14, EU:C:2016:286, točka 35). Glej tudi že v zvezi z Bruseljsko konvencijo sodbo z dne 17. junija 1992, Handte (C‑26/91, EU:C:1992:268, točka 15).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-34" href="#c-34">34</a>
</span>) Sodbe z dne 15. junija 2017, Kareda (C‑249/16, EU:C:2017:472, točka 28); z dne 14. marca 2013, Česká spořitelna (C‑419/11, EU:C:2013:165, točka 47); z dne 28. januarja 2015, Kolassa (C‑375/13, EU:C:2015:37, točka 39), in z dne 21. aprila 2016, Austro-Mechana (C‑572/14, EU:C:2016:286, točka 36).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-35" href="#c-35">35</a>
</span>) Sodba z dne 22. marca 1983, Peters Bauunternehmung (34/82, EU:C:1983:87, točka 13).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-36" href="#c-36">36</a>
</span>) Sodba z dne 10. septembra 2015, Holterman Ferho Exploitatie in drugi (C‑47/14, EU:C:2015:574, točka 54).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-37" href="#c-37">37</a>
</span>) Sodba z dne 7. marca 2018, Flightright in drugi (C‑274/16, C‑447/16 in C‑448/16, EU:C:2018:160, točka 64). Glej že predhodno sodbo z dne 9. julija 2009, Rehder (C‑204/08, EU:C:2009:439, točka 28).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-38" href="#c-38">38</a>
</span>) Uredba (ES) št. 261/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov ter o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 295/91 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 7, zvezek 8, str. 10).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-39" href="#c-39">39</a>
</span>) Sodba z dne 20. januarja 2005, Engler (C‑27/02, EU:C:2005:33, točka 53) (obljuba nagrade).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-40" href="#c-40">40</a>
</span>) Glej v tem smislu že sodbo Engler (C‑27/02, EU:C:2005:33, točka 48).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-41" href="#c-41">41</a>
</span>) Sodba z dne 14. julija 2016, Granarolo (C‑196/15, EU:C:2016:559, točki 18 in 19), v kateri je sklicevanje na sodbo z dne 18. julija 2013, ÖFAB (C‑147/12, EU:C:2013:490, točki 30 in 31).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-42" href="#c-42">42</a>
</span>) Sodba Peters Bauunternehmung (34/82, EU:C:1983:87, točka 13).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-43" href="#c-43">43</a>
</span>) Sodba Peters Bauunternehmung (34/82, EU:C:1983:87, točka 13).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-44" href="#c-44">44</a>
</span>) Ta pristop je bil potrjen v sodbi z dne 10. marca 1992, Powell Duffryn (C‑214/89, EU:C:1992:115), glede veljavnosti dogovora o pristojnosti, ki je bil določen v statutu družbe, za delničarje in v že navedeni sodbi Engler (C‑27/02, EU:C:2005:33, točka 45).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-45" href="#c-45">45</a>
</span>) Sodba Peters Bauunternehmung (34/82, EU:C:1983:87, točka 18).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-46" href="#c-46">46</a>
</span>) Na podlagi navedene nacionalne zakonodaje se sklep o stroških vzdrževanja, ki jih morajo glede na svoje idealne deleže nositi vsi solastniki, sprejme z večinskim sklepom zbora lastnikov. To pomeni, da je ustrezni sklep zavezujoč, ne glede na to, ali je solastnik glasoval zanj ali ne.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-47" href="#c-47">47</a>
</span>) Sodišče bo moralo v zadevi C‑421/18 pojasniti, ali je te preudarke mogoče uporabiti za primer, v katerem je odvetniška zbornica zoper enega od svojih članov vložila tožbo za plačilo članarine.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-48" href="#c-48">48</a>
</span>) Sodba Peters Bauunternehmung (34/82, EU:C:1983:87, točka 14).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-49" href="#c-49">49</a>
</span>) Ta se poleg tega ujema s krajem, v katerem je nepremičnina.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-50" href="#c-50">50</a>
</span>) Za določitev kraja izpolnitve pa glej moje navedbe glede četrtega vprašanja za predhodno odločanje spodaj pod točko 62 in naslednjimi.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-51" href="#c-51">51</a>
</span>) Utemeljitev Komisije s sklicevanjem na obvezno skladnost ni zadostna.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-52" href="#c-52">52</a>
</span>) V tem smislu glej tudi: Von Hein v Rauscher, Großkommentar EuZPR/EuIPR, zv. III, Rom I‑VO, Rom II‑VO, 4. izd. 2015, člen 1 Uredbe Rim I, točka 47.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-53" href="#c-53">53</a>
</span>) Glej točko 60 zgoraj.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-54" href="#c-54">54</a>
</span>) Glej točko 34 zgoraj.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-55" href="#c-55">55</a>
</span>) Glej nedavno sodbo z dne 7. avgusta 2018, Smith (C‑122/17, EU:C:2018:631, točka 34). Namesto številnih drugih glej tudi sodbo z dne 22. junija 2017, E.ON Biofor Sverige (C‑549/15, EU:C:2017:490, točka 72).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-56" href="#c-56">56</a>
</span>) Pripomniti je treba, da pojem opravljanja storitev iz člena 7, točka 1(b), druga alinea, Uredbe Bruselj Ia ustreza enakemu pojmu na podlagi člena 4(1)(b) Uredbe Rim I. V tem smislu glej Paulus v: Paulus/Peiffer/Peiffer, Kommentar zur VO (EU) Nr. 1215/2012, člen 7, točka 97 in naslednje.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-57" href="#c-57">57</a>
</span>) V zvezi s tem glej točko 33 in naslednje zgoraj o členu 24, točka 1, Uredbe Bruselj Ia.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-58" href="#c-58">58</a>
</span>) Glej točko 41 zgoraj.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-59" href="#c-59">59</a>
</span>) Glej sodbo z dne 23. aprila 2009, Falco Privatstiftung in Rabitsch (C‑533/07, EU:C:2009:257, točka 29). Glej tudi sodbo z dne 14. julija 2016, Granarolo (C‑196/15, EU:C:2016:559, točka 37).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-60" href="#c-60">60</a>
</span>) Pri razlagi tega elementa dejanskega stanu pa po mnenju Sodišča, če ni razvidna obveznost plačila, za opredelitev kot plačilo zadostuje pridobitev „gospodarske vrednosti“. Glej na primer sodbo z dne 19. decembra 2013, Corman-Collins (C‑9/12, EU:C:2013:860, točka 40).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-61" href="#c-61">61</a>
</span>) Glej uvodni izjavi 15 in 16 Uredbe Bruselj Ia.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-62" href="#c-62">62</a>
</span>) Sodba z dne 6. oktobra 1976, Industrie tessili italiana Como (12/76, EU:C:1976:133).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-63" href="#c-63">63</a>
</span>) Ustaljena sodna praksa od sodbe z dne 6. oktobra 1976, De Bloos (14/76, EU:C:1976:134).</p>
</body>
</html>
