European flag

Uradni list
Evropske unije

SL

Serija L


2026/2497

11.11.2026

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2026/2497

z dne 10. novembra 2026

o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz bakrenih cevi s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, Mehike, Vietnama in Uzbekistana

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (1) (v nadaljnjem besedilu: osnovna uredba), in zlasti člena 7 Uredbe,

po posvetovanju z državami članicami,

ob upoštevanju naslednjega:

1.   POSTOPEK

1.1   Začetek

(1)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je 12. marca 2026 v skladu s členom 5 osnovne uredbe začela protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom bakrenih cevi s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: Kitajska ali LRK), Združenih mehiških držav (v nadaljnjem besedilu: Mehika), Socialistične republike Vietnam (v nadaljnjem besedilu: Vietnam) in Republike Uzbekistan (v nadaljnjem besedilu: Uzbekistan) (v nadaljnjem besedilu: zadevne države). Preiskava se je začela po pritožbi, ki jo je 26. januarja 2026 vložil odbor EU Copper Tubes Defence Committee (v nadaljnjem besedilu: pritožniki ali EUCTDC) v imenu industrije Unije v smislu člena 5(4) osnovne uredbe.

(2)

Začetek preiskave je bil utemeljen z dokazi o dampingu in posledični znatni škodi, predloženimi v pritožbi, kot je podrobno navedeno v obvestilu o začetku, objavljenem v Uradnem listu Evropske unije (2) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku).

1.2   Registracija

(3)

Komisija je z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2026/1161 (v nadaljnjem besedilu: uredba o registraciji) (3) uvedla obvezno registracijo uvoza zadevnega izdelka.

1.3   Zainteresirane strani

(4)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala k sodelovanju v preiskavi. Poleg tega je obvestila pritožnike, znane proizvajalce Unije, proizvajalce izvoznike, organe Kitajske, Mehike, Vietnama in Uzbekistana ter druge znane deležnike, vključno z uvozniki, uporabniki in panožnimi združenji, ter jih povabila k sodelovanju. Vse zainteresirane strani so imele možnost, da predložijo pripombe glede začetka preiskave in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

1.4   Pripombe glede začetka preiskave

(5)

Pripombe glede začetka preiskave so predložili vlada Uzbekistana in trije uzbekistanski proizvajalci izvozniki, in sicer „JV Sharq Tubes LLC“, „ICG Infinity Copper Group LLC“ in „Angren Pipe Plant LLC“. Strani so v teh pripombah trdile, da (a) bi bilo treba preiskavo v zvezi z Uzbekistanom zaključiti, ker je bil njegov tržni delež zanemarljiv in (b) pogoji za kumulacijo Uzbekistana z drugimi državami izvoznicami za namene analize škode niso izpolnjeni. Ker so se s pripombami izpodbijali določeni podatki, ki so jih predložili pritožniki, brez oporekanja začetku preiskave kot takemu, so bile te trditve obravnavane v okviru analize škode v oddelku 4.

1.5   Vzorčenje

(6)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

Vzorčenje proizvajalcev Unije

(7)

Komisija je v obvestilu o začetku obvestila zainteresirane strani, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Vzorec je izbrala na podlagi obsega proizvodnje in prodaje ter vanj vključila tri proizvajalce Unije.

(8)

Vzorčeni proizvajalci Unije so predstavljali več kot 40 % ocenjenega celotnega obsega proizvodnje in prodaje podobnega izdelka v Uniji. Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe o začasnem vzorcu. Glede vzorca ni bila prejeta nobena pripomba. Ugotovljeno je bilo, da je dokončni vzorec reprezentativen za industrijo Unije.

Vzorčenje nepovezanih uvoznikov

(9)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, je nepovezane uvoznike pozvala, naj predložijo informacije, navedene v obvestilu o začetku.

(10)

Noben nepovezan uvoznik ni predložil zahtevanih informacij oziroma se ni strinjal z vključitvijo v vzorec. Glede na to ni bilo vzorca nepovezanih uvoznikov.

Vzorčenje proizvajalcev izvoznikov iz LRK

(11)

Na svetovnem trgu bakrenih cevi prevladujejo tri velike kitajske multinacionalne skupine: Golden Dragon Precise Copper Tube Group Inc (v nadaljnjem besedilu: Dragon Copper Tubes Group), skupina Jintian in skupina Hailiang. Proizvajalci izvozniki iz teh skupin imajo sedež v treh zadevnih državah, in sicer v LRK, Mehiki in Vietnamu, vsi vzorčeni proizvajalci izvozniki v tej preiskavi (razen tistih v Uzbekistanu) pa pripadajo eni od teh skupin.

(12)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, je vse proizvajalce izvoznike na Kitajskem pozvala, naj predložijo informacije, navedene v obvestilu o začetku. Poleg tega je predstavništvo Ljudske republike Kitajske pri Evropski uniji pozvala, naj opredeli morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi lahko bili zainteresirani za sodelovanje v preiskavi, in/ali z njimi vzpostavi stik.

(13)

V odgovoru na obvestilo o začetku so štirje proizvajalci izvozniki iz dveh skupin podjetij na Kitajskem predložili zahtevane informacije in se strinjali z vključitvijo v vzorec.

(14)

Na podlagi informacij, ki so bile na voljo v tej fazi, je celotni obseg izvoza teh kitajskih podjetij, neposredno ali prek povezanih in nepovezanih trgovcev, predstavljal [3–5] % ocenjenega celotnega obsega izvoza bakrenih cevi iz Kitajske v Unijo v obdobju preiskave (4). Glede na nizko raven izvoza v Unijo proizvajalcev izvoznikov, ki so predložili odgovore v zvezi z vzorčenjem, je Komisija sklenila, da reprezentativnega vzorca ni mogoče izbrati v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe.

(15)

V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe so bila z vsemi znanimi zadevnimi proizvajalci izvozniki in organi zadevne države opravljena posvetovanja o neizvedbi vzorčenja.

(16)

Družba Ningbo Jintian Copper Tube Co. Ltd., Kitajska (v nadaljnjem besedilu: Jintian China) je predložila pripombe glede neizvedbe vzorčenja. Trdila je, da je oznaka HS, uporabljena za izračun uvoza v obdobju preiskave, vključevala več izdelkov zunaj obsega te preiskave. Zato je trdila, da je bil precenjen skupni obseg izvoza, uporabljen kot izhodiščna vrednost, kar pomeni, da so sodelujoča podjetja dejansko predstavljala večji delež od ocenjenih [3–5] % celotnega izvoza zadevnega izdelka iz Kitajske v EU.

(17)

Komisija je v času sklepa o vzorčenju ocenila obseg uvoza na podlagi metodologije iz pritožbe. Ker se zadevni izdelek uvršča pod oznako KN 7411 10 90 , ki zajema tudi druge izdelke, je bilo v pritožbi ocenjeno, da zadevni izdelek predstavlja približno 50–60 % celotnega uvoza pod navedeno oznako KN. Pritožnik je svojo oceno oprl na podatke, ki so jih zagotovili proizvajalci Unije, komunikacijo s strankami pritožnika in tržno analizo, ki jo je opravil in ki združuje informacije iz tržnih poročil iz zunanjih virov ter statistične podatke o uvozu in izvozu iz vsake od zadevnih držav (5). Komisija je na podlagi te ocene določila obseg uvoza iz Ljudske republike Kitajske. Družba Jintian China ni izpodbijala metodologije, uporabljene v pritožbi, in ni predložila alternativne metodologije. Komisija je zato zavrnila trditve in potrdila, da reprezentativnega vzorca ni mogoče izbrati v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe.

(18)

Komisija je 7. aprila 2026 vlado Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: kitajska vlada) obvestila o svoji odločitvi, da glede na znatno stopnjo nesodelovanja proizvajalcev izvoznikov uporabi člen 18 osnovne uredbe v povezavi s členom 17(4) osnovne uredbe. Zato je Komisija svoje ugotovitve glede proizvajalcev izvoznikov v LRK oprla na člen 18 in uporabila razpoložljiva dejstva.

(19)

Kitajska vlada je v svojih pripombah poudarila, da bi bilo treba za kitajske družbe, da bi bilo treba za kitajske družbe, ki so se registrirale za sodelovanje v postopku, ne glede na njihov obseg izvoza določiti individualno stopnjo dampinga na podlagi njihovih odgovorov in ne razpoložljivih dejstev. Komisija je ugotovila, da so bili vsi sodelujoči proizvajalci izvozniki z obvestilom o rezultatih vzorčenja ustrezno obveščeni, da morajo izpolniti vprašalnik za proizvajalce izvoznike, če želijo zaprositi za individualno stopnjo dampinga.

Vzorčenje proizvajalcev izvoznikov iz Mehike

(20)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, je vse proizvajalce izvoznike v Mehiki pozvala, naj predložijo informacije, navedene v obvestilu o začetku. Poleg tega je predstavništvo Združenih mehiških držav pri Evropski uniji pozvala, naj opredeli druge proizvajalce izvoznike, ki bi lahko bili zainteresirani za sodelovanje v preiskavi, in/ali z njimi vzpostavi stik.

(21)

En proizvajalec izvoznik v Mehiki, družba GD Affiliates de RL de CV (v nadaljnjem besedilu: GDA), je predložil zahtevane informacije in se strinjal z vključitvijo v vzorec. Družba GDA je hčerinska družba skupine Dragon Copper Tubes Group in je v obdobju preiskave predstavljala 100 % celotnega izvoza iz Mehike v EU.

(22)

Zato se je Komisija odločila, da vzorčenje ni potrebno. Proizvajalec izvoznik, ki se je javil, je bil zato pozvan, naj predloži izpolnjen vprašalnik.

Vzorčenje proizvajalcev izvoznikov iz Uzbekistana

(23)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, je vse proizvajalce izvoznike iz Uzbekistana pozvala, naj predložijo informacije, navedene v obvestilu o začetku. Poleg tega je predstavništvo Republike Uzbekistan pri Evropski uniji pozvala, naj opredeli druge proizvajalce izvoznike, ki bi lahko bili zainteresirani za sodelovanje v preiskavi, in/ali z njimi vzpostavi stik.

(24)

Trije proizvajalci izvozniki iz Uzbekistana so predložili zahtevane informacije in se strinjali z vključitvijo v vzorec: JV Sharq Tubes LLC, ICG Infinity Copper Group LLC in Angren Pipe Plant LLC. V obdobju preiskave so predstavljali 100 % celotnega izvoza iz Uzbekistana v EU.

(25)

Komisija se je odločila preiskati tri proizvajalce izvoznike, zato vzorčenje ni bilo potrebno. Zato je vse tri proizvajalce izvoznike pozvala, naj predložijo izpolnjen vprašalnik.

Vzorčenje proizvajalcev izvoznikov iz Vietnama

(26)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, je vse proizvajalce izvoznike iz Vietnama pozvala, naj predložijo informacije, navedene v obvestilu o začetku. Poleg tega je predstavništvo Socialistične republike Vietnam pozvala, naj opredeli druge proizvajalce izvoznike, ki bi lahko bili zainteresirani za sodelovanje v preiskavi, in/ali z njimi vzpostavi stik.

(27)

Štirje proizvajalci izvozniki iz Vietnama so predložili zahtevane informacije in se strinjali z vključitvijo v vzorec.

(28)

Komisija je v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe izbrala vzorec dveh proizvajalcev izvoznikov. Hailiang (Vietnam) Copper Manufacturing Co., Ltd (v nadaljnjem besedilu: Hailiang Vietnam), hčerinska družba kitajske skupine Hailiang, in Jintian Copper Industrial (Vietnam) Company Limited (v nadaljnjem besedilu: Jintian Vietnam), hčerinska družba kitajske skupine Jintian. Ta izbor je temeljil na največjem reprezentativnem obsegu izvoza v Unijo, ki ga je bilo mogoče razumno preiskati v razpoložljivem času. Na podlagi informacij, ki so bile na voljo v tej fazi, je vzorec predstavljal več kot 90 % celotnega izvoza vseh sodelujočih vietnamskih proizvajalcev izvoznikov.

(29)

Eden od nevzorčenih vietnamskih proizvajalcev izvoznikov, Toan Phat Copper Tube Joint Stock Company, je predložil pripombe glede izbora vzorca, v katerih je trdil, da bi vključitev dveh družb v kitajski lasti, katerih proizvodnja v Vietnamu je potekala na območjih za izvozno predelavo, kot sta družbi Hailiang Vietnam in Jintian Vietnam, privedla do ugotovitev, ki ne bi bile reprezentativne za položaj družbe Toan Phat. Družba je trdila tudi, da so bile v Uzbekistanu vzorčene tri družbe, medtem ko je Komisija število vzorčenih družb v Vietnamu omejila na dve zaradi omejitev glede tega, kaj bi bilo mogoče „razumno preiskati v razpoložljivem času“, in da bi morala nizka stopnja sodelovanja na Kitajskem sprostiti vire, ki bi omogočili vključitev družbe Toan Phat v vzorec.

(30)

Komisija je menila, da sta lastništvo in proizvodna ureditev dveh izbranih vietnamskih družb glede na to, da sta bili ti družbi daleč največji izvoznici zadevnega izdelka v Unijo, reprezentativna za celotni trg, ter ugotovila, da obseg, v katerem je bilo razumno razširiti vzorec, ni bil odvisen zgolj od števila družb, vzorčenih v drugih državah.

1.6   Individualna stopnja

(31)

En proizvajalec izvoznik iz LRK, Jintian China, je na podlagi člena 17(3) osnovne uredbe zahteval individualno preiskavo in predložil izpolnjen vprašalnik. Družba Jintian China je edina družba, ki je predložila ustrezno in pravočasno izpolnjen vprašalnik in ki jo je bilo mogoče preveriti v skladu s členom 16(1) osnovne uredbe, zato se je Komisija odločila, da bo zanjo izračunala individualno stopnjo.

1.7   Izpolnjeni vprašalniki in preveritveni obiski

(32)

Komisija je kitajski vladi poslala vprašalnik o obstoju znatnih izkrivljanj v LRK v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe.

(33)

Poleg tega je pritožnik v pritožbi za zadevni izdelek predložil zadostne dokaze o izkrivljanju cen surovin na Kitajskem in v Vietnamu v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe. Kot je bilo napovedano v obvestilu o začetku, je preiskava zajemala to izkrivljanje na trgu surovin, da bi se ugotovilo, ali naj se za Kitajsko in Vietnam uporabijo določbe člena 7(2) ali 7(2a) osnovne uredbe. Komisija je zato kitajski vladi in vietnamski vladi poslala dodatne vprašalnike v zvezi s tem.

(34)

Komisija je vprašalnike poslala vzorčenim proizvajalcem v Uniji, vzorčenim proizvajalcem izvoznikom v zadevnih državah, pritožnikom (v nadaljnjem besedilu: makro vprašalnik), znanim uvoznikom in uporabnikom. Ti vprašalniki so bili na dan začetka preiskave na voljo tudi na spletu (6).

(35)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za začasno ugotovitev o obstoju dampinga in nastali škodi ter za opredelitev interesa Unije. Preveritveni obiski v skladu s členom 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednjih subjektov:

 

proizvajalci Unije in pritožniki:

—

ELVALHALCOR S.A., Oinofyta, Viotia, Grčija,

—

FEINROHREN SPA, Passirano, Italija,

—

Wieland-Werke AG, Ulm, Nemčija,

—

EU Copper Tubes Defence Committee (v nadaljnjem besedilu: EUCTDC), Brussels, Belgija;

 

proizvajalci izvozniki na Kitajskem:

—

Ningbo Jintian Copper Tube Co. Ltd. (v nadaljnjem besedilu: Jintian China), Ningbo, Kitajska, in njena povezana družba Hongkong Maytime International Industry Limited, Hongkong;

 

proizvajalci izvozniki v Mehiki:

—

GD Affiliates de RL de CV (v nadaljnjem besedilu: GDA) in GD Copper S de RL de CV (v nadaljnjem besedilu: GDC), Toluca, Mehika, ter njune povezane družbe (v nadaljnjem besedilu skupaj: GD Group),

—

Hong Kong GD Trading Company Limited (v nadaljnjem besedilu: HKGD), Šanghaj, Kitajska, in GD Copper (U.S.A.), Inc. (v nadaljnjem besedilu: GDUS), Pine Hill, Alabama, ZDA;

 

proizvajalci izvozniki v Uzbekistanu:

—

ICG Infinity Copper Group LLC, Taškent, Uzbekistan, in z njim povezani proizvajalec Metal Processing Technology LLC, Taškent, Uzbekistan,

—

Angren Pipe Plant LLC, Markaziy Kurgon, Uzbekistan,

—

JV Sharq Tubes LLC, Chirchik City, Uzbekistan;

 

proizvajalec izvoznik v reprezentativni državi:

—

Komisija je izvedla navzkrižno preverjanje na daljavo pri družbi Wieland Copper Products, LLC, Pine Hall, ZDA;

 

proizvajalca izvoznika v Vietnamu:

—

Hailiang Copper Manufacturing Co., Ltd, Tan Phuoc, Vietnam,

—

Jintian Copper Industrial Company Limited, Tan Phuoc, Vietnam,

—

poleg tega je Komisija izvedla navzkrižno preverjanje na daljavo pri povezanih družbah naslednjih proizvajalcev izvoznikov: Hailiang Copper Manufacturing Co., Ltd (Hong Kong Hailiang Metal Trading Limited (Hongkong)) in Jintian Copper Industrial Company Limited (Hongkong Maytime International Industry Limited (Hongkong) in Jintian International Industry Pte. Ltd (Singapur)).

1.8   Obdobje preiskave in obravnavano obdobje

(36)

Preiskava dampinga in škode je zajemala obdobje od 1. januarja 2025 do 31. decembra 2025 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave). Preučitev trendov, pomembnih za oceno škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2022 do konca obdobja preiskave (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

2.   IZDELEK V PREISKAVI, ZADEVNI IZDELEK IN PODOBNI IZDELEK

2.1   Izdelek v preiskavi

(37)

Izdelek v preiskavi so cevi iz prečiščenega bakra, v paralelno navitih kolutih, gladke ali z notranjimi žlebovi, ne nadalje obdelane (v nadaljnjem besedilu: bakrene cevi).

(38)

Za proizvodnjo bakrenih cevi lahko proizvajalci uporabljajo katode iz bakrove rude, odpadnega bakra ali njune mešanice. Proizvodnja običajno obsega tri faze: taljenje surovin, litje staljenega bakra in dodelavo, ki vključuje postopek vlečenja za doseganje želenega premera in debeline stene ter žarjenje za tempranje izdelka glede na potrebe strank (7). Izdelek se nato navije v paralelno navite kolute.

(39)

Bakrene cevi se zaradi fizikalno-kemijskih lastnosti ter bakteriostatičnih lastnosti bakra in njegove odpornosti proti ognju in koroziji uporabljajo za najrazličnejše namene. Uporabljajo se v sektorju ogrevanja, prezračevanja, klimatizacije in hlajenja (v nadaljnjem besedilu: HVACR) ter za sanitarne, medicinske in industrijske namene. Bakrene cevi so tudi ključni sestavni del nekaterih omrežij za energijo iz obnovljivih virov (8).

2.2   Zadevni izdelek

(40)

Zadevni izdelek je izdelek v preiskavi s poreklom iz Kitajske, Mehike, Vietnama in Uzbekistana, ki se trenutno uvršča pod oznako KN ex 7411 10 90 (oznaka TARIC 7411 10 90 10) (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek).

2.3   Podobni izdelek

(41)

Preiskava je pokazala, da imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter so namenjeni enaki osnovni uporabi:

—

zadevni izdelek, kadar se izvaža v Unijo;

—

izdelek v preiskavi, ki se proizvaja in prodaja na domačem trgu zadevnih držav, ter

—

izdelek v preiskavi, ki ga v Uniji proizvaja in prodaja industrija Unije.

(42)

Komisija se je v tej fazi odločila, da so ti izdelki zato podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

2.4   Trditve glede obsega izdelka

(43)

Družbi Jintian Vietnam in Jintian China sta Komisijo zaprosili, naj potrdi, da ravne bakrene cevi, ploščati koluti, izolirane ali prevlečene bakrene cevi in kapilarne bakrene cevi ne spadajo v obseg preiskave. Podobno je družba Hailiang Vietnam trdila, da kapilarne bakrene cevi niso zajete v obsegu izdelka.

(44)

Komisija je potrdila, da ravne bakrene cevi, ploščati koluti ter izolirane ali prevlečene bakrene cevi ne ustrezajo opisu izdelka v preiskavi in zato niso zajeti v preiskavi.

(45)

Kar zadeva kapilarne bakrene cevi, tj. bakrene cevi zelo majhnega premera, proizvedene za natančno uravnavanje pretoka, sta družbi Jintian Vietnam in Jintian China pojasnili, da je njihova glavna značilnost izjemno majhen zunanji premer, običajno med 1 in 3,6 mm, in da se proizvajajo v več prehodih visokopreciznega vlečenja paralelno navitih kolutov, kar predstavlja nadaljnjo fazo predelave bakrenih cevi, zaradi katere bi bili ti izdelki glede na opredelitev izdelka v preiskavi izvzeti iz obsega preiskave.

(46)

Družba Hailiang Vietnam je trdila, da so kapilarne cevi izdelki nižje v proizvodni verigi, nadalje predelani iz cevi v paralelno navitih kolutih, na katere je usmerjena preiskava. Pojasnila je tudi, da so bakrene cevi in kapilarne cevi tehnično in komercialno ločeni izdelki z različnimi funkcijami, proizvodnimi postopki, veljavnimi industrijskimi standardi, fizičnim videzom, končnimi uporabami in ravnmi cen.

(47)

Pritožniki so trdili, da so bile v pritožbi kapilarne cevke izključene iz obsega izdelka v preiskavi, ker se običajno ne dobavljajo v paralelno navitih kolutih, temveč v finih kolutih ali odrezanih dolžinah za funkcionalno uporabo. Če pa se bakrene cevi majhnega premera prodajajo v paralelno navitih kolutih, po navedbah pritožnikov ostanejo izdelek v preiskavi ne glede na trgovsko ime, ki jim ga da proizvajalec.

(48)

Komisija je pojasnila, da kapilarne bakrene cevi spadajo v obseg preiskave, če se prodajajo v paralelno navitih kolutih. Čeprav je domnevna posebna značilnost teh cevi majhen zunanji premer, je Komisija ugotovila, da premer cevi ni omejen niti v opisu izdelka niti v kontrolni številki izdelka. Poleg tega mora določitev, ali izdelek ustreza opisu izdelka, temeljiti na opaznih fizikalnih in tehničnih lastnostih. Na primer, dodajanje prevleke zahteva nadaljnjo predelavo in je jasno opazno pri končnih izdelkih, ki ne ustrezajo več opisu izdelka in se zato štejejo za izdelke, ki ne spadajo v obseg preiskave. Nasprotno pa to, da se proizvajalec odloči uporabiti poravnano navite kolute v vmesni fazi svoje proizvodnje, ne more privesti do izključitve iz obsega, če taka uporaba in nadaljnja predelava ne povzročita opaznih fizikalnih lastnosti končnih izdelkov, zaradi katerih bi bili ti zunaj obsega izdelka. Edina opazna razlika med kapilarnimi cevmi, ki se prodajajo v paralelno navitih kolutih, in drugimi cevmi, ki se prodajajo v paralelno navitih kolutih, je namreč manjši premer cevi, ki še vedno ustreza opisu izdelka. Iz teh razlogov je Komisija v tej fazi preiskave te trditve zavrnila. Ugotovila je tudi, da v obdobju preiskave uvoza bakrenih cevi iz zadevnih držav, ki bi se lahko štele za kapilarne cevi, ni bilo oziroma je bil zanemarljiv, zato njihova izključitev iz obsega izdelka ne bi imela bistvenega vpliva na ugotovitve preiskave.

(49)

Družba Entalpia Europe Sp. Z o. o., uporabnica bakrenih cevi, ki proizvaja izolirane bakrene cevi, je zahtevala razširitev obsega izdelka v preiskavi, da bi zajemal uvoz gotovih izoliranih bakrenih cevi. Družba je kot drugo možnost zahtevala izvzetje iz protidampinških dajatev na bakrene cevi, ker njene dejavnosti ne konkurirajo industriji Unije. Družba je trdila, da bi se proizvajalci izvozniki v zadevnih državah lahko izognili protidampinškim dajatvam z izvozom gotovih izoliranih bakrenih cevi namesto izdelka v preiskavi, s čimer bi se povečala konkurenca izdelku družbe in ogrozile njene nedavne naložbe.

(50)

Vendar je Komisija ugotovila, da izolirane bakrene cevi niso bile zajete niti v opredelitvi izdelka, kot je navedena v uvodni izjavi 37, niti v pritožbi v tej zadevi, zato industrija Unije ni predložila nobenih dokazov o dampingu in posledični škodi, na podlagi katerih bi bila preiskava izoliranih bakrenih cevi upravičena. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(51)

Komisija je ugotovila, da se učinki ukrepov spremljajo po njihovi uvedbi in da lahko začne preiskavo proti izogibanju, kadar so pogoji izpolnjeni. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

3.   DAMPING

3.1   Kitajska

3.1.1   Postopek za določitev normalne vrednosti na podlagi člena 2(6a) osnovne uredbe

(52)

Glede na zadostne dokaze, ki so bili na voljo na začetku preiskave in so kazali na obstoj znatnih izkrivljanj v zvezi z LRK v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe, je Komisija ocenila, da je primerno začeti preiskavo v zvezi s proizvajalci izvozniki iz te države ob upoštevanju člena 2(6a) osnovne uredbe.

(53)

Da bi Komisija zbrala potrebne podatke za morebitno uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe, je v obvestilu o začetku vse proizvajalce izvoznike v LRK pozvala, naj predložijo informacije o vložkih, uporabljenih za proizvodnjo bakrenih cevi. Ustrezne informacije so predložili štirje proizvajalci izvozniki iz dveh skupin.

(54)

Komisija je kitajski vladi poslala vprašalnik. Poleg tega je Komisija v točki 5.3.2 obvestila o začetku vse zainteresirane strani pozvala, naj izrazijo svoje mnenje ter predložijo informacije in dokaze v zvezi z uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe v 37 dneh od datuma objave obvestila o začetku v Uradnem listu Evropske unije. Komisija od kitajske vlade ni prejela izpolnjenega vprašalnika, prav tako v roku ni prejela nobenega dopisa v zvezi z uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe. Komisija je nato kitajsko vlado obvestila, da bo pri ugotavljanju obstoja znatnih izkrivljanj v LRK uporabila razpoložljiva dejstva v smislu člena 18 osnovne uredbe.

(55)

Komisija je v točki 5.3.2 obvestila o začetku navedla tudi, da je glede na informacije, ki so ji na voljo, Tajska možna primerna reprezentativna država v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, da se določi normalna vrednost na podlagi neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti. Komisija je nato navedla, da bo v skladu s členom 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe preučila druge možne primerne reprezentativne države. Komisija je v obvestilu o začetku navedla tudi, da bo glede na razpoložljive dokaze morda morala izbrati ustrezno reprezentativno državo v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, da bi lahko določila normalno vrednost na podlagi neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti.

3.1.2   Normalna vrednost

(56)

V skladu s členom 2(1) osnovne uredbe „[n]ormalna vrednost običajno temelji na cenah, ki so jih neodvisne stranke plačale ali jih plačujejo v običajnem poteku trgovanja v državi izvoznici“.

(57)

Vendar je v členu 2(6a), točka (a), osnovne uredbe navedeno, da „[č]e se [...] ugotovi, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v državi izvoznici zaradi znatnega izkrivljanja v tej državi v smislu točke (b), se normalna vrednost računsko določi izključno na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti,“ ter „vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“ (upravni, prodajni in splošni stroški se v nadaljnjem besedilu navajajo kot PSU-stroški).

(58)

Kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, je Komisija v tej preiskavi sklenila, da je bila glede na razpoložljive dokaze ter zaradi nesodelovanja kitajske vlade in proizvajalcev izvoznikov uporaba člena 2(6a) osnovne uredbe primerna.

3.1.2.1   Obstoj znatnih izkrivljanj

(59)

Člen 2(6a), točka (b), osnovne uredbe določa, da je „[z]natno izkrivljanje […] izkrivljanje, do katerega pride, kadar sporočene cene ali stroški, vključno s stroški surovin in energije, niso rezultat sil prostega trga, in sicer zaradi znatnega poseganja države. Pri ugotavljanju obstoja znatnega izkrivljanja se med drugim upošteva možni učinek enega ali več naslednjih elementov:

—

ali zadevni trg v veliki meri oskrbujejo podjetja, ki delujejo v okviru lastništva, pod nadzorom ali pod nadzorom politik ali po navodilih organov države izvoznice;

—

ali prisotnost države v podjetjih državi omogoča, da vpliva na cene ali stroške;

—

ali javne politike ali ukrepi diskriminirajo v korist domačih dobaviteljev ali kako drugače vplivajo na sile prostega trga;

—

ali je prisotno pomanjkanje zakonodaje o stečaju, družbah ali lastnini, ali diskriminatorna uporaba ali nezadostno izvrševanje navedene zakonodaje;

—

ali so stroški plač izkrivljeni;

—

ali dostop do financiranja ponujajo institucije, ki izvajajo cilje javne politike ali kako drugače ne delujejo neodvisno od države.“

(60)

Ker seznam iz člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe ni kumulativen, za ugotovitev znatnega izkrivljanja ni treba upoštevati vseh elementov. Poleg tega se lahko za dokazovanje obstoja enega ali več elementov s seznama uporabijo iste dejanske okoliščine.

(61)

Vendar je treba vsak sklep o znatnem izkrivljanju v smislu člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe oblikovati na podlagi vseh razpoložljivih dokazov. V splošni oceni obstoja izkrivljanja se lahko upoštevajo tudi splošne razmere in okoliščine v državi izvoznici, zlasti kadar temeljni elementi gospodarske in upravne ureditve države izvoznice vladi zagotavljajo znatne pristojnosti za tako poseganje v gospodarstvo, da cene in stroški niso rezultat nemotenega razvoja tržnih sil.

(62)

Člen 2(6a), točka (c), osnovne uredbe določa, da „[k]adar ima Komisija utemeljene informacije glede morebitnega obstoja znatnega izkrivljanja v smislu točke (b) v posamezni državi ali posameznem sektorju v tej državi in če je to ustrezno za učinkovito uporabo te uredbe, Komisija pripravi, objavi in redno posodablja poročilo, v katerem opiše tržne razmere iz točke (b) v tej državi ali sektorju“.

(63)

Na podlagi te določbe je Komisija pripravila poročilo o državi, ki se nanaša na Kitajsko (v nadaljnjem besedilu: poročilo) (9) in vsebuje dokaze o obstoju znatnega poseganja države na številnih ravneh gospodarstva, vključno z določenim izkrivljanjem pri številnih ključnih proizvodnih dejavnikih (kot so zemljišča, energija, kapital, surovine in delovna sila) ter v določenih sektorjih (kot je kemijski sektor). Zainteresirane strani so bile pozvane, naj dokaze, ki so bili v dokumentaciji preiskave ob začetku preiskave, izpodbijajo, predložijo pripombe v zvezi z njimi ali jih dopolnijo. Poročilo v zvezi s Kitajsko je bilo v dokumentacijo preiskave vključeno ob njenem začetku. Pritožba je vsebovala tudi nekatere pomembne dokaze, ki so dopolnjevali poročilo.

(64)

Pritožnik je poudaril, da je LRK socialistično tržno gospodarstvo, ki se je razvilo pod vodstvom Kitajske komunistične partije (v nadaljnjem besedilu: KKP), kar omogoča znatno poseganje države v gospodarstvo. Strukture kitajske države in KKP so prepletene na vseh ravneh (pravni, institucionalni in osebni). Kitajska vlada izvaja intervencionistično ekonomsko politiko, da bi uresničila cilje, ki sovpadajo s političnim programom KKP in ne odražajo prevladujočih gospodarskih razmer na prostem trgu. Intervencionistična gospodarska orodja, ki jih uporablja kitajska vlada, so večplastna, vključno s sistemom industrijskega načrtovanja, finančnim sistemom in različnimi vidiki zakonodajnega okolja.

(65)

V pritožbi je bilo opozorjeno na naslednje elemente, ki povzročajo znatna izkrivljanja.

(66)

Prvič, na kitajski sektor bakrenih cevi vplivajo posegi države na trgih višje in nižje v verigi, kar povzroča znatna izkrivljanja stroškov surovin, uporabljenih v proizvodnem procesu. Pritožnik se je skliceval na poročilo, da bi pokazal, da ima Kitajska največjo proizvodnjo bakra na svetu, saj njena proizvodnja predstavlja 38 % svetovne proizvodnje. Ta prevlada je posledica njene hitre industrializacije in posredovanja države. Kitajska vlada je nedavno sprejela svoj načrt za baker (2025–2027), katerega cilj je „spodbujati visokokakovostni razvoj industrije bakra [in] bolje podpirati ključne industrijske verige v proizvodnem sektorju“, kar odraža dejstvo, da je za Kitajsko „baker pomembna osnovna surovina in strateški vir, tesno povezan z nacionalnim gospodarskim razvojem“. Poleg tega so v 14. petletnem načrtu (v nadaljnjem besedilu: petletni načrt), sprejetem leta 2021, določeni nekateri ključni sektorski načrti, usmerjeni v sektorje surovin, vključno z neželeznimi kovinami, kot je baker. V 14. petletnem načrtu je določenih tudi več petletnih načrtov na ravni provinc s posebnimi ukrepi politike načrtovanja na ravni provinc in sektorski ravni. Pritožnik trdi, da se bo s temi politikami, katerih namen je povečati ponudbo bakrene kovine na Kitajskem, znižala cena bakrene kovine na Kitajskem, proizvajalci bakrenih cevi pa bodo posredno imeli koristi zaradi umetnega znižanja njihovih proizvodnih stroškov. Pritožnik je poleg tega poudaril, da je domači trg za vložke bakra in končne proizvode v nižjem delu verige izkrivljen zaradi izvoznih politik, kot so izvozne dajatve in izvozne kvote. Poleg tega dejavnosti kopičenja zalog znatno vplivajo na cene in razpoložljivost nekaterih primarnih proizvodov, vključno z bakrom. Pritožnik je trdil, da znatna izkrivljanja v industrijah nižje v verigi, kot sta sektorja energije iz obnovljivih virov in okoljskega blaga, vplivajo na industrijo bakrenih cevi.

(67)

Drugič, kitajski trg bakrenih cevi v veliki meri oskrbujejo podjetja, ki delujejo v okviru lastništva, pod nadzorom ali pod nadzorom politik ali po navodilih organov države izvoznice. Podjetja v državni lasti (v nadaljnjem besedilu: podjetja v državni lasti) predstavljajo bistveni del kitajskega gospodarstva. Kitajska vlada in KKP ohranjata strukturi, ki jima zagotavljata neprekinjen vpliv v podjetjih v državni lasti. Kitajski rudarski sektor je bil tradicionalno večinoma pod državnim nadzorom. Kljub povečani privatizaciji rudarskega sektorja in sektorja kovin ostajata posredovanje in nadzor kitajske vlade v družbah, ki delujejo v teh sektorjih, izrazita.

(68)

Tretjič, prisotnost države v družbah, ki proizvajajo bakrene cevi, organom omogoča tudi, da posegajo v cene in/ali stroške. Pritožnik se je skliceval na poročilo in opozoril, da pravica državnih organov do imenovanja in razrešitve ključnega vodstvenega osebja v podjetjih v državni lasti ter celice KKP v podjetjih predstavljajo kanale, prek katerih lahko država posega v poslovne odločitve. Poleg tega imata prisotnost in poseganje države v finančne trge ter zagotavljanje surovin in vložkov dodaten učinek izkrivljanja na trgu.

(69)

Četrtič, kitajska vlada z diskriminatornimi javnimi politikami ali ukrepi daje prednost domačim dobaviteljem ali kako drugače vpliva na sile prostega trga. V 14. petletnem načrtu za gospodarski in socialni razvoj so določeni razvojni cilji, podana navodila glede proizvodnih ciljev po industrijskih segmentih, vključno z industrijami neželeznih kovin, ter uveden državni nadzor nad proizvodno zmogljivostjo in odločitvami družb.

(70)

Petič, podobno kot vsak drug sektor kitajskega gospodarstva je sektor bakrenih cevi izpostavljen izkrivljanjem, ki so posledica diskriminatorne uporabe ali nezadostnega izvrševanja kitajskih pravil o stečaju, družbah in lastnini. Pritožnik se je skliceval na poročilo in trdil, da se zdi kitajski stečajni sistem neustrezen za doseganje njegovih glavnih ciljev. Število stečajev na primer ostaja izjemno majhno glede na velikost gospodarstva države. Pomanjkljivosti sistema lastninskih pravic so poleg tega posebej očitne v zvezi z lastništvom zemljišč in pravico do uporabe zemljišč na Kitajskem. Vsa zemljišča so v lasti države, njihovo dodeljevanje pa je še naprej odvisno izključno od države. Poleg tega si organi pri dodeljevanju zemljišč pogosto prizadevajo uresničiti posebne politične cilje, vključno z izvajanjem gospodarskih načrtov.

(71)

Šestič, v sektorju bakrenih cevi so izkrivljeni tudi stroški plač. Sistem tržno določenih plač se na Kitajskem ne more v celoti razviti, saj delavci in delodajalci ne morejo uveljavljati svoje pravice do kolektivne organizacije. Na podlagi nacionalne zakonodaje je dejavna samo ena sindikalna organizacija. Vendar ni neodvisna od državnih organov, zato njeno sodelovanje pri kolektivnih pogajanjih in varstvu pravic delavcev ostaja na osnovni ravni. Poleg tega je mobilnost kitajske delovne sile omejena s sistemom prijave gospodinjstev. Navedene ugotovitve kažejo na izkrivljanje stroškov plač na Kitajskem.

(72)

Sedmič, proizvajalci bakrenih cevi imajo dostop do financiranja, ki ga zagotavljajo institucije, ki uresničujejo cilje javne politike ali kako drugače ne delujejo neodvisno od države. Za kitajski finančni sistem je značilen močan položaj bank v državni lasti, ki pri zagotavljanju dostopa do financiranja upoštevajo tudi druga merila razen ekonomske uspešnosti projekta. Nefinančna podjetja v državni lasti ostajajo povezana z državo ne le prek lastništva, temveč tudi prek osebnih odnosov in izvajanja javnih politik, ki jih oblikuje vlada. Pritožnik je poleg tega navedel, da so bonitetne ocene obveznic in posojil pogosto izkrivljene. Stroški izposojanja se umetno ohranjajo na nizki ravni, da bi se spodbudila rast naložb. Čeprav je bila liberalizacija nominalne obrestne mere dosežena oktobra 2015, cenovni signali še vedno niso rezultat sil prostega trga, temveč nanje vplivajo izkrivljanja, ki jih povzroča vlada. Nazadnje, rast posojil na Kitajskem pomeni poslabšanje učinkovitosti dodeljevanja kapitala brez kakršnih koli znakov omejevanja kreditiranja, ki bi bilo pričakovano v neizkrivljenem tržnem okolju.

(73)

Pritožnik se je skliceval na poročilo in navedel, da so navedena izkrivljanja sistemska. Razpoložljivi dokazi namreč kažejo, da so dejstva in značilnosti kitajskega sistema, kot so opisani zgoraj, značilni za celotno državo in vse sektorje gospodarstva. Stroški vložkov za proizvodnjo bakrenih cevi so izkrivljeni, ker na oblikovanje njihovih cen vpliva znatno posredovanje države. Poleg tega je posebno pomembna vloga vlade v sektorju energije, saj je proizvodnja bakrenih cevi zelo energetsko intenzivna. Poleg tega dobavitelji vložkov zaposlujejo delovno silo, ki je izpostavljena izkrivljanjem.

(74)

Skratka, pritožnik je trdil, da v sektorju bakrenih cevi obstaja znatno izkrivljanje v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe.

(75)

Komisija je zaradi obstoja znatnega izkrivljanja v smislu člena 2(6a)(b) osnovne uredbe preučila, ali je primerno uporabiti domače cene in stroške na Kitajskem ali ne. To je storila na podlagi dokazov, ki so bili na voljo v dokumentaciji. Dokazi v dokumentaciji so vključevali dokaze iz poročila, ki temeljijo na javno dostopnih virih.

(76)

Navedena analiza je obsegala pregled znatnih poseganj države v kitajsko gospodarstvo na splošno ter posebne razmere na trgu v zadevnem sektorju, vključno z zadevnim izdelkom. Komisija je te dokazne elemente dodatno dopolnila z lastno raziskavo o različnih merilih, pomembnih za potrditev obstoja znatnih izkrivljanj na Kitajskem.

3.1.2.1.1    Znatna izkrivljanja, ki vplivajo na domače cene in stroške na Kitajskem

(77)

Kitajski gospodarski sistem temelji na konceptu t. i. socialističnega tržnega gospodarstva. Ta koncept je vključen v kitajsko ustavo in določa gospodarsko upravljanje Kitajske. Osrednje načelo je, da so „sredstva proizvodnje v socialistični javni lasti, tj. lasti celotnega ljudstva in skupni lasti delovnega ljudstva“ (10).

(78)

Gospodarstvo v državni lasti je „vodilna sila nacionalnega gospodarstva“, država pa je pristojna za zagotavljanje njegove „konsolidacije in rasti“ (11). Komisija državnega sveta za nadzor in upravljanje premoženja v državni lasti (SASAC) je namreč v primerjavi s 13. petletnim načrtom potrdila, da so se skupna sredstva osrednjih podjetij v 14. petletnem načrtu povečala za 44,6 %, kar je „učinkovito spodbudilo celostni razvoj podjetij višje in nižje v industrijski verigi ter zagotovilo močno podporo za uspešno doseganje glavnih ciljev in nalog gospodarskega in družbenega razvoja Kitajske“ (12).

(79)

Splošna ureditev kitajskega gospodarstva zato ne le omogoča znatna poseganja države v gospodarstvo, temveč je država za taka poseganja tudi izrecno pooblaščena. Pojem prevlade javnega lastništva nad zasebnim je prisoten v celotnem pravnem sistemu in posebej poudarjen kot splošno načelo v vseh osrednjih zakonodajnih aktih.

(80)

Odličen primer je kitajsko stvarno pravo, ki se sklicuje na začetno fazo socializma in državi zaupa ohranjanje temeljnega gospodarskega sistema, v katerem ima vodilno vlogo javno lastništvo. Dopuščajo se tudi druge oblike lastništva, pravo pa omogoča, da se razvijajo vzporedno z državnim lastništvom (13).

(81)

Poleg tega se socialistično tržno gospodarstvo v skladu s kitajskim pravom razvija pod vodstvom KKP. Strukturi kitajske države in KKP se prepletata na vseh ravneh (pravni, institucionalni, osebni) ter tvorita superstrukturo, v kateri ni mogoče razlikovati med vlogo KKP in vlogo države.

(82)

S spremembo kitajske ustave marca 2018 je bila še bolj poudarjena vodilna vloga KKP, ki je bila ponovno potrjena v besedilu člena 1 ustave.

(83)

Za obstoječim prvim stavkom določbe: „[s]ocialistični sistem je temeljni sistem Ljudske republike Kitajske,“ je bil vstavljen nov drugi stavek, ki se glasi: „[g]lavna lastnost socializma s kitajskimi značilnostmi je vodstvo Komunistične partije Kitajske“ (14). To kaže na nesporen in vse večji nadzor KKP nad gospodarskim sistemom Kitajske.

(84)

To vodstvo in nadzor sta neločljivo povezana s kitajskim sistemom in močno presegata položaj, ki je običajen v drugih državah, v katerih vlade izvajajo splošni makroekonomski nadzor znotraj meja, v katerih delujejo sile prostega trga.

(85)

Kitajska država izvaja intervencionistično ekonomsko politiko, da bi uresničila cilje, ki sovpadajo s političnim programom KKP in ne odražajo prevladujočih gospodarskih razmer na prostem trgu (15). Intervencionistična gospodarska orodja, ki jih uporabljajo kitajski organi, so večplastna, vključno s sistemom industrijskega načrtovanja, finančnim sistemom in vsemi cilji politike iz različnih predpisov.

(86)

Prvič, usmeritev kitajskega gospodarstva je na ravni splošnega upravnega nadzora urejena z zapletenim sistemom načrtovanja industrijskih dejavnosti, ki vpliva na vse gospodarske dejavnosti v državi. Vsi ti načrti zajemajo celovito in zapleteno matriko sektorjev in medsektorskih politik ter so prisotni na vseh ravneh upravljanja.

(87)

Načrti na ravni provinc so podrobni, medtem ko so v načrtih na nacionalni ravni določeni širši cilji. V načrtih so opredeljena tudi sredstva za podporo ustreznim industrijam/sektorjem in časovni okviri, v katerih je treba doseči cilje. Nekateri načrti še vedno vsebujejo natančne cilje glede rezultatov.

(88)

V načrtih so posamezni industrijski sektorji in/ali projekti izpostavljeni kot (pozitivne ali negativne) prednostne naloge v skladu s prednostnimi nalogami vlade in so jim dodeljeni posebni razvojni cilji (posodobitev industrije, mednarodna širitev itd.).

(89)

Gospodarski subjekti, tj. zasebni in tisti v lasti države, morajo učinkovito prilagoditi svoje poslovne dejavnosti v skladu z dejanskimi razmerami, ki se uvajajo s sistemom načrtovanja. Razlog za to ni zgolj zavezujoča narava načrtov, ampak tudi to, da ustrezni kitajski organi na vseh ravneh upravljanja spoštujejo sistem načrtov in skladno s tem uporabljajo podeljena pooblastila, s čimer gospodarske subjekte spodbujajo, da upoštevajo prednostne naloge, določene v načrtih (16).

(90)

Drugič, na ravni dodelitve finančnih sredstev v finančnem sistemu Kitajske prevladujejo poslovne banke v državni lasti in banke, ki izvajajo državno politiko. Te banke se morajo pri oblikovanju in izvajanju svoje posojilne politike usklajevati z vladnimi cilji na področju industrijske politike in ne predvsem ocenjevati ekonomskih prednosti določenega projekta (17).

(91)

Enako velja za druge sestavne dele kitajskega finančnega sistema, kot so borzni trgi, trgi obveznic, trgi zasebnega kapitala itd. Prav tako so ti deli finančnega sektorja institucionalno in operativno vzpostavljeni na način, ki ni usmerjen k čim učinkovitejšemu delovanju finančnih trgov, temveč k zagotavljanju nadzora ter omogočanju poseganja države in KKP (18).

(92)

Tretjič, v zakonodajnem okolju država v gospodarstvo posega na več načinov. Na primer pravila o javnem naročanju se redno uporabljajo za doseganje ciljev politike, ki pa ne vključujejo gospodarske učinkovitosti, in tako spodkopavajo tržna načela na tem področju. Veljavna zakonodaja posebej določa, da se javno naročanje izvaja zaradi lažjega doseganja ciljev, ki jih določajo državne politike. Vendar narava teh ciljev še vedno ni opredeljena, zato imajo organi odločanja na voljo široko polje proste presoje (19).

(93)

Podobno kitajska vlada na področju naložb ohranja znaten nadzor ter vpliv nad namembnostjo in obsežnostjo državnih in zasebnih naložb. Organi uporabljajo preglede naložb ter različne spodbude, omejitve in prepovedi v zvezi z naložbami kot pomembno orodje za podpiranje ciljev industrijske politike, na primer ohranjanje državnega nadzora nad ključnimi sektorji ali krepitev domače industrije (20).

(94)

Kitajski ekonomski model torej temelji na nekaterih temeljnih načelih, ki omogočajo in spodbujajo različna poseganja države. Taka znatna poseganja države so v nasprotju s prostim delovanjem tržnih sil, kar povzroča izkrivljanje učinkovitega dodeljevanja sredstev v skladu s tržnimi načeli (21).

3.1.2.1.2    Znatna izkrivljanja v skladu s členom 2(6a), točka (b), prva alinea, osnovne uredbe: ali zadevni trg v veliki meri oskrbujejo podjetja, ki delujejo v okviru lastništva, pod nadzorom ali pod nadzorom politik ali po navodilih organov države izvoznice

(95)

Na Kitajskem so podjetja, ki delujejo v okviru lastništva, pod nadzorom in/ali pod nadzorom politik ali po navodilih države, bistveni del gospodarstva.

(96)

V sektorju zadevnega izdelka so dejavne predvsem zasebne družbe, kot so Changzhou Enreach Copper Co (22)., Zhejiang Hailiang Co. Ltd (23) ali Ningbo Jintian Copper (Group) Co., Ltd (24). Ker je baker ključni vložek za proizvodnjo bakrenih cevi, so pomembne tudi ugotovitve v zvezi z državnim lastništvom v sektorju bakra: med glavnimi deležniki v sektorju bakra je več podjetij v državni lasti, kot na primer China Copper Corporation (25), ki jo obvladuje Chinalco (26), podjetje v državni lasti pod okriljem Komisije državnega sveta za nadzor in upravljanje premoženja v državni lasti (v nadaljnjem besedilu: SASAC) (27), ali China Minmetals Corp (28)., drugo podjetje v državni lasti pod okriljem SASAC (29).

(97)

Vendar posegi KKP v operativno odločanje niso postali pravilo le v podjetjih v državni lasti, temveč tudi v družbah v zasebni lasti (30), pri čemer je KKP prevzela vodilno vlogo pri skoraj vseh vidikih gospodarstva države. Glede na to, kako močno sta se na Kitajskem povezali državna in partijska struktura, vpliv države prek struktur KKP v družbah dejansko pomeni, da so gospodarski subjekti pod vladnim nadzorom in nadzorom politik.

(98)

Poleg tega za sektor zadevnega izdelka velja več vladnih politik, kot je 14. petletni načrt za razvoj industrije surovin (31), ki določa, da je treba „preprečiti nepremišljen in neurejen razvoj pri taljenju bakra (32)“ ter da se je treba „osredotočiti na industrijske podsektorje ali ključne proizvode z močno industrijsko bazo, izrazitimi primerjalnimi prednostmi in vodilnimi tehnologijami, [da bi] izkoristili vodilno vlogo ključnih podjetij v industrijski verigi […] in ustvarili več industrijskih grozdov na področju […] neželeznih kovin (33).“

(99)

Podobno je namen Delovnega načrta za stabilno rast industrije neželeznih kovin za obdobje 2025–2026 (34) zagotoviti, da „[b]o od leta 2025 do leta 2026 dodana vrednost industrije neželeznih kovin rasla s povprečno letno stopnjo približno 5 %, pri čemer se bo ohranil pozitiven gospodarski trend, [da se b]o proizvodnja desetih neželeznih kovin povečevala s povprečno letno stopnjo približno 1,5 % [in da bo d]osežen pozitiven napredek pri razvoju domačih virov, kot je baker“ (35).

(100)

Natančneje, Izvedbeni načrt za visokokakovostni razvoj industrije bakra (2025–2027) (36) določa, da se bosta „[d]o leta 2027 odpornost in varnost industrijskih in dobavnih verig znatno izboljšali. Varnost oskrbe z bakrovimi surovinami se bo še naprej krepila, pri čemer bodo prizadevanja za 5–10 % povečanje domačih virov bakrove rude [… in da se bodo t]ehnološke inovacije še naprej krepile, pri čemer bodo doseženi preboji v ključnih procesih“ (37). Izvedbeni načrt določa tudi cilj, da „[bo] vzpostavljenih več visokokakovostnih podjetij v industriji bakra, industrijska struktura pa bo nadalje optimizirana“ (38). Nazadnje si kitajska vlada prizadeva zagotoviti, da bo do leta 2035 kitajska „industrijska veriga bakra vodilna v svetu […] in bo oblikovala razvojni vzorec, za katerega so značilne razumna industrijska struktura, visoka raven tehnoloških inovacij, dobra kakovost in učinkovitost ter močna globalna konkurenčnost“ (39).

(101)

Med spodbujanimi industrijami v katalogu smernic za strukturno prilagoditev industrije (izdaja iz leta 2024) (40) so navedene tudi nove tehnologije za taljenje bakra. Isti katalog kaže celotno poseganje vlade v sektor bakra. „[P]rojekti taljenja bakra z zmogljivostjo manj kot 100 000 ton/leto“ so v istem katalogu (41) navedeni kot omejene industrije.

(102)

Vladni nadzor in nadzor politik je mogoče opaziti tudi na ravni ustreznih industrijskih združenj (42).

(103)

Na primer, združenje kitajske industrije za pridobivanje neželeznih kovin (CNFA) (43) v členu 2 svojega statuta navaja, da je namen organizacije „podpirati osnovno usmeritev partije in njene različne politike, služiti vladi, industriji in podjetjem [… ter] v celoti opravljati svojo vlogo svetovalca in pomočnika vlade“ (44).

(104)

Poleg tega člen 3 določa, da združenje CNFA „spoštuje splošno vodstvo Komunistične partije Kitajske“ in „ustanavlja organizacijo Komunistične partije Kitajske, izvaja dejavnosti partije in zagotavlja potrebne pogoje za delovanje partijske organizacije“. Poleg tega združenje CNFA „sprejema poslovne smernice in nadzor Ministrstva za civilne zadeve ter oddelka za upravljanje industrije“ (45).

(105)

Zhejiang Hailiang Co. Ltd, Ningbo Jintian Copper (Group) Co., Ltd. in Chinalco so med člani združenja CNFA (46). Prvi dve skupini sta edini, ki sta odgovorili na obrazec za vzorčenje.

(106)

Zato zasebni proizvajalci v sektorju zadevnega izdelka ne morejo delovati v tržnih razmerah. Javna in zasebna podjetja v tem sektorju morajo dejansko delovati pod nadzorom politik in po navodilih.

3.1.2.1.3    Znatna izkrivljanja v skladu s členom 2(6a), točka (b), druga alinea, osnovne uredbe: ali prisotnost države v podjetjih državi omogoča, da vpliva na cene ali stroške

(107)

Kitajski vladi prisotnost države v podjetjih omogoča, da vpliva na cene in stroške. Celice KKP v podjetjih v državni lasti in tudi zasebnih podjetjih so dejansko pomemben kanal, po katerem lahko država vpliva na poslovne odločitve.

(108)

V skladu s kitajskim pravom gospodarskih družb je treba v vsaki družbi ustanoviti organizacijo KKP (z vsaj tremi člani KKP, kot je določeno v statutu KKP (47)), družba pa zagotovi potrebne pogoje za dejavnosti organizacije partije.

(109)

Zdi se, da se v preteklosti ta zahteva ni vedno upoštevala ali strogo izvrševala. Vendar KKP vsaj od leta 2016 krepi svoje zahteve po nadzoru nad poslovnimi odločitvami v družbah v smislu uveljavljanja političnega načela (48), vključno z izvajanjem pritiska na zasebne družbe, naj na prvo mesto postavijo „patriotizem“ in sledijo partijski disciplini (49).

(110)

Že leta 2017 se je poročalo o obstoju partijskih celic v 70 % od približno 1,86 milijona zasebnih družb, pri čemer je bil vse večji pritisk, da morajo organizacije KKP imeti zadnjo besedo pri poslovnih odločitvah v svojih družbah (50). Ta pravila se splošno uporabljajo v celotnem kitajskem gospodarstvu, in sicer v vseh sektorjih, vključno s proizvajalci zadevnega izdelka in dobavitelji vložkov za te proizvajalce.

(111)

Poleg tega je bil 15. septembra 2020 objavljen dokument Smernice splošnega urada centralnega komiteja KKP o pospešitvi delovanja združene fronte v zasebnem sektorju za novo obdobje (v nadaljnjem besedilu: smernice) (51), s katerim se je vloga partijskih odborov v zasebnih podjetjih še razširila.

(112)

V oddelku II.4 smernic je navedeno: „[o]krepiti moramo splošno zmogljivost partije za vodenje delovanja združene fronte v zasebnem sektorju in učinkovito pospešiti delo na tem področju“, v oddelku III.6 pa je navedeno: „[n]adalje moramo izboljšati krepitev partije v zasebnih podjetjih in omogočiti, da bodo lahko partijske celice učinkovito izvajale svojo vlogo trdnjave ter članom partije omogočile izvajanje njihovih vlog nosilcev in pionirjev“. S smernicami se torej poudarja in poskuša povečati vloga KKP v družbah in drugih zasebnih subjektih (52).

(113)

Preiskava je potrdila, da prekrivanja med vodstvenimi položaji in članstvom v KKP/partijskimi funkcijami KKP obstajajo tudi v sektorju bakra. Na primer, eden od direktorjev družbe Zhejiang Hailiang Co. Ltd, ki je tudi podpredsednik družbe Hailiang Group Co., Ltd., ki je obvladujoči delničar te družbe, je član KKP (53).

(114)

Poleg tega je predsednik družbe Dongfang Run’an Group, holdinške družbe enega od ključnih proizvajalcev bakrenih cevi, družbe Changzhou Enreach Copper Co. (54), član KKP (55) in je prejel priznanje „izjemni graditelj socializma s kitajskimi značilnostmi med osebami iz nejavnega sektorja v provinci Jiangsu“ (56).

(115)

Poleg tega je predsednik družbe China Copper Corporation tudi namestnik generalnega direktorja in član skupine za vodilno vlogo partije holdinške družbe Chinalco (57). Poleg tega je generalni direktor družbe China Copper Corporation tudi partijski sekretar (58). Natančneje, partijski odbor družbe China Copper Corporation trdi, da je bil v zadnjih letih „osredotočen na poglobljeno vključevanje krepitve partije v proizvodne in poslovne dejavnosti“ in da je odobril projekte po tem, ko so jih „pregledale partijske organizacije na več ravneh“ (59).

(116)

Prisotnost države na finančnih trgih in njeno poseganje vanje ter nadaljnje zagotavljanje surovin in vložkov imajo še dodaten učinek izkrivljanja na trgu (60). Prisotnost države v družbah v sektorju bakra in drugih sektorjih (kot sta finančni sektor in sektor vložkov) kitajski vladi tako omogoča, da vpliva na cene in stroške.

3.1.2.1.4    Znatna izkrivljanja v skladu s členom 2(6a), točka (b), tretja alinea, osnovne uredbe: ali javne politike ali ukrepi diskriminirajo v korist domačih dobaviteljev ali kako drugače vplivajo na sile prostega trga

(117)

Usmeritev kitajskega gospodarstva v veliki meri določa izpopolnjen sistem načrtovanja, v okviru katerega so opredeljene prednostne naloge in predpisani cilji, na katere se morajo osredotočiti centralna, provincialna in lokalna državna uprava. Ustrezni načrti so na voljo na vseh ravneh upravljanja in zajemajo skoraj vse gospodarske sektorje. Cilji, določeni v instrumentih načrtovanja, so zavezujoči, organi na posamezni ravni upravljanja pa spremljajo izvajanje načrtov na ustrezni nižji ravni upravljanja.

(118)

Sistem načrtovanja na Kitajskem na splošno prispeva k temu, da se sredstva usmerjajo v sektorje, ki jih je vlada opredelila kot strateške ali kako drugače politično pomembne, in se ne dodeljujejo v skladu s tržnimi silami (61).

(119)

Kitajski organi so sprejeli številne politike, ki usmerjajo delovanje sektorja zadevnega izdelka.

(120)

Cilj 14. petletnega načrta za razvoj industrije surovin (62) je „strogo nadzorovati nove zmogljivosti“ in zahteva, da „[l]okalne vlade vključij[o] glavne vsebine in velike projekte načrta v svoje lokalne ključne delovne načrte“. Poleg tega si kitajska vlada prizadeva okrepiti usklajevanje politik ter „[v] celoti izkoristiti usmerjevalno vlogo načrta ter okrepiti usklajevanje in sodelovanje med politikami na področju javnih financ, davkov, financ, naložb, uvoza in izvoza, energije, ekološkega okolja, naravnih virov in cen ter industrijskimi politikami“ (63).

(121)

V skladu z Izvedbenim načrtom za visokokakovostni razvoj industrije bakra (2025–2027) (64) namerava kitajska vlada „[p]ospešiti preboje na področju ključnih tehnologij [in u]smerjati podjetja za proizvodnjo bakrenih materialov k sodelovanju z raziskovalnimi inštituti in podjetji za nadaljnjo uporabo pri raziskavah in razvoju ter industrijski uporabi tehnologij za pripravo materialov iz visokozmogljivih bakrovih zlitin ter [p]ospešiti razvoj ključne opreme, kot so proizvodne linije za precizne bakrene cevi nove generacije za kontinuirano litje in valjanje“ (65). V ta namen se od javnih organov pričakuje, da bodo „okrepili usklajevanje in sodelovanje med fiskalnimi, davčnimi, finančnimi, naložbenimi, uvoznimi in izvoznimi politikami ter industrijskimi politikami, da bi se dodatno sprostili učinki politik“. Poleg tega „[b]i morali […] usmerjati finančne institucije, naj zagotovijo natančno in učinkovito podporo za gradnjo in nadgradnjo večjih projektov industrije bakra, ki izpolnjujejo industrijske standarde […] ter „[o]krepiti ocenjevanje in usmerjanje zadevnih podjetij v državni lasti“ (66).

(122)

Podobno naj bi na ravni province v skladu s 14. petletnim načrtom province Jiangxi za visokokakovostni razvoj industrije neželeznih kovin (67) vladni organi oblikovali industrijsko ureditev sektorja, kot sledi: „izgradnja industrijskega sistema, za katerega so značilne razmeroma koncentrirane panoge, popolne industrijske verige, dopolnjujoče se prednosti in usklajen razvoj“ (68).

(123)

Na občinski ravni je občina Kunming z družbo China Copper Corporation (69) podpisala sporazum o strateškem sodelovanju, da bi zagotovila, da „se obe strani tesno uskladita z nacionalnimi strateškimi načrti in strateškimi načrti province Yunnan za visokokakovostni razvoj industrije neželeznih kovin“ (70).

(124)

Kitajska vlada torej tako in na druge načine vodi in nadzoruje skoraj vse vidike razvoja in delovanja sektorja ter vložke višje v prodajni verigi.

(125)

Skratka, kitajska vlada je sprejela ukrepe, s katerimi gospodarske subjekte spodbuja k izpolnjevanju ciljev javne politike v zvezi s sektorjem. Taki ukrepi preprečujejo nemoteno delovanje tržnih sil.

3.1.2.1.5    Znatna izkrivljanja v skladu s členom 2(6a), točka (b), četrta alinea, osnovne uredbe: ali je prisotno pomanjkanje zakonodaje o stečaju, družbah ali lastnini, ali diskriminatorna uporaba ali nezadostno izvrševanje navedene zakonodaje

(126)

Glede na informacije v dokumentaciji kitajski stečajni sistem nezadostno izpolnjuje lastne glavne cilje, kot sta pravična poravnava zahtevkov in terjatev ter varstvo zakonitih pravic in interesov upnikov in dolžnikov. Zdi se, da to izhaja iz dejstva, da je za kitajski sistem značilno sistematično nezadostno izvrševanje, čeprav kitajsko stečajno pravo formalno temelji na podobnih načelih, kot se uporabljajo v sorodnem pravu v drugih državah.

(127)

Število stečajev je še vedno izjemno majhno glede na velikost gospodarstva države, tudi zato, ker so postopki v primeru insolventnosti polni pomanjkljivosti, ki dejansko odvračajo od vložitve predloga za stečaj. Poleg tega ima država še vedno močno in dejavno vlogo v postopkih v primeru insolventnosti ter pogosto neposredno vpliva na njihov izid (71).

(128)

Pomanjkljivosti sistema lastninskih pravic so poleg tega posebej očitne v zvezi z lastništvom zemljišč in pravico do uporabe zemljišč na Kitajskem (72). Vsa zemljišča so v lasti države (kmetijska zemljišča so v skupni lasti, mestna zemljišča pa v lasti države), za njihovo dodelitev pa je še vedno pristojna izključno država. Obstajajo pravne določbe, katerih cilj je pregledno dodeljevanje pravic do uporabe zemljišč po tržnih cenah, na primer z uvedbo razpisnih postopkov. Vendar se te določbe skoraj nikoli ne upoštevajo in nekateri kupci pridobijo zemljišča brezplačno ali po ceni, nižji od tržne (73). Poleg tega si organi pri dodeljevanju zemljišč pogosto prizadevajo uresničiti posebne politične cilje, vključno z izvajanjem gospodarskih načrtov (74).

(129)

Podobno kot za druge sektorje kitajskega gospodarstva tudi za proizvajalce zadevnega izdelka veljajo splošna pravila kitajskega stečajnega prava ter prava gospodarskih družb in lastninskih razmerij. To pomeni, da tudi na te družbe vpliva izkrivljanje od zgoraj navzdol, ki izvira iz diskriminatorne uporabe ali nezadostnega izvrševanja zakonodaje o stečaju in lastnini. Na podlagi razpoložljivih dokazov se zdi, da navedeni premisleki v celoti veljajo tudi za sektor bakra. Ta preiskava ni razkrila ničesar, kar bi lahko omajalo navedene ugotovitve.

(130)

Glede na navedeno je Komisija sklenila, da je bila uporaba zakonodaje o stečaju in lastnini v sektorju zadevnega izdelka diskriminatorna oziroma je bilo njeno izvrševanje nezadostno.

3.1.2.1.6    Znatna izkrivljanja v skladu s členom 2(6a), točka (b), peta alinea, osnovne uredbe: ali so stroški plač izkrivljeni

(131)

Sistem tržno določenih plač se na Kitajskem ne more v celoti razviti, saj delavci in delodajalci ne morejo uveljavljati svoje pravice do kolektivne organizacije. Kitajska še ni ratificirala več temeljnih konvencij Mednarodne organizacije dela (MOD), zlasti konvencij o sindikalni svobodi in kolektivnih pogajanjih (75).

(132)

Na podlagi nacionalne zakonodaje je dejavna samo ena sindikalna organizacija. Vendar ni neodvisna od državnih organov, zato njeno sodelovanje pri kolektivnih pogajanjih in varstvu pravic delavcev ostaja na osnovni ravni (76). Poleg tega je mobilnost kitajske delovne sile omejena s sistemom prijave gospodinjstev, zaradi katerega je dostop do celotnega nabora socialnovarstvenih in drugih prejemkov omejen na lokalne prebivalce na določenem upravnem območju.

(133)

Delavci, ki nimajo prijavljenega lokalnega prebivališča, se zato običajno znajdejo v ranljivem zaposlitvenem položaju in prejemajo nižji dohodek kot tisti, ki imajo prijavljeno prebivališče (77). Navedene ugotovitve dokazujejo izkrivljanje stroškov plač na Kitajskem.

(134)

Predložen ni bil noben dokaz o tem, da opisani kitajski sistem delovnega prava ne velja za sektor bakrenih cevi. Izkrivljanje stroškov plač torej vpliva na sektor neposredno (pri proizvodnji zadevnega izdelka ali glavne surovine za njegovo proizvodnjo) in posredno (pri dostopu do vložkov družb, za katere velja isti delovnopravni sistem na Kitajskem).

3.1.2.1.7    Znatna izkrivljanja v skladu s členom 2(6a), točka (b), šesta alinea, osnovne uredbe: ali dostop do financiranja ponujajo institucije, ki izvajajo cilje javne politike ali kako drugače ne delujejo neodvisno od države

(135)

Za dostop družb do kapitala na Kitajskem so značilna različna izkrivljanja.

(136)

Prvič, za kitajski finančni sistem je značilen močan položaj bank v državni lasti (78), ki pri zagotavljanju dostopa do financiranja upoštevajo tudi druga merila poleg ekonomske uspešnosti projekta. Banke so podobno kot nefinančna podjetja v državni lasti še vedno povezane z državo, in sicer ne samo v okviru lastništva, temveč tudi prek osebnih odnosov (glavne vodstvene delavce velikih finančnih institucij v državni lasti imenuje KKP) (79), in redno izvajajo javne politike, ki jih oblikuje kitajska vlada.

(137)

Pri tem banke upoštevajo izrecno pravno obveznost opravljanja svojih poslov v skladu s potrebami nacionalnega gospodarskega in družbenega razvoja ter v skladu s smernicami industrijskih politik države (80). Čeprav se priznava, da se različne pravne določbe nanašajo na potrebo po spoštovanju običajnega bančnega poslovanja ter pravil skrbnega in varnega poslovanja, kot je potreba po preučitvi kreditne sposobnosti posojilojemalca, prepričljivi dokazi, vključno z ugotovitvami iz preiskav o trgovinski zaščiti, kažejo, da imajo te določbe pri uporabi različnih pravnih instrumentov le drugotno vlogo.

(138)

Nedavna gibanja dodatno ponazarjajo obseg vpliva vlade na finančne institucije na Kitajskem. Kitajska vlada je marca 2025 napovedala izdajo državnih obveznic v vrednosti 500 milijard RMB, da bi zagotovila znatno finančno podporo velikim bankam, vključno z Banko Kitajske, Kitajsko konstrukcijsko banko, Banko za komunikacije in Poštno hranilnico Kitajske. Ta poseg je bil namenjen stabilizaciji teh institucij ob upadanju dobičkonosnosti in rekordno nizkih neto obrestnih maržah, pri čemer so bili poudarjeni proaktivni ukrepi, ki jih je država sprejela za ohranitev gospodarske stabilnosti (81).

(139)

Kitajska vlada je tudi pojasnila, da mora KKP nadzorovati celo odločitve zasebnega poslovnega bančništva, te pa morajo biti skladne z nacionalnimi politikami. Eden od treh glavnih ciljev države v zvezi z upravljanjem bančništva je zdaj okrepiti vodilno vlogo partije v bančnem in zavarovalniškem sektorju, tudi glede vprašanj poslovanja in upravljanja (82). Poleg tega je zdaj treba pri merilih za ocenjevanje uspešnosti poslovnih bank upoštevati zlasti, kako subjekti „prispevajo k doseganju nacionalnih razvojnih ciljev in realnemu gospodarstvu“, predvsem pa, kako „prispevajo k strateškim in nastajajočim industrijam“ (83).

(140)

Poleg tega si kitajska vlada na ravni dodeljevanja finančnih sredstev z več ukrepi za nadaljnje spodbujanje razvoja zasebnih naložb (84) prizadeva „povečati sredstva iz centralnega proračuna za podporo upravičenim zasebnim naložbenim projektom ter dejavno prevzeti vodilno in usmerjevalno vlogo“. Kitajska vlada namerava tudi „dobro izkoristiti nove finančne instrumente politike [in] podpreti številne upravičene zasebne naložbene projekte v pomembnih industrijah in na ključnih področjih“ (85).

(141)

Poleg tega so bonitetne ocene v zvezi z obveznicami in posojili pogosto izkrivljene iz različnih razlogov, vključno z dejstvom, da na oceno tveganja vplivata strateški pomen podjetja za kitajsko vlado in trdnost implicitnega jamstva vlade (86). To dopolnjujejo dodatna obstoječa pravila, ki usmerjajo finančna sredstva v sektorje, za katere vlada odloči, da se spodbujajo ali so kako drugače pomembni (87). Posledica tega je, da se posojila pristransko izdajajo v korist podjetij v državni lasti, velikih, dobro povezanih zasebnih podjetij in podjetij v ključnih industrijskih sektorjih, kar pomeni, da razpoložljivost in stroški kapitala niso enaki za vse subjekte na trgu.

(142)

Drugič, stroški izposojanja se umetno ohranjajo na nizki ravni, da bi se spodbudila rast naložb. To je povzročilo čezmerno uporabo kapitalskih naložb z vse nižjo donosnostjo naložb. To ponazarja porast korporativnega vzvoda v državnem sektorju kljub velikemu padcu dobičkonosnosti, kar kaže, da mehanizmi v bančnem sistemu ne upoštevajo normalnih komercialnih odzivov.

(143)

Tretjič, čeprav je bila teoretično liberalizacija nominalne obrestne mere dosežena oktobra 2015, cenovni signali še vedno niso rezultat sil prostega trga, temveč nanje vpliva izkrivljanje, ki ga povzroča vlada. Delež posojil, ki je bil enak referenčni vrednosti ali manjši od nje, je konec leta 2018 še vedno predstavljal najmanj eno tretjino vseh posojil (88). Uradni mediji na Kitajskem so pred kratkim poročali o tem, da je KKP pozvala k „znižanju obrestne mere na trgu posojil“ (89). Posledica umetno nizkih obrestnih mer so prenizke cene in s tem čezmerna in ne nujno učinkovita uporaba kapitala.

(144)

Splošna rast posojil na Kitajskem pomeni poslabšanje učinkovitosti dodeljevanja kapitala brez kakršnih koli znakov omejevanja kreditiranja, ki bi bilo pričakovano v neizkrivljenem tržnem okolju. Zato se je obseg slabih posojil hitro povečal, kitajska vlada pa se velikokrat odloči, da se izogne neplačilom, s čimer se ustvarjajo t. i. zombijevska podjetja, ali da prenese lastništvo terjatve (npr. z združevanji ali zamenjavami terjatev v lastniške deleže), ne da bi se pri tem nujno odpravila splošna težava terjatev ali obravnavali njeni glavni vzroki.

(145)

Znatno izkrivljanje, ki je rezultat stalne vseprisotne vloge države na kapitalskih trgih, dejansko vpliva na korporativni sistem posojil na Kitajskem kljub sprejetim ukrepom za liberalizacijo trga. Zato znatno poseganje države v finančni sistem močno vpliva na tržne razmere na vseh ravneh.

(146)

V tej preiskavi ni bil predložen noben dokaz, da poseganje države v finančni sistem v smislu člena 2(6a), točka (b), šesta alinea, osnovne uredbe ne vpliva na sektor zadevnega izdelka. Zato znatno poseganje države v finančni sistem močno vpliva na tržne razmere na vseh ravneh.

3.1.2.1.8    Sistemska narava opisanega izkrivljanja

(147)

Komisija je ugotovila, da je izkrivljanje, opisano v posodobljenem poročilu, značilno za kitajsko gospodarstvo. Razpoložljivi dokazi namreč kažejo, da so dejstva in značilnosti kitajskega sistema, kot so opisani zgoraj in v delu I posodobljenega poročila, značilni za celotno državo in vse sektorje gospodarstva. Enako velja tudi za proizvodne dejavnike, kot so navedeni zgoraj in v delu II posodobljenega poročila.

(148)

Komisija opozarja, da so za proizvodnjo zadevnega izdelka potrebni nekateri vložki. Ko proizvajalci zadevnega izdelka kupijo te vložke, so cene, ki jih plačajo (in ki so evidentirane kot njihovi stroški), očitno izpostavljene istemu zgoraj navedenemu sistemskemu izkrivljanju. Na primer, dobavitelji vložkov zaposlujejo delovno silo, ki je izpostavljena izkrivljanju. Lahko si izposodijo denar, ki je izpostavljen izkrivljanju v finančnem sektorju/pri dodeljevanju kapitala. Poleg tega zanje velja sistem načrtovanja, ki se uporablja na vseh ravneh upravljanja in v vseh sektorjih. To izkrivljanje je bilo podrobno opisano zgoraj. Komisija je poudarila, da se regulativna ureditev, na kateri temelji navedeno izkrivljanje, splošno uporablja, ta pravil pa veljajo za proizvajalce bakrenih cevi enako kot za vse druge gospodarske subjekte na Kitajskem. Izkrivljanje zato neposredno vpliva na strukturo stroškov zadevnega izdelka.

(149)

Posledica tega je ne samo, da domače prodajne cene zadevnega izdelka niso primerne za uporabo v smislu člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, temveč izkrivljanje vpliva tudi na vse stroške vložkov (vključno s surovinami, energijo, zemljišči, financiranjem, delom itd.), saj država z znatnim poseganjem vpliva na oblikovanje njihovih cen, kot je opisano v delih I in II posodobljenega poročila.

(150)

Opisano poseganje države v zvezi z dodeljevanjem kapitala, zemljišči, delovno silo, energijo in surovinami je dejansko prisotno po vsej Kitajski. To na primer pomeni, da je vložek, ki je bil že sam proizveden na Kitajskem, z združevanjem različnih proizvodnih dejavnikov izpostavljen znatnemu izkrivljanju. Enako velja za vložke v vložke in tako dalje.

(151)

Kitajska vlada ali proizvajalci izvozniki v tej preiskavi niso predložili nobenih protidokazov ali nasprotnih argumentov.

3.1.2.2   Reprezentativna država

3.1.2.2.1    Splošne opombe

(152)

Izbira reprezentativne države je temeljila na naslednjih merilih v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe:

—

stopnja gospodarske razvitosti, ki je podobna stopnji LRK. Komisija je za ta namen uporabila države, ki imajo podoben bruto nacionalni dohodek na prebivalca kot LRK glede na podatkovno zbirko Svetovne banke (90);

—

proizvodnja izdelka v preiskavi v navedeni državi;

—

obstoj ustreznih takoj razpoložljivih podatkov v reprezentativni državi.

—

Če je možnih reprezentativnih držav več, se prednost nameni državi s primerno ravnjo socialne zaščite in varstva okolja, če je to ustrezno.

(153)

Komisija je 7. julija 2026 izdala obvestilo k dokumentaciji o virih za določitev normalne vrednosti (v nadaljnjem besedilu: obvestilo). V navedenem obvestilu je navedla seznam vseh proizvodnih dejavnikov, kot so surovine, delo in energija, ki se uporabljajo pri proizvodnji zadevnega izdelka. V obvestilu so bili opisani tudi dejstva in dokazi, na katerih temeljijo ustrezna merila, zainteresirane strani pa so bile obveščene o državah, ki bi se lahko v obravnavani zadevi štele za primerno reprezentativno državo, če bo v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe potrjen obstoj znatnih izkrivljanj.

Stopnja gospodarske razvitosti, ki je podobna stopnji LRK

(154)

V obvestilu je Komisija opredelila Brazilijo, Malezijo, Mehiko, Srbijo, Južno Afriko, Tajsko in Turčijo kot države, ki imajo glede na podatke Svetovne banke podobno stopnjo gospodarske razvitosti kot LRK, tj. Svetovna banka vse te države na podlagi bruto nacionalnega dohodka uvršča med države z višjim srednjim dohodkom, za katere je znano, da se je v njih proizvajal izdelek v preiskavi.

(155)

V zvezi z državami, opredeljenimi v obvestilu, niso bile prejete nobene pripombe.

Obstoj ustreznih podatkov v reprezentativni državi, ki so na voljo takoj

(156)

Komisija je v obvestilu navedla, da je treba dodatno preveriti, ali so podatki na voljo takoj, zlasti kar zadeva takoj dostopne finančne podatke proizvajalcev izdelka v preiskavi.

(157)

Komisija je analizirala uvozno statistiko za glavni vhodni material, tj. bakrene katode, ki predstavljajo več kot 95 % proizvodnih stroškov, ter za odpadke in ostanke iz bakra za sedem potencialnih reprezentativnih držav iz uvodne izjave 154. Statistični podatki so pokazali, da se v vseh sedmih zgoraj navedenih državah bakrene katode in odpadni baker večinoma uvažajo iz držav, ki niso Kitajska, Rusija ali države, navedene v Prilogi I k Uredbi (EU) 2015/755 Evropskega parlamenta in Sveta (91).

(158)

Kar zadeva Brazilijo, je Komisija v Braziliji opredelila dva proizvajalca: Termomecanica (92) in Paranapanema (93). Za družbo Termomecanica Komisija ni mogla najti razpoložljivih finančnih podatkov za obdobje preiskave (najnovejši so bili iz leta 2023), medtem ko so najnovejši finančni podatki za družbo Paranapanema (2024) izkazovali izgube. Glede na to, da Komisija ni mogla najti dokazov o dobičkonosni proizvodnji izdelka v preiskavi v Braziliji, je začasno sklenila, da Brazilija ni primerna, da bi se štela za primerno reprezentativno državo za to preiskavo.

(159)

Za Malezijo sta pritožnik in Komisija opredelila dva proizvajalca: KMCT Corporation in MetTube. Komisija za družbo KMCT ni mogla najti razpoložljivih finančnih podatkov. Za družbo MetTube so najnovejši razpoložljivi finančni podatki (2024) pokazali, da je družba komaj dosegla prag rentabilnosti (dobiček < 1 %). Glede na to, da Komisija ni mogla najti dokazov o dobičkonosni proizvodnji izdelka v preiskavi v Maleziji, je sklenila, da Malezija ni primerna, da bi se štela za primerno reprezentativno državo za to preiskavo.

(160)

Kar zadeva Mehiko, je Komisija opredelila tri proizvajalce izdelka v preiskavi: GDA, Industrias Unidas, S.A. de C.V. (v nadaljnjem besedilu: IUSU), Elementia Materiales, S.A.P.I. DE C.V. (v nadaljnjem besedilu: Elementia). Vendar je družba GDA povezana z drugim proizvajalcem izvoznikom v LRK, zato je ni bilo mogoče upoštevati, saj bi to lahko ogrozilo zanesljivost njenih finančnih podatkov. Komisija za družbo IUSU ni mogla najti nobenih finančnih podatkov, ki bi bili na voljo takoj. Komisija je za družbo Elementia našla podatke, ki so bili takoj na voljo, vendar glede na računovodski izkaz oddelek te družbe za kovine ni bil dobičkonosen. Glede na to, da Komisija ni mogla najti dokazov o dobičkonosni proizvodnji izdelka v preiskavi v Mehiki, na katero ne bi vplivala izkrivljanja, ugotovljena na Kitajskem, Mehike ni štela za primerno reprezentativno državo.

(161)

Noben od dveh proizvajalcev v Južni Afriki, Maksal Tubes (Pty) Ltd. (94) ali Copper Tubing Africa (Pty) Ltd. (95), ni imel finančnih podatkov, ki bi bili na voljo takoj. Glede na to, da Komisija ni mogla najti dokazov o dobičkonosni proizvodnji izdelka v preiskavi v Južni Afriki, je sklenila, da Južna Afrika ni primerna, da bi se štela za primerno reprezentativno državo za to preiskavo.

(162)

Kar zadeva Tajsko, je Komisija opredelila enega proizvajalca, in sicer družbo Loyal Hailiang Copper (Thailand) Co., Ltd., s takoj razpoložljivimi podatki za leto 2024. Vendar ti podatki ne zajemajo obdobja preiskave. Poleg tega je družba povezana z družbo Zhejiang Hailiang Co., Ltd., proizvajalcem izvoznikom iz LRK, ki je predmet preiskave v tem postopku, kar lahko ogrozi zanesljivost njenih finančnih podatkov. Komisija je tudi ugotovila, da je uvoz bakrenih katod iz Kitajske predstavljal 25 % skupnega uvoza bakrenih katod na Tajsko. Zato se Tajska ni štela za primerno reprezentativno državo.

(163)

Za Turčijo je Komisija opredelila dva proizvajalca, Sarkuysan (96) in Ulusoy Bakır ve Metal Sanayi ve Ticaret A.Ş. (Ulusoy) (97). Vendar finančni podatki teh proizvajalcev niso bili takoj na voljo, zato ju ni bilo mogoče šteti za primerna za določitev PSU-stroškov in dobička. Glede na to, da Komisija ni mogla najti dokazov o dobičkonosni proizvodnji izdelka v preiskavi v Turčiji, je sklenila, da Turčija ni primerna, da bi se štela za primerno reprezentativno državo za to preiskavo.

(164)

Komisija je le za enega proizvajalca izdelka v preiskavi opredelila takoj razpoložljive računovodske izkaze, ki so izkazovali razumno raven dobičkonosnosti za obdobje, ki se je v celoti prekrivalo ki se prekriva z obdobjem preiskave, in sicer za družbo VALJAONICA BAKRA SEVOJNO AD SEVOJNO v Srbiji (98).

(165)

Komisija je glede na navedene premisleke zainteresirane strani v obvestilu obvestila, da namerava v skladu s členom 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe uporabiti Srbijo kot primerno reprezentativno državo in finančne informacije družbe VALJAONICA BAKRA SEVOJNO AD SEVOJNO v Srbiji, da bi pridobila neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti za izračun normalne vrednosti.

(166)

Zainteresirane strani je pozvala, naj predložijo pripombe o primernosti Srbije kot reprezentativne države in družbe VALJAONICA BAKRA SEVOJNO AD SEVOJNO kot proizvajalca v reprezentativni državi.

(167)

Po obvestilu je EUCTDC na splošno podprl izbiro Srbije kot reprezentativne države. Vendar je trdil, da finančni podatki izbranega proizvajalca v reprezentativni državi ne izkazujejo razumnega dobička v obdobju preiskave, ki je po navedbah EUCTDC znašal 2 %, in od Komisije zahteval, naj uporabi pretekli dobiček v višini 7 %, ga prilagodi na 6 % ali uporabi finančne podatke srbskega distributerja izdelka v preiskavi.

(168)

EUCTDC je trdil, da stopnja dobička v višini 2 % ni razumna in zato ni skladna s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe. Nadalje je trdil, da bi bilo treba navedbo razumnega dobička brati v povezavi s členom 7(2c) osnovne uredbe, ki določa minimalni ciljni dobiček v običajnih pogojih konkurence.

(169)

Komisija je opozorila, da pri konstruiranju normalne vrednosti za določitev razumnega dobička ni niti najnižjega niti najvišjega praga. Razumni dobiček se določi na podlagi okoliščin zadevnega posameznega primera in na podlagi najboljših razpoložljivih finančnih podatkov. Dobička ni treba določiti na najnižji ravni 6 % (99), ki se uporablja za ciljni dobiček industrije Unije in ne za dobiček v reprezentativni državi. Zato je bila trditev, da bi bilo treba dobiček prilagoditi na raven, ki odraža minimalni ciljni dobiček, uporabljen pri izračunu ciljnega dobička industrije Unije, zavrnjena.

(170)

V pripombah na obvestilo je EUCTDC trdil, da zmanjšanje dobičkonosnosti srbske družbe s 7 % v letu 2022 na 2 % v letu 2025 kaže na pritisk azijskih dobaviteljev izdelka v preiskavi v regiji. Zato je EUCTDC predlagal uporabo dobička iz leta 2022 ali povprečnega dobička v zadnjih štirih letih. EUCTDC ni predložil nobenega dokaza o obstoju takega pritiska. Prav tako Komisija ni našla takih dokazov niti ni opazila povečanja uvoza izdelka v preiskavi iz Kitajske v Srbijo v obdobju po letu 2022. Zato je bila trditev, da bi bilo treba uporabiti dobiček iz leta 2022, ki je časovno zelo oddaljeno od obdobja preiskave, ali povprečni dobiček za predhodno štiriletno obdobje, zavrnjena.

(171)

Ker pa je bil dobiček, dosežen v obdobju preiskave, dejansko nizek, zlasti pa nižji od dobička, ki ga je večina sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v državah, razen LRK, dosegla pri prodaji izdelka v preiskavi neodvisnim strankam na svojih domačih trgih, je Komisija uporabila leto, najbližje obdobju preiskave, v katerem je bil dosežen razumen dobiček. Komisija je upoštevala finančne podatke za leto 2024, tj. leto pred obdobjem preiskave, ko je družba VALJAONICA BAKRA SEVOJNO AD SEVOJNO zabeležila dobiček v višini 5 % in PSU-stroške v višini 11 %, ki so se šteli za razumne, saj so natančneje odražali povprečne finančne rezultate proizvajalcev v sektorju zadevnega izdelka. Skupni dobiček in PSU-stroški so bili na podobni ravni kot tisti, doseženi v obdobju preiskave, sam dobiček pa je bil ocenjen kot razumen.

(172)

Kljub uporabi leta 2024 družba VALJAONICA BAKRA SEVOJNO AD SEVOJNO ostaja edini proizvajalec izdelka v preiskavi s takoj razpoložljivimi finančnimi podatki, s katerimi je mogoče izkazati stopnje dobička in PSU-stroškov, ki bi privedle do razumnih zneskov. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 162, je imela družba LOYAL HAILIANG COPPER (THAILAND) CO LTD na Tajskem prav tako takoj razpoložljive finančne podatke za leto 2024, vendar teh podatkov ni bilo mogoče uporabiti kot ustrezen približek, ker je družba povezana z drugim kitajskim proizvajalcem izvoznikom in se podatki zato niso šteli za zanesljive.

(173)

Družba Jintian China je v pripombah na obvestilo na podlagi statističnih podatkov iz obvestila trdila, da je Turčija primernejša reprezentativna država kot Srbija, ker je obseg uvoza bakrenih katod dvanajstkrat večji kot v Srbiji, povprečna uvozna cena v Turčiji pa je po navedbah družbe Jintian China nevtralnejša kot v Srbiji, saj je mogoče z večjim obsegom uvoza ublažiti vpliv občasnih dejavnikov.

(174)

EUCTDC je v odgovor na pripombe družbe Jintian China nasprotoval stališču, da bi se morala Turčija šteti za primerno reprezentativno državo. Trdil je, da je bila povprečna uvozna cena, čeprav je bil obseg uvoženih bakrenih katod večji kot v Srbiji, nižja od povprečne letne cene londonske borze kovin za bakrene katode in nižja od cen, ugotovljenih v večini drugih potencialnih reprezentativnih držav (razen Malezije in Brazilije). Ker je cena londonske borze kovin navedena na podlagi franko tovarna, bi morala biti dejanska uvozna cena še višja. Zato je EUCTDC sklenil, da uvoznih cen bakrenih katod v Turčijo ni mogoče šteti za reprezentativne.

(175)

Komisija je analizirala uvoz glavnih vhodnih materialov iz vseh sedmih potencialnih reprezentativnih držav. Kot je že navedeno v uvodnih izjavah 159 in 162, je menila, da Malezija in Tajska nista primerni. Komisija ni našla razloga, da bi se srbski uvoz štel za nereprezentativen. Družba Jintian China ni predložil nobenih dokazov ali argumentov, ki bi spremenili to stališče. Ob neobstoju finančnih podatkov, ki bi bili takoj na voljo, preprosta ugotovitev, da Turčija, ki je bistveno večja država od Srbije, uvaža večje količine, ni niti novo odkritje niti ustrezno merilo za ugotovitev, da srbski uvoz ni reprezentativen.

(176)

Družba Jintian China je trdila tudi, da se Turčija ne bi smela izločiti kot možna reprezentativna država, ker finančni podatki za proizvajalca izdelka v preiskavi niso takoj na voljo. Družba Jintian China je predložila računovodske izkaze družbe Sarkuysan, enega od opredeljenih proizvajalcev izdelka v preiskavi v Turčiji. Zato je bila po mnenju družbe Jintian China Turčija primerna reprezentativna država.

(177)

Računovodski izkazi, ki jih je predložila družba Jintian China, dejansko zajemajo obdobje preiskave in so takoj na voljo. Vendar gre za konsolidirano različico za celotno skupino družb. Skupino sestavljajo različne odvisne družbe, ki opravljajo različne funkcije in proizvajajo širok nabor izdelkov. Najpomembneje je, da imajo odvisne družbe, katerih finančni rezultati so vključeni v konsolidirane računovodske izkaze, sedež v različnih državah, kot so Bolgarija, Nemčija in Združene države Amerike. Zato dobička in PSU-stroškov ni bilo mogoče pripisati izključno proizvajalcu izvozniku izdelka v preiskavi v potencialni reprezentativni državi.

(178)

Zato Komisija ni našla razlogov, da bi Turčijo štela za primernejšo reprezentativno državo kot Srbijo.

Raven socialne zaščite in varstva okolja

(179)

Ker je bilo ugotovljeno, da je na podlagi vseh navedenih elementov Srbija edina razpoložljiva primerna reprezentativna država, ni bilo treba oceniti ravni socialne zaščite in varstva okolja v skladu z zadnjim stavkom člena 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe.

3.1.2.2.2    Zaključek

(180)

Glede na zgornjo analizo Srbija izpolnjuje merila iz člena 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe in se lahko šteje za primerno reprezentativno državo.

3.1.2.3   Viri, uporabljeni za določitev neizkrivljenih stroškov

(181)

Komisija je v obvestilu navedla proizvodne dejavnike, kot so materiali, energija in delo, ki jih proizvajalci izvozniki uporabljajo pri proizvodnji izdelka v preiskavi, ter zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe in javno dostopne informacije o neizkrivljenih vrednostih za vsak proizvodni dejavnik, omenjen v navedenem obvestilu.

(182)

Navedla je tudi, da bo za računsko določitev normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe uporabila GTA, da bi opredelila neizkrivljene stroške večine proizvodnih dejavnikov, zlasti surovin. Poleg tega je Komisija navedla, da bo uporabila Statistični urad Republike Srbije (100) in MOD (101) za določitev neizkrivljenih stroškov dela in energije (električne energije (102) in zemeljskega plina (103)).

(183)

Komisija je v obvestilu zainteresirane strani tudi obvestila, da so bile zaradi zanemarljivega vpliva nekaterih surovin v skupnih proizvodnih stroških te zanemarljive postavke združene pod postavko „potrošno blago“. Poleg tega je Komisija sporočila, da bo izračunala delež potrošnega materiala pri skupnih stroških surovin (5 %) in ga uporabila za ponovni izračun stroškov surovin ob uporabi določenih neizkrivljenih referenčnih vrednosti v primerni reprezentativni državi.

3.1.2.3.1    Proizvodni dejavniki

(184)

Ob upoštevanju vseh informacij, ki so jih predložile zainteresirane strani in ki so bile zbrane med preveritvenimi obiski, so bili za določitev normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe opredeljeni naslednji proizvodni dejavniki in njihovi viri:

Preglednica 1

Proizvodni dejavniki izdelka v preiskavi

Proizvodni dejavnik

Oznaka blaga

Vir

Neizkrivljena vrednost

(CNY)

Merska enota

Surovine

Bakrena katoda

7403 11

GTA

77,19

kg

Potrošni material

Delo

Delo

se ne uporablja

Statistični urad Republike Srbije (104) in MOD (105)

74,96

Ure

Energija

Električna energija

se ne uporablja

Agencija za energetiko Srbije (106)

0,90

kWh

Zemeljski plin

se ne uporablja

Agencija za energetiko Srbije (107)

0,31

kWh

(104)  https://www.stat.gov.rs/en-US/oblasti/trziste-rada/zarade.

(105)  https://ilostat.ilo.org/data/?cat_mode=subject.

(106)  https://www.aers.rs/media/Files/Izvestaji/Godisnji/Izvestaj%20Agencije%202025.pdf.

(107)  https://www.aers.rs/media/Files/Izvestaji/Godisnji/Izvestaj%20Agencije%202025.pdf.

(185)

Komisija je vključila vrednost splošnih stroškov proizvodnje, da bi zajela stroške, ki niso vključeni v zgoraj navedene proizvodne dejavnike. Za določitev tega zneska je uporabila podatke o stroških proizvodnje, ki jih je predložil pritožnik in ki niso bili vključeni v zgoraj navedene posamezne proizvodne dejavnike. V zvezi s sodelujočim proizvajalcem izvoznikom je Komisija uporabila podatke, ki jih je predložil pritožnik. Metodologija je ustrezno pojasnjena v oddelku 3.1.2.3.6.

3.1.2.3.2    Surovine

(186)

Komisija je za določitev neizkrivljene cene surovin, kot so dostavljene do vrat proizvajalca iz reprezentativne države, kot osnovo uporabila tehtano povprečno uvozno ceno za reprezentativno državo, kot je navedena v GTA, ter ji prištela uvozne dajatve in stroške prevoza. Uvozna cena v reprezentativni državi je bila določena kot tehtana povprečna cena uvoza iz vseh tretjih držav na enoto.

(187)

Za več proizvodnih dejavnikov so dejanski stroški, ki jih je imel sodelujoči proizvajalec izvoznik in ki so bili navedeni v pritožbi, v obdobju preiskave pomenili zanemarljiv delež celotnih stroškov surovin. Ker vrednost, ki je bila zanje uporabljena, ni bistveno vplivala na izračun stopnje dampinga ne glede na uporabljeni vir, se je Komisija odločila, da bo te stroške vključila med potrošno blago, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 183.

(188)

Komisija je za določitev neizkrivljene cene surovin, kot je navedeno v členu 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe, uporabila ustrezne uvozne dajatve reprezentativne države.

(189)

Kar zadeva družbo Jintian China, je Komisija stroške prevoza, ki jih je imela družba Jintian China za dobavo surovin, izrazila kot odstotek dejanskih stroškov teh surovin in nato enak odstotek uporabila pri neizkrivljenih stroških istih surovin, da bi dobila neizkrivljene stroške prevoza. Menila je, da bi se v okviru te preiskave razmerje med surovino proizvajalca izvoznika in sporočenimi stroški prevoza lahko smiselno uporabilo kot kazalnik za oceno neizkrivljenih stroškov prevoza surovin, ko so dostavljene v tovarno družbe.

(190)

Poleg tega je Komisija stroške prevoza nesodelujočega proizvajalca izvoznika za dobavo surovin ocenila kot odstotek neizkrivljenih stroškov surovin, da bi dobila neizkrivljene stroške prevoza.

3.1.2.3.3    Delo

(191)

Statistični urad Republike Srbije objavlja podrobne informacije o plačah v različnih gospodarskih sektorjih v Srbiji. Komisija je uporabila najnovejše razpoložljive statistične podatke za leto 2025 za povprečne stroške dela v sektorju proizvodnje osnovnih kovin, ki vključuje stroške dela v sektorju bakrenih cevi (108). Za povprečni delovni čas v predelovalni industriji je Komisija uporabila statistične podatke MOD (109).

3.1.2.3.4    Električna energija

(192)

Ceno električne energije za podjetja (industrijske uporabnike) v Srbiji objavlja Agencija za energetiko Srbije (110). Komisija je uporabila podatke o cenah električne energije za industrijske uporabnike v ustrezni skupini porabe v letu 2025, kot jih je objavila navedena agencija.

3.1.2.3.5    Zemeljski plin

(193)

Ceno zemeljskega plina za industrijske uporabnike v Srbiji objavlja Agencija za energetiko Srbije (111). Komisija je uporabila cene v ustrezni skupini porabe v obdobju preiskave.

3.1.2.3.6    Režijski stroški proizvodnje, PSU-stroški in dobiček

(194)

V skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe „[r]ačunsko določena normalna vrednost vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“. Poleg tega je treba določiti vrednost splošnih stroškov proizvodnje, da bi se zajeli stroški, ki niso vključeni v zgoraj navedene proizvodne dejavnike.

(195)

Za določitev neizkrivljene vrednosti splošnih stroškov proizvodnje in glede na nesodelovanje kitajskih proizvajalcev izvoznikov je Komisija uporabila razpoložljiva dejstva v skladu s členom 18 osnovne uredbe. Zato je Komisija na podlagi podatkov pritožnika določila razmerje med splošnimi stroški proizvodnje ter skupnimi stroški proizvodnje in stroški dela. Ta odstotni delež je bil nato uporabljen pri neizkrivljeni vrednosti stroškov proizvodnje, na podlagi česar je bila pridobljena neizkrivljena vrednost splošnih stroškov proizvodnje glede na model, ki se proizvaja.

(196)

Za družbo Jintian China so bili režijski stroški proizvodnje, ki jih je imel ta proizvajalec izvoznik, izraženi kot delež dejansko nastalih stroškov proizvodnje. Ta odstotni delež je bil uporabljen pri neizkrivljenih stroških proizvodnje.

(197)

Komisija je neizkrivljen in razumen znesek PSU-stroškov in dobička določila na podlagi finančnih podatkov za leto 2024 za družbo VALJAONICA BAKRA SEVOJNO AD SEVOJNO, kot so bili pridobljeni iz podatkovne zbirke Orbis.

3.1.2.3.7    Izračun

(198)

Komisija je na podlagi zgoraj navedenega v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe konstruirala normalno vrednost glede na vrsto izdelka na podlagi franko tovarna.

(199)

Prvič, Komisija je določila neizkrivljene stroške proizvodnje. Zaradi nesodelovanja proizvajalcev izvoznikov se je oprla na informacije, ki jih je pritožnik predložil v pritožbi, in obrazce za vložke, ki sta jih predložili dve skupini izvoznikov, o uporabi posameznih dejavnikov (materialov in dela) za proizvodnjo izdelka v preiskavi.

(200)

Za družbo Jintian China je za dejansko potrošnjo posameznih proizvodnih dejavnikov sodelujočega proizvajalca izvoznika uporabila neizkrivljene stroške na enoto. Te stopnje potrošnje so bile vključene v preverjanje. Komisija je faktorje uporabe pomnožila z neizkrivljenimi stroški na enoto, ugotovljenimi v reprezentativni državi, kot je opisano v oddelku 3.1.2.2.

(201)

Ko so bili neizkrivljeni proizvodni stroški določeni, je Komisija uporabila splošne stroške proizvodnje, PSU-stroške in dobiček, kot so navedeni v uvodnih izjavah 194 do 197.

(202)

Nato je neizkrivljenim proizvodnim stroškom dodala povprečne splošne stroške proizvodnje, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 195, da bi izračunala neizkrivljene stroške proizvodnje.

(203)

Komisija je k proizvodnim stroškom, določenim, kot je opisano v prejšnji uvodni izjavi, dodala PSU-stroške ter dobiček družbe VALJAONICA BAKRA SEVOJNO AD SEVOJNO. PSU-stroški, ki so bili izraženi kot delež stroškov prodanega blaga in uporabljeni za neizkrivljene stroške proizvodnje, so znašali 11 %. Dobiček, izražen kot odstotek stroškov prodanega blaga in uporabljen za neizkrivljene stroške proizvodnje, je znašal 5 %.

(204)

Na podlagi tega je Komisija v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe normalno vrednost konstruirala glede na vrsto izdelka na podlagi franko tovarna.

3.1.3   Izvozna cena

3.1.3.1   Jintian China

(205)

Sodelujoči proizvajalec izvoznik, družba Jintian China, je v Unijo izvažal prek svojega povezanega trgovca v Hongkongu, zato je bila cena, ki jo je plačala ali naj bi jo plačala prva neodvisna stranka v Uniji, prilagojena, kot je pojasnjeno v oddelku 3.1.5.1.

3.1.3.2   Drugi proizvajalci izvozniki

(206)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 11 do 17, je bilo sodelovanje proizvajalcev izvoznikov iz Kitajske slabo, zato je izvozna cena temeljila na razpoložljivih dejstvih v skladu s členom 18 osnovne uredbe. Izvozna cena je zato temeljila na povprečni uvozni ceni zadevnega izdelka iz Kitajske v Unijo, kot je določena v oddelku 4.4, prilagojeni na raven franko tovarna z odbitkom stroškov pomorskega in notranjega prevoza, kot so navedeni v pritožbi.

3.1.4   Primerjava

(207)

Komisija mora v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe izvesti pošteno primerjavo med normalno vrednostjo in izvozno ceno na isti ravni trgovanja ter upoštevati razlike v dejavnikih, ki vplivajo na cene in njihovo primerljivost. V obravnavanem primeru se je odločila, da bo normalno vrednost in izvozno ceno primerjala na ravni trgovanja franko tovarna. Kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, sta bili normalna vrednost in izvozna cena po potrebi prilagojeni, da bi se: (i) pobotali nazaj na raven franko tovarna ter (ii) da bi se upoštevale razlike v dejavnikih, za katere se je trdilo in dokazalo, da vplivajo na cene in primerljivost cen.

3.1.4.1   Prilagoditve normalne vrednosti

(208)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 198, je bila normalna vrednost določena na ravni trgovanja franko tovarna z uporabo stroškov proizvodnje skupaj z zneski za PSU-stroške in dobiček, ki so se šteli za razumne za to raven trgovanja. Zato prilagoditve za pobotanje normalne vrednosti na raven franko tovarna niso bile potrebne.

3.1.4.1.1    Jintian China

(209)

Družba Jintian China je uvažala surovine in nato prodajala izdelek v preiskavi v okviru carinskega postopka aktivnega oplemenitenja. V skladu s sedanjo davčno metodologijo LRK v zvezi z nevračljivim DDV na izvoz se nevračljivi DDV določi tako, da se vrednost uvoženih vložkov, oproščenih davka, odšteje od skupne vrednosti izvoza. Komisija je zato za to dodano vrednost izdelka, izvoženega v Unijo, uporabila člen 2(10), točka (k), osnovne uredbe. Poleg tega Komisija ni našla razlogov za kakršne koli nadaljnje prilagoditve normalne vrednosti za družbo Jintian China, družba pa takih prilagoditev tudi ni zahtevala.

3.1.4.1.2    Drugi proizvajalci izvozniki

(210)

Komisija je tudi za druge proizvajalce izvoznike izvedla prilagoditev na podlagi člena 2(10), točka (k), osnovne uredbe za razliko v posrednih davkih med izvozom s Kitajske v Unijo in normalno vrednostjo, pri kateri so bili izključeni posredni davki, kot je DDV. Družbe, ki izvažajo bakrene cevi, niso bile upravičene do vračila vstopnega DDV za surovine, kupljene za proizvodnjo izdelka v preiskavi. Zato je razlika v posrednih davkih med izvozom in normalno vrednostjo znašala 13 %, izvedena pa je bila ustrezna prilagoditev.

3.1.5   Prilagoditve izvozne cene

3.1.5.1   Jintian China

(211)

Da bi se izvozna cena pobotala na raven trgovanja franko tovarna, so bile opravljene prilagoditve za: stroške prevoza, zavarovanja, manipulativne stroške, stroške natovarjanja in druge tozadevne stroške.

(212)

Upoštevali so se naslednji dejavniki, ki vplivajo na cene in primerljivost cen: stroški kredita, bančni stroški.

(213)

Družba Jintian China je izvažala v Unijo prek povezanega trgovca v Hongkongu. Zato je bila opravljena prilagoditev za provizije v skladu s členom 2(10), točka (i), osnovne uredbe. Trgovec je bil odgovoren za odnose s strankami, zlasti za ohranjanje in vzpostavljanje stikov s strankami, upravljanje naročil in transakcij ter organizacijo transporta, prevoza in zavarovanja v zvezi s prodajo. Za opravljanje teh funkcij je prejemal plačilo v obliki pribitka. Komisija je zato ugotovila, da je trgovec opravljal funkcije, podobne funkcijam zastopnika, ki dela na podlagi provizije. Komisija je ob upoštevanju odnosa med trgovcem in proizvajalcem znesek provizije določila na podlagi dejanskih PSU-stroškov povezanega trgovca in hipotetičnega dobička v višini 10 %.

(214)

V zvezi s tem dobičkom v sedanjem postopku ni sodeloval noben nepovezani uvoznik. Komisija nima podatkov, ki bi jih predložili nepovezani trgovci, ki trgujejo z enakim ali podobnim izdelkom kot je izdelek v preiskavi. Zato se je Komisija oprla na izdelek, ki je bil najbolj podoben zadevnemu izdelku, tj. hladno valjane ploščate izdelke iz nerjavnega jekla, za katere je prav tako značilen visok delež zadevnega kovinskega vložka. Zato se je Komisija začasno oprla na dobiček, ki se je štel za razumen v nedavni preiskavi v zvezi z nadomestilom za uvoz hladno valjanih ploščatih izdelkov iz nerjavnega jekla (112). V navedeni preiskavi je bil dobiček nepovezanih uvoznikov med 10 % in 13 %, Komisija pa se je odločila, da bo konservativno uporabila spodnjo mejo tega razpona.

3.1.5.2   Drugi proizvajalci izvozniki

(215)

Izvozna cena za druge proizvajalce izvoznike je bila določena na ravni franko tovarna, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 206.

(216)

Komisija je na podlagi informacij, zbranih med preiskavo, ugotovila, da vsi znani proizvajalci izvozniki na Kitajskem delujejo po podobnem modelu kot družba Jintian China in zadevni izdelek prodajajo prek povezanih trgovcev na Kitajskem ali v tretjih državah. Komisija se je zato odločila, da bo za vse druge družbe uporabila enako prilagoditev kot za družbo Jintian China, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 213. Komisija je znesek PSU-stroškov določila na podlagi povprečnih PSU-stroškov, ki so jih sporočili vsi sodelujoči povezani trgovci proizvajalcev izvoznikov v vseh državah, vključenih v to preiskavo. Kar zadeva hipotetični dobiček, je Komisija uporabila 10 %, kot je navedeno v uvodni izjavi 214.

3.1.6   Stopnje dampinga

(217)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 18, se je Komisija odločila, da bo za določitev dampinga uporabila člen 18, razen za proizvajalca izvoznika, družbo Jintian China, za katero je bila izračunana individualna stopnja.

3.1.6.1   Jintian China

(218)

Komisija je za družbo Jintian China primerjala tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe.

3.1.6.2   Drugi proizvajalci izvozniki

(219)

Komisija je stopnjo dampinga za vse druge družbe določila na podlagi razpoložljivih dejstev, pri čemer je za prilagoditev uporabila podatke, ki so jih predložili pritožnik in sodelujoči proizvajalci izvozniki, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 216. Komisija je nato primerjala povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(220)

Začasne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, so:

Družba

Začasna stopnja dampinga (v %)

Ningbo Jintian Copper Tube Co., Ltd

33,5

Ves drug uvoz s poreklom iz Kitajske

51,5

3.2   Mehika

3.2.1   Normalna vrednost

(221)

Komisija je v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe najprej preučila, ali je celotni obseg domače prodaje mehiškega sodelujočega proizvajalca GDA reprezentativen. Domača prodaja je reprezentativna, če je celotni obseg domače prodaje podobnega izdelka neodvisnim strankam na domačem trgu na proizvajalca izvoznika v obdobju preiskave predstavljal vsaj 5 % celotnega obsega njegovega izvoza zadevnega izdelka v Unijo. Na podlagi tega je bilo za vzorčenega proizvajalca izvoznika ugotovljeno, da je bil njegov celotni obseg prodaje podobnega izdelka na domačem trgu reprezentativen.

(222)

Komisija je nato za sodelujočega proizvajalca izvoznika naknadno ugotovila, katere vrste izdelka, prodane na domačem trgu, so bile enake vrstam izdelka, prodanim za izvoz v Unijo, ali primerljive z njimi.

(223)

Komisija je nato v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe preučila, ali je bila domača prodaja sodelujočega proizvajalca izvoznika GDA na njegovem domačem trgu reprezentativna za vsako vrsto izdelka, ki je enaka vrsti izdelka, prodani za izvoz v Unijo, ali primerljiva z njo. Domača prodaja vrste izdelka je reprezentativna, če celotni obseg domače prodaje te vrste izdelka neodvisnim strankam v obdobju preiskave predstavlja vsaj 5 % celotnega obsega izvoza enake ali primerljive vrste izdelka v Unijo. Komisija je ugotovila, da je za vse vrste izdelka, ki so enake ali primerljive z vrsto izdelka, prodano za izvoz v Unijo, celotni obseg domače prodaje neodvisnim strankam v obdobju preiskave predstavljal vsaj 5 % celotnega obsega izvoza enake ali primerljive vrste izdelka v Unijo in da je bil zato reprezentativen v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe.

(224)

Komisija je nato v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe za vsako vrsto izdelka določila delež dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu v obdobju preiskave, da bi se odločila, ali bo za izračun normalne vrednosti uporabila dejansko domačo prodajo.

(225)

Normalna vrednost temelji na dejanski domači ceni za vrsto izdelka, ne glede na to, ali je bila ta prodaja dobičkonosna ali ne:

(a)

če je obseg prodaje vrste izdelka, prodane po neto prodajni ceni, enaki izračunanim proizvodnim stroškom ali višji od njih, predstavljal več kot 80 % celotnega obsega prodaje te vrste izdelka; ter

(b)

če je tehtana povprečna prodajna cena navedene vrste izdelka enaka proizvodnim stroškom na enoto ali višja od njih.

(226)

V tem primeru je normalna vrednost tehtano povprečje cen celotne domače prodaje te vrste izdelka v obdobju preiskave.

(227)

Normalna vrednost je dejanska domača cena za posamezno vrsto izdelka, in sicer izključno pri dobičkonosni domači prodaji teh vrst izdelka v obdobju preiskave:

(a)

če obseg dobičkonosne prodaje vrste izdelka predstavlja 80 % ali manj celotnega obsega prodaje te vrste izdelka ali

(b)

če je tehtana povprečna cena te vrste izdelka nižja od proizvodnih stroškov na enoto.

(228)

Operativna struktura skupine GD Group je naslednja: družba GDA je proizvajalec zadevnega izdelka v Mehiki; predeluje surovine, ki jih zagotovi družba HKGD in so v njeni lasti, pri čemer družba HKGD obdrži lastništvo končnega izdelka in družbi GDA krije plačilo za predelavo (maquila) za proizvodnjo bakrenih cevi. Družba HKGD nato zadevni izdelek proda družbi GDC za prodajo na domačem trgu ali družbi GDUS za prodajo na domačem trgu in izvoz v Unijo.

(229)

Preiskava Komisije je pokazala, da so bile informacije, ki jih je skupina GD Group predložila za določitev stroškov proizvodnje in PSU-stroškov zadevnih družb, nepopolne, netočne in nepreverljive ter da so bile deloma predložene v nasprotju z dogovorjenimi roki. Skupina GD Group je zlasti predložila nepopolne, netočne in zavajajoče informacije v smislu člena 18 osnovne uredbe v zvezi z določitvijo skupnih proizvodnih stroškov in razporeditvijo PSU-stroškov za družbe HKGD, GDUS in GDA. Preiskava Komisije je pokazala, da končna različica stroškov proizvodnje in PSU-stroškov, ki jo je predložila družba, ni vključevala ugotovitev preveritvenega obiska. To je bistveno vplivalo na stroške proizvodnje in PSU-stroške. Komisija je zato 7. septembra 2026 izdala dopis na podlagi člena 18 o nesodelovanju v zvezi s temi točkami (v nadaljnjem besedilu: dopis na podlagi člena 18). Po prejemu odgovora 15. septembra 2026 je nadaljevala z določanjem stroškov, pri čemer je vključila ugotovitve preverjanja in ustrezno revidirala stroške proizvodnje in PSU-stroške.

(230)

Skupina GD Group je 15. septembra 2026 v pripombah k dopisu na podlagi člena 18 priznala, da ni bil vsak delovni spis, ki ga je skupina GD Group pripravila med preiskavo, točen, saj so bili med preverjanjem opravljeni popravki, prišlo je do nesoglasij glede metodologije razporejanja, dokumenti o stroških proizvodnje pa so bili predloženi po datumu, zahtevanem ob koncu preverjanja v Mehiki. Vendar skupina GD Group ugovarja, da je uporaba člena 18 upravičena, saj je Komisiji predložila vse potrebne informacije, ni predložila napačnih informacij niti ni znatno ovirala preiskave. Skupina GD Group je navedla, da je sodelovala pri vseh preveritvenih obiskih, čeprav so bili ti „nenavadno zahtevni“, in vztraja, da je v celoti sodelovala. Družba je trdila, da so razlike posledica formul, klasifikacij, različnih različic ali preračunov menjalnih tečajev, pri čemer so edina odprta vprašanja „konkretna vprašanja o računovodski klasifikaciji, metodologiji razporejanja, nadzoru različic in pojasnilu posameznih transakcij“.

(231)

Poleg tega je skupina GD Group navedla, da predvidena uporaba člena 18 ni upravičena, ker člen 18(1) dovoljuje uporabo razpoložljivih dejstev, ni pa pravilo, ki bi zahtevalo, da je vsak delovni spis brez napak ali da se vsaka izbira razporeditve ujema z metodologijo, ki ji daje prednost Komisija.

(232)

Poleg tega je skupina GD Group v istem zgoraj navedenem dopisu opozorila, da člen 18(3) določa, da se informacije, ki niso idealne, kljub temu ne smejo zanemariti in da v skladu s členom 18(4) obstaja pomembno postopkovno jamstvo, in sicer da mora biti stranka obveščena o razlogih za zavrnitev informacij in ji mora biti dana priložnost, da dostavi nadaljnje razlage v določenem roku. Skupina GD Group je pripomnila tudi, da iz ugotovitev odborov STO in pravil STO izhaja, da so razpoložljiva dejstva sredstvo za zapolnitev dejanskih vrzeli v informacijah in ne kazen, sodelovanje pa ob upoštevanju praktičnih težav opisuje kot „dvosmeren proces“. Skupina GD Group je vztrajala, da obstoj popravka in metodoloških nesoglasij glede informacij o stroških proizvodnje in razporeditve iz preglednice G (izpolnjen vprašalnik) ne upravičuje zavrnitve preverjenih informacij kot celote. Po mnenju skupine GD Group mora Komisija namesto tega opredeliti konkretne informacije, ki naj bi manjkale ali bile neuporabne, in preveriti, ali je na podlagi predloženih informacij še vedno mogoče priti do razumno točne ugotovitve.

(233)

Nazadnje je skupina GD Group navedla, da ni očitnega nesodelovanja, saj je odgovorila na pozive k dopolnitvi in vprašalnike, organizirala tri preveritvene obiske na treh celinah in pri njih sodelovala, skupini, pristojni za zadevo, omogočila dostop do računovodskih sistemov in dokumentov, revidirala delovne spise, zagotovila, da je bilo mehiško osebje z ustreznim znanjem na voljo na daljavo med celotnim preverjanjem družbe GDUS, za katero naj bi se po navedbah skupine GD Group fizična navzočnost zahtevala šele malo pred obiskom, in da je iz evidenc Komisije izhajalo, da so bili preverjeni vsi oddelki družbe GDUS in da je bilo preverjanje pravočasno končano. Zato je skupina GD Group od Komisije zahtevala, naj člena 18 ne uporabi za stroške proizvodnje ali preglednico G. Namesto tega skupina GD Group zahteva, da se kakršna koli prilagoditev omeji na posamezne postavke in se, kjer je to mogoče, opravi na podlagi preverjenih informacij, ki so že na voljo, v skladu s členom 18(3).

(234)

Komisija je ugotovila, da je predložitev skupine GD Group potrdila netočnosti in manjkajoče informacije ter da ni vsebovala novih vsebinskih elementov, preverljivih dejstev ali novih argumentov. Poleg tega je Komisija ugotovila, da se je z dopisi pred preverjanjem, poslanimi skupini GD Group 8. junija 2026, zahtevalo, da so ključni člani osebja v kratkem roku na voljo, in da je bila Komisija šele na začetku preveritvenega obiska družbe GDUS obveščena, da osebje, ki pozna odgovore družbe GDUS in informacije o prodaji v EU, ne bo prisotno v prostorih. Skupina GD Group je namreč trdila, da bodo njeni ključni člani osebja odpotovali v družbo GDUS na preveritvene obiske.

(235)

Poleg tega je Komisija ugotovila, da so odgovori na vprašalnike in pozive k dopolnitvi vsebovali več ugotovljenih pomanjkljivosti, za katere je bilo zahtevano, da se pred preveritvenimi obiski popravijo ali dopolnijo, vendar so bile kljub večkratnim zahtevam Komisije med preveritvenimi obiski le delno popravljene ali dopolnjene.

(236)

Komisija se je seznanila tudi z dodatnimi informacijami in pojasnili, ki jih je skupina GD Group predložila v dopisu z dne 15. septembra 2026. Vendar jih po koncu preveritvenih obiskov pri družbah GDA, GDC, GDUS in HKGD ni mogla preveriti. Poleg tega je Komisija ugotovila, da dodatne informacije, ki jih je predložila skupina GD Group, in argumenti nikakor ne bi vplivali na ugotovitve Komisije iz uvodne izjave 229 o nepopolnih, netočnih in zavajajočih informacijah za določitev skupnih stroškov proizvodnje in razporeditev PSU-stroškov.

(237)

Zato Komisija meni, da obstajajo zadostni razlogi za uporabo razpoložljivih dejstev v skladu s členom 18(1), kot je pojasnjeno v dopisu na podlagi člena 18 in povzeto v uvodni izjavi 229. Zato je Komisija na podlagi razpoložljivih dejstev iz spisov skupine GD Group in informacij, zbranih med preveritvenimi obiski, prilagodila in dopolnila stroške proizvodnje in PSU-stroške za domačo prodajo prvi neodvisni stranki. Kot razpoložljiva dejstva niso bili uporabljeni nobeni zunanji podatki. Komisija je popravljene in popolne spise uporabila za preskus dobičkonosnosti domače prodaje.

(238)

Po izvedbi vseh potrebnih popravkov, kot je pojasnjeno zgoraj, je analiza domače prodaje pokazala, da je bilo manj kot 80 % celotne domače prodaje dobičkonosne in da je bila tehtana povprečna prodajna cena višja od proizvodnih stroškov. V skladu s tem je bila normalna vrednost izračunana kot tehtano povprečje samo dobičkonosne prodaje, razen za eno vrsto izdelka, pri kateri je bilo več kot 80 % vse domače prodaje dobičkonosne, normalna vrednost pa je bila izračunana kot tehtano povprečje cen celotne domače prodaje v obdobju preiskave.

3.2.2   Izvozna cena

(239)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 228, je sodelujoči proizvajalec GDA izvažal v Unijo prek povezanih družb HKGD in GDUS s sedežem zunaj Unije.

(240)

Kar zadeva družbo HKGD, je bila za lastnika in prvega prodajalca izdelka opravljena prilagoditev za provizijo v skladu s členom 2(10), točka (i), osnovne uredbe. Družba HKGD je zadevni izdelek prodajala družbi GDUS za izvoz v Unijo s pribitkom. Komisija je zato ugotovila, da je trgovec deloval kot zastopnik, ki posluje na podlagi provizije. Komisija je ob upoštevanju odnosa med trgovcem in proizvajalcem znesek provizije določila na podlagi dejanskih PSU-stroškov povezanega trgovca in hipotetičnega dobička v višini 10 %.

(241)

V zvezi s tem dobičkom v sedanjem postopku ni sodeloval noben nepovezan uvoznik. Komisija nima podatkov, ki bi jih predložili nepovezani trgovci, ki trgujejo z enakim ali podobnim izdelkom kot je izdelek v preiskavi. Zato se je Komisija oprla na izdelek, ki je bil najbolj podoben zadevnemu izdelku, tj. hladno valjane ploščate izdelke iz nerjavnega jekla, za katere je prav tako značilen visok delež zadevnega kovinskega vložka. Zato se je Komisija začasno oprla na dobiček, ki se je štel za razumen v nedavni preiskavi v zvezi z nadomestilom za uvoz hladno valjanih ploščatih izdelkov iz nerjavnega jekla (113). V navedeni preiskavi je bil dobiček nepovezanih uvoznikov med 10 % in 13 %, Komisija pa se je odločila, da bo konservativno uporabila spodnjo mejo tega razpona.

(242)

Kar zadeva GDUS, se je štelo, da ne opravlja funkcij, podobnih funkcijam zastopnika v smislu člena 2(10), točka (i), osnovne uredbe, ker je funkcija GDUS zajemala predvsem izdajanje računov in pobiranje prihodkov brez prejema provizije za nadaljnjo prodajo.

(243)

Zato je bila izvozna cena tista, ki se je dejansko plačevala ali se plačuje za zadevni izdelek ob prodaji za izvoz v Unijo, v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe.

3.2.3   Primerjava

(244)

Komisija mora v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe izvesti pošteno primerjavo med normalno vrednostjo in izvozno ceno na isti ravni trgovanja ter upoštevati razlike v dejavnikih, ki vplivajo na cene in njihovo primerljivost. V obravnavanem primeru se je odločila, da bo normalno vrednost in izvozno ceno sodelujočega proizvajalca izvoznika primerjala na ravni trgovanja franko tovarna. Kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, sta bili normalna vrednost in izvozna cena po potrebi prilagojeni, da bi se: (i) pobotali nazaj na raven franko tovarna ter (ii) da bi se upoštevale razlike v dejavnikih, za katere se je trdilo in dokazalo, da vplivajo na cene in primerljivost cen.

3.2.3.1   Prilagoditve normalne vrednosti

(245)

Da bi se normalna vrednost pobotala na raven trgovanja franko tovarna, so bile opravljene prilagoditve za stroške prevoza in zavarovanja.

Upoštevali so se naslednji dejavniki, ki vplivajo na cene in primerljivost cen: stroški kredita in pakiranje.

3.2.4   Prilagoditve izvozne cene

(246)

Da bi se izvozna cena pobotala na raven trgovanja franko tovarna, so bile opravljene prilagoditve za: carine, druge uvozne dajatve, stroške prevoza, stroške zavarovanja, manipulativne stroške, stroške natovarjanja in dodatne stroške, vključno s stroški pakiranja in najemninami za skladišča.

(247)

Upoštevali so se naslednji dejavniki, ki vplivajo na cene in primerljivost cen: stroški kredita in pakiranje.

3.2.5   Stopnje dampinga

(248)

Komisija je za vzorčene sodelujoče proizvajalce izvoznike primerjala tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(249)

Raven sodelovanja je v tej zadevi visoka, saj je izvoz sodelujočega proizvajalca izvoznika dejansko predstavljal približno 100 % celotnega uvoza v Unijo v obdobju preiskave. Na podlagi tega se je Komisija odločila, da stopnjo dampinga za nesodelujoče proizvajalce izvoznike določi na ravni stopnje dampinga edine sodelujoče družbe.

(250)

Na podlagi tega so začasne tehtane povprečne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, naslednje:

Družba

Začasna stopnja dampinga

GD Affiliates de RL de CV

32,2  %

Ves drug uvoz s poreklom iz Mehike

32,2  %

3.3   Uzbekistan

3.3.1   Postopek za določitev normalne vrednosti na podlagi člena 2(7) osnovne uredbe

(251)

V skladu s členom 2(7) osnovne uredbe je treba normalno vrednost določiti na podlagi cene ali konstruirane vrednosti v primerni reprezentativni državi, ker Uzbekistan ni članica STO in je naveden v Prilogi I k Uredbi (EU) 2015/755.

(252)

V skladu s členom 2(7) osnovne uredbe izbira primerne reprezentativne države temelji na: (a) sodelovanju vsaj enega izvoznika in proizvajalca izdelka v preiskavi v navedeni državi; (b) kadar je ustrezno, se uporabi primerna reprezentativna država, ki je predmet iste preiskave; (c) če je možnih reprezentativnih držav več, imajo prednost države z ustrezno ravnjo socialne zaščite in varstva okolja, če je to primerno.

(253)

Zato si je Komisija prizadevala opredeliti vse države, v katerih je bil vsaj en izvoznik in proizvajalec izdelka v preiskavi pripravljen sodelovati v preiskavi, da bi jih naknadno ocenila.

Izbira reprezentativne države

(254)

Komisija je v obvestilu o začetku v točki 5.3.3 vse zainteresirane strani pozvala, naj predlagajo primerno reprezentativno državo oziroma države za uporabo člena 2(7) osnovne uredbe in navedejo identiteto proizvajalcev izdelka v preiskavi v teh državah. Komisija je vse proizvajalce izvoznike v Vietnamu in Mehiki, vključene v preiskavo, pozvala tudi, naj izrazijo pripravljenost za sodelovanje pri izračunu normalne vrednosti za Uzbekistan. Dve družbi, Jintian v Vietnamu in GDA v Mehiki, sta odgovorili pritrdilno.

(255)

Komisija je 27. aprila 2026 navezala stik z vsemi drugimi znanimi proizvajalci v vseh potencialnih reprezentativnih državah, razen Kitajske (114). Glede na dokaze, predložene v pritožbi, ki kažejo, da so lahko kitajski proizvajalci bakrenih cevi izpostavljeni znatnim izkrivljanjem v smislu člena 2(6a) osnovne uredbe, Komisija sprva ni navezala stika s proizvajalci iz LRK. Zato je svojo oceno odložila do izida preiskave o obstoju takih izkrivljanj.

(256)

Eden od proizvajalcev s sedežem v Turčiji, Ulusoy Bakır ve Metal A.S, je odgovoril pritrdilno in se pridružil dvema proizvajalcema v Vietnamu in Mehiki, ki sta že izrazila pripravljenost za sodelovanje pri izračunu normalne vrednosti za Uzbekistan. Nato se je javil proizvajalec s sedežem v Združenih državah Amerike, Wieland Copper Products LLC (v nadaljnjem besedilu: Wieland US), ki se je odločil sodelovati.

(257)

Komisija je zainteresirane strani najprej z obvestilom k dokumentaciji z dne 20. maja 2026 obvestila, da namerava proizvajalca s sedežem v Turčiji uporabiti kot vir informacij za določitev normalne vrednosti, in jih pozvala k predložitvi pripomb.

(258)

Poleg tega je Komisija ugotovila, da sta družbi Jintian Vietnam in GDA povezani s kitajskimi proizvajalci izvozniki v tej preiskavi ter da obstajajo nekatere okoliščine v zvezi s korporativno strukturo ter prodajnimi in nabavnimi tokovi družb Jintian Vietnam in GDA, ki bi lahko vplivale na normalno vrednost izdelka v preiskavi, kot je določena v skladu s členom 2(7) osnovne uredbe.

(259)

Čeprav je turški proizvajalec najprej predložil izpolnjen protidampinški vprašalnik, je bilo ugotovljeno, da so bile predložene informacije pomanjkljive in niso vsebovale potrebnih podatkov za izračun normalne vrednosti. Komisija je turški družbi nato poslala poziv k dopolnitvi, v katerem je zahtevala manjkajoče informacije. Ker družba ni predložila odgovora v določenem roku in je prenehala sodelovati, je morala Komisija tega proizvajalca črtati s seznama potencialnih reprezentativnih proizvajalcev.

(260)

Družba Wieland US pa je predložila izpolnjen vprašalnik s potrebnimi podatki za izračun normalne vrednosti. Wieland US je proizvajalec bakrenih cevi, ki je osredotočen predvsem na svoj domači trg, njegova proizvodna zmogljivost pa je v istem razponu kot proizvodna zmogljivost uzbekistanskih proizvajalcev, pri čemer sta njegova struktura in proizvodni postopek podobna strukturi in proizvodnemu postopku uzbekistanskih proizvajalcev. Zato je Komisija 8. septembra 2026 z obvestilom k dokumentaciji zainteresirane strani obvestila, da je bil po črtanju turške družbe proizvajalec s sedežem v ZDA predviden kot reprezentativni proizvajalec, in jih pozvala k predložitvi pripomb (115).

(261)

Komisija je med preiskavo potrdila obstoj izvoznih dajatev za materiale iz bakra v Vietnamu v višini med 10 % in 22 %. Vendar družba Jintian Vietnam glede na svoj sedež na območju za izvozno predelavo, ki je dejansko območje brez dajatev, ni zavezana tem davkom in iz tega razloga ni bila izločena kot reprezentativen vir informacij. Kljub temu sta ustanovitev in delovanje družbe v tej posebni ekonomski coni za podjetja za izvozno predelavo jasno kazala, da je družba usmerjena predvsem v izvoz, kar je bilo skladno z zelo omejeno domačo prodajo. Poleg tega je poslovala v okviru zapletenega sklopa nakupov in nadaljnjih prodaj znotraj skupine, ki se je bistveno razlikoval od neposrednih nakupnih in prodajnih poslov uzbekistanskih proizvajalcev in družbe Wieland US. Komisija je zato menila, da družba Jintian Vietnam ni ustrezen vir informacij za določitev normalne vrednosti.

(262)

Nazadnje, glede na uporabo razpoložljivih dejstev za določitev normalne vrednosti mehiškega proizvajalca izvoznika GDA, kot je poudarjeno v uvodnih izjavah 228 do 237 zgoraj, družbe GDA ni bilo mogoče uporabiti kot ustrezno izbiro za določitev normalne vrednosti.

(263)

Komisija je tako v začasni fazi potrdila, da je družba Wieland US najprimernejši reprezentativni proizvajalec.

Pripombe glede izbire reprezentativnega proizvajalca

(264)

Družbe ICG Infinity Copper Group LLC, Angren Pipe Plant LLC in JV Sharq Tubes LLC (v nadaljnjem besedilu: uzbekistanski proizvajalci) so ob začetku preiskave navedle, da bi morala Komisija po njihovem mnenju za reprezentativno državo izbrati Indijo ali Vietnam, in sicer glede na podobnost njunih industrij bakrenih cevi z industrijo Uzbekistana ter njuno podobno klasifikacijo gospodarskega razvoja (116) (117). V ta namen so uzbekistanski proizvajalci trdili, da bi bilo treba pri izbiri reprezentativne države upoštevati gospodarsko primerljivost glede na njen vpliv na stroške in strukturo proizvodnje ter njeno relevantnost v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, ki ima isti cilj kot člen 2(7), in sicer izračunati normalno vrednost na podlagi reprezentativnih cen iz tretje države. Poleg tega so uzbekistanski proizvajalci navedli naslednje pripombe:

(a)

Vietnam bi bilo treba šteti za reprezentativno državo le, če Komisija ne bi ugotovila, da obstajajo izkrivljanja na trgu surovin, zaradi katerih stroški in cene niso zanesljivi;

(b)

opredeljen je bil proizvajalec bakrenih cevi v Indiji, ki bi bil lahko pripravljen sodelovati v preiskavi;

(c)

Mehiko bi bilo treba izbrati le, če Komisija ugotovi, da v Vietnamu obstajajo posebne razmere na trgu in da ni na voljo nobenega proizvajalca iz Indije. V zvezi s tem so uzbekistanski proizvajalci trdili, da zaradi velike proizvodne zmogljivosti in mednarodne strukture družbe GD Mexico, ki je bila v tej fazi edini identificirani proizvajalec v Mehiki, ter višje stopnje gospodarskega razvoja države (118) Mehika od vseh možnosti zagotavlja najmanj primerno primerjavo.

(265)

Po predhodni izbiri Turčije kot reprezentativne države (119) in po tem, ko je družba Wieland US sporočila, da je pripravljena sodelovati v preiskavi, je pritožnik predložil pripombe in trdil, da bi bilo treba kot primerno reprezentativno državo namesto Turčije izbrati ZDA, in sicer iz naslednjih razlogov:

(a)

močna notranja konkurenca na domačem trgu bakrenih cevi v ZDA, zaradi katere se cene oblikujejo v skladu z običajnimi tržnimi silami kljub obstoju uvoznih dajatev za bakrene cevi;

(b)

znatna državna podpora metalurški industriji v Turčiji, namenjena zaščiti domače proizvodnje in izvoza;

(c)

zunanji cenovni pritisk, ki ga na turške proizvajalce zadevnega izdelka izvaja poceni uvozi bakrenih cevi iz Kitajske, Vietnama in Uzbekistana ter ki bi lahko vplival na strukturo stroškov in dobičkonosnosti sodelujočega turškega proizvajalca;

(d)

višja raven gospodarske stabilnosti ter varstva okolja in socialne zaščite v ZDA v primerjavi s Turčijo.

(266)

Uzbekistanski proizvajalci so izpodbijali trditve pritožnikov (120), da imajo ZDA višjo raven socialne zaščite in varstva okolja na podlagi sodelovanja pri konvencijah MOD in pomembnih okoljskih sporazumih ter njihove ratifikacije, ter opozorili, da bi bilo treba dati prednost proizvajalcem izvoznikom v državah, ki so predmet preiskave, pri čemer so trdili tudi, da je Komisija v nedavnih zadevah zavrnila ugovore zoper izbiro Turčije kot reprezentativne države, ki so temeljili na inflaciji. Poleg tega so uzbekistanski proizvajalci trdili, da so sodišča Unije v preteklosti (121) odločila, da morajo institucije poiskati tretjo državo, v kateri se cene podobnega izdelka oblikujejo v okoliščinah, ki so kar najbolj podobne okoliščinam v državi izvoznici, nato pa so potegnili vzporednico med presojo Komisije o proizvodni strukturi družbe GDA in proizvodno strukturo družbe Wieland US. Po navedbah uzbekistanskih proizvajalcev bi bilo treba družbo Wieland zavrniti kot reprezentativen vir informacij, saj se njena proizvodna struktura („večlokacijska, vertikalno integrirana multinacionalna skupina“ z nakupi znotraj skupine) in struktura stroškov (opiranje na reciklirani baker in odpadni baker) bistveno razlikujeta od proizvodne strukture in strukture stroškov uzbekistanskih proizvajalcev.

(267)

Poleg tega so uzbekistanski proizvajalci navedli, da bi družba Wieland US lahko prejemala znatno javno podporo, in našteli več dejavnosti skupine družb, ki so bile izbrane za zvezno podporo ali svežnje spodbud. Poleg tega so uzbekistanski proizvajalci trdili, da bi lahko uvedba 50-odstotne carine na uvoz polizdelkov iz bakra avgusta 2025 (122) (123) vplivala tako na stroške kot na dobiček, s čimer bi bila dejansko izkrivljena normalna vrednost, izračunana na podlagi podatkov družbe Wieland, kljub trditvam pritožnika, da proizvajalci iz ZDA poslujejo na konkurenčnem domačem trgu. Nazadnje so uzbekistanski proizvajalci predložili pripombe v zvezi z izbiro družbe Wieland US kot vira informacij za določitev normalne vrednosti. Ker pa so bile te pripombe predložene le tri tedne pred zakonskim rokom za predhodno razkritje in po roku za predložitev pripomb, določenem v drugem obvestilu o virih za normalno vrednost v Uzbekistanu (124), jih Komisija v tej fazi preiskave ni mogla obravnavati.

(268)

Komisija je zavrnila vse trditve v zvezi z izbiro Turčije kot primerne reprezentativne države, saj edina sodelujoča družba v državi, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 261, ni predložila potrebnih informacij za izračun normalne vrednosti.

(269)

V zvezi s trditvijo, da ima družba Wieland US koristi od nabavnih kanalov znotraj skupine, je Komisija pojasnila, da je bila od povezanih dobaviteljev kupljena le omejena količina surovin (manj kot 20 %) in da med surovinami, kupljenimi od nepovezanih in povezanih dobaviteljev, ni bila ugotovljena skoraj nobena razlika v ceni. Za primerjavo, družba Jintian Vietnam je 100 % surovin kupila prek povezanih dobaviteljev. Iz tega sledi, da bi bilo treba družbo Jintian Vietnam šteti za najmanj reprezentativno možnost, če bi Komisija zavzela stališče, da je to, da ima družba koristi od nabavnih kanalov znotraj skupine, dovolj, da je izbor družbe kot reprezentativnega proizvajalca neprimeren.

(270)

Kot je Komisija navedla v drugem obvestilu k dokumentaciji o izbiri reprezentativne države, sta bili struktura in proizvodni postopek družbe Wieland podobna strukturi in proizvodnemu postopku uzbekistanskih proizvajalcev. Kar zadeva proizvodni postopek in postopek domače prodaje, družba Wieland US na domačem trgu deluje kot samostojna družba, pri čemer večino surovin kupuje neodvisno in od nepovezanih dobaviteljev, domačo prodajo pa izvaja izključno družba sama nepovezanim strankam. V ta namen je Komisija ponovila svoje ugotovitve iz uvodne izjave 267, da je bila prodajna in proizvodna struktura vietnamskega proizvajalca, ki je imel sedež na območju za izvozno predelavo in je bil od ustanovitve usmerjen na izvozni trg, veliko manj reprezentativna za položaj domače prodaje uzbekistanskih proizvajalcev kot struktura družbe Wieland US. Dejansko je bilo v obdobju preiskave manj kot 3 % prodaje družbe Jintian namenjene domačemu trgu, kar kaže, da je bila ta prodaja za družbo postranska in je vplivala na oceno reprezentativnosti pri izračunu normalne vrednosti, medtem ko je domača prodaja predstavljala znaten delež skupne prodaje uzbekistanskih proizvajalcev, in sicer skupno več kot 15 %. Ta razlika je vplivala na reprezentativnost domače prodaje, uporabljene pri določitvi normalne vrednosti, saj družba Jintian ni imela domače prodaje več vrst izdelka, ki so jih izvažali uzbekistanski proizvajalci, družba Wieland US pa je tako domačo prodajo imela.

(271)

Komisija je uzbekistanske proizvajalce opozorila, da se zahteva glede podobne stopnje gospodarske razvitosti primerne reprezentativne države, določena v členu 2(6a) osnovne uredbe, ne odraža v členu 2(7), v skladu s katerim se normalna vrednost določi za uvoz s poreklom iz držav, ki niso članice STO. Določbe za določitev normalne vrednosti izhajajo iz zakonodaje, ki se uporablja, in ne iz sklepanja na podlagi njenih domnevnih ciljev, zato je trditev neutemeljena.

(272)

Komisija je v zvezi s politikami, ki se izvajajo v ZDA in Vietnamu, uzbekistanske proizvajalce obvestila, da je preučila stroške proizvodnje in določanje cen domače prodaje družb Jintian Vietnam in Wieland US, da bi razbrala morebitne izkrivljajoče učinke navedenih politik v posamezni državi, ter da ni našla dokazov, ki bi kazali, da v obravnavanih primerih stroški in cene katere koli družbe niso bili rezultat običajnega delovanja trga.

(273)

Komisija glede obveznosti izbire primerne reprezentativne države, ki je predmet iste preiskave v skladu s členom 2(7) osnovne uredbe, ugotavlja, da je ta zahteva odvisna od primernosti možnih primernih reprezentativnih držav. V tem primeru, in kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 267 in 276 do 278, je bilo ugotovljeno, da so ZDA za razliko od Vietnama primerna reprezentativna država.

(274)

Komisija je zato izbrala ZDA kot najprimernejšo reprezentativno državo v smislu člena 2(7) osnovne uredbe.

3.3.2   Normalna vrednost (reprezentativna država)

(275)

Normalna vrednost je bila v skladu s členom 2(7) osnovne uredbe določena na podlagi izpolnjenega vprašalnika, ki ga je predložila družba Wieland US.

(276)

Prvič, Komisija je preučila, ali je bil v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe celotni obseg domače prodaje podobnega izdelka neodvisnim strankam v ZDA reprezentativen. Zato se je celotni obseg domače prodaje primerjal s celotnim obsegom izvoza zadevnega izdelka uzbekistanskih proizvajalcev izvoznikov v Unijo. Na tej podlagi je Komisija ugotovila, da se je podobni izdelek na trgu ZDA prodajal v reprezentativnih količinah. Drugič, Komisija je nato opredelila, katere vrste izdelka, ki jih je na domačem trgu prodajal proizvajalec iz ZDA v reprezentativni državi, so bile enake ali neposredno primerljive z vrstami, ki so jih za izvoz v Unijo prodajali uzbekistanski proizvajalci izvozniki. Na podlagi vrste izdelka je obseg prodaje v ZDA primerjala z izvozom uzbekistanskih proizvajalcev izvoznikov v Unijo. Ta primerjava je pokazala, da so se vse vrste izdelka razen ene v ZDA prodajale v reprezentativnih količinah.

(277)

Komisija je nato v zvezi s proizvajalcem iz reprezentativne države preučila, ali se lahko za vsako vrsto podobnega izdelka, ki je bila prodana na domačem trgu, šteje, da je bila prodana v običajnem poteku trgovanja v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. Pri tem se je za vsako vrsto izdelka določil delež dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu med obdobjem preiskave. Določili so se stroški proizvodnje za vsako vrsto izdelka, ki jo je proizvajalec iz ZDA proizvedel v obdobju preiskave. Prodajne transakcije so se štele za dobičkonosne, kadar je bila cena na enoto enaka proizvodnim stroškom ali višja od njih.

(278)

Kadar je obseg prodaje vrste izdelka, prodane po neto prodajni ceni, ki je bila enaka izračunanim proizvodnim stroškom ali višja od njih, predstavljal več kot 80 % celotnega obsega prodaje navedene vrste in kadar je bila tehtana povprečna prodajna cena navedene vrste enaka proizvodnim stroškom ali višja od njih, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni. Ta cena je bila izračunana kot tehtano povprečje cen celotne domače prodaje navedene vrste izdelka v obdobju preiskave. Za vse vrste izdelka, ki jih je prodajal proizvajalec iz reprezentativne države, je obseg dobičkonosne prodaje vrste izdelka predstavljal 80 % ali več celotnega obsega prodaje te vrste izdelka.

(279)

Za vrsto izdelka, izvoženo iz Uzbekistana v Unijo, ki se ni prodajala v ZDA, je bila normalna vrednost konstruirana na podlagi najpodobnejše vrste izdelka, ki se je prodajala v ZDA, ker Komisija ni mogla najti alternativnih podatkov z zadostno stopnjo podrobnosti za cene zadevne vrste izdelka na domačem trgu ZDA. Za vse druge vrste izdelka je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni sodelujočega proizvajalca v ZDA.

3.3.3   Izvozna cena

(280)

Trije sodelujoči proizvajalci so izdelke izvažali v Unijo neposredno neodvisnim strankam. Zato je bila izvozna cena tista, ki se je dejansko plačevala ali se plačuje za zadevni izdelek ob prodaji za izvoz v Unijo, v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe.

3.3.4   Primerjava

(281)

Komisija mora v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe izvesti pošteno primerjavo med normalno vrednostjo in izvozno ceno na isti ravni trgovanja ter upoštevati razlike v dejavnikih, ki vplivajo na cene in njihovo primerljivost. V obravnavanem primeru se je Komisija odločila, da bo normalno vrednost in izvozno ceno sodelujočih proizvajalcev izvoznikov primerjala na ravni trgovanja franko tovarna. Kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, sta bili normalna vrednost in izvozna cena po potrebi prilagojeni, da bi se: (i) pobotali nazaj na raven franko tovarna ter (ii) da bi se upoštevale razlike v dejavnikih, za katere se je trdilo in dokazalo, da vplivajo na cene in primerljivost cen.

3.3.4.1   Prilagoditve normalne vrednosti

(282)

Da bi se normalna vrednost pobotala na raven trgovanja franko tovarna, je bila izvedena prilagoditev za stroške pakiranja.

3.3.5   Prilagoditve izvozne cene

(283)

Da bi se izvozna cena pobotala na raven trgovanja franko tovarna, so bile opravljene prilagoditve za stroške prevoza in druge izvozne stroške, kot so zavarovanje, potrdila o poreklu in pristojbine za izvozne deklaracije.

(284)

Upoštevali so se dejavniki, ki vplivajo na cene in njihovo primerljivost, in sicer za stroške kredita in bančne stroške.

3.3.6   Stopnje dampinga

(285)

Komisija je za tri znane sodelujoče proizvajalce izvoznike primerjala tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe. Raven sodelovanja v tej zadevi je visoka, saj so v preiskavi sodelovali vsi znani izvozniki zadevnega izdelka iz Uzbekistana. Na podlagi tega se je Komisija odločila, da stopnjo dampinga za nesodelujoče proizvajalce izvoznike določi na ravni sodelujoče družbe z najvišjo stopnjo dampinga.

(286)

Začasne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, so:

Družba

Začasna stopnja dampinga (v %)

ICG Infinity Copper Group LLC in njen povezani proizvajalec

Metal Processing Technology LLC

36,8

Angren Pipe Plant LLC

31,1

JV Sharq Tubes LLC

36,2

Ves drug uvoz s poreklom iz Uzbekistana

36,8

3.4   Vietnam

3.4.1   Normalna vrednost

(287)

Komisija je v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe najprej preučila, ali je celotni obseg domače prodaje vsakega od vzorčenih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov reprezentativen. Na podlagi tega je bilo za vsakega vzorčenega proizvajalca izvoznika ugotovljeno, da je bila njegova skupna prodaja podobnega izdelka na domačem trgu reprezentativna.

(288)

Komisija je za proizvajalce izvoznike z reprezentativno domačo prodajo naknadno ugotovila, katere vrste izdelka, prodane na domačem trgu, so bile enake vrstam izdelka, prodanim za izvoz v Unijo, ali primerljive z njimi.

(289)

Komisija je nato v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe preučila, ali je bila domača prodaja vsakega sodelujočega proizvajalca izvoznika na njegovem domačem trgu reprezentativna za vsako vrsto izdelka, ki je enaka ali primerljiva z vrsto izdelka, prodanega za izvoz v Unijo. Komisija je ugotovila, da se več vrst izdelka ni prodajalo v reprezentativnih količinah.

(290)

Komisija je nato v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe za vsako vrsto izdelka določila delež dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu v obdobju preiskave, da bi se odločila, ali bo za izračun normalne vrednosti uporabila dejansko domačo prodajo.

(291)

Analiza domače prodaje je pokazala, da je bilo pri obeh proizvajalcih izvoznikih več kot 96 % celotne domače prodaje dobičkonosne in da je bila tehtana povprečna prodajna cena višja od proizvodnih stroškov. Skladno s tem je bila normalna vrednost za večino transakcij izračunana kot tehtano povprečje cen celotne domače prodaje v obdobju preiskave, za del transakcij pa kot tehtano povprečje samo dobičkonosne prodaje.

(292)

Za vrste izdelka, pri katerih ni bilo mogoče ugotoviti dobičkonosne prodaje, je Komisija konstruirala normalno vrednost. V nekaterih primerih, ko ni bilo prodaje vrste podobnega izdelka v običajnem poteku trgovanja, je Komisija poiskala alternativne vire za cene v običajnem poteku trgovanja. Ker ni bilo domače prodaje drugih vzorčenih proizvajalcev ali domače prodajne cene drugih vzorčenih proizvajalcev za to vrsto izdelka ni bilo mogoče smiselno razkriti, ne da bi se kršila zaupnost navedenega proizvajalca, in ker za posamezne vrste izdelka niso bili na voljo nobeni drugi viri cen, je Komisija konstruirala normalno vrednost za zadevne vrste izdelka v skladu s členom 2(3) in (6) osnovne uredbe.

(293)

Normalna vrednost je bila konstruirana tako, da se je povprečnim stroškom proizvodnje podobnega izdelka sodelujočih vzorčenih proizvajalcev izvoznikov v obdobju preiskave dodalo naslednje:

(a)

tehtani povprečni prodajni, splošni in upravni stroški (v nadaljnjem besedilu: PSU-stroški) sodelujočih vzorčenih proizvajalcev izvoznikov, ki so v obdobju preiskave nastali pri domači prodaji podobnega izdelka v običajnem poteku trgovanja; in

(b)

tehtani povprečni dobiček, ki so ga v obdobju preiskave dosegli vzorčeni sodelujoči proizvajalci izvozniki pri domači prodaji podobnega izdelka v običajnem poteku trgovanja.

(294)

Za eno vrsto izdelka, ki na domačem trgu ni bila prodana v reprezentativnih količinah, so bili dodani povprečni PSU-stroški in dobiček od transakcij, opravljenih na domačem trgu v običajnem poteku trgovanja, za te vrste izdelkov. Za vrste izdelka, ki se na domačem trgu sploh niso prodajale, so bili dodani tehtani povprečni PSU-stroški in dobiček od vseh transakcij, opravljenih na domačem trgu v običajnem poteku trgovanja.

3.4.2   Izvozna cena

(295)

Vzorčeni proizvajalci izvozniki so v Unijo izvažali neposredno neodvisnim strankam, prek povezanih trgovcev s sedežem zunaj Unije ali povezanih trgovcev v Uniji, ki delujejo kot uvozniki.

(296)

Za izvoz zadevnega izdelka, ki je bil neposredno prodan neodvisnim strankam v Uniji, je bila izvozna cena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe dejansko plačana ali plačljiva cena za zadevni izdelek ob prodaji za izvoz v Unijo.

(297)

Za izvoz zadevnega izdelka v Unijo prek povezanih družb s sedežem v Uniji, ki so delovale kot uvoznice, je bila izvozna cena v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe določena na podlagi cene, po kateri je bil uvoženi izdelek prvič nadalje prodan neodvisnim strankam v Uniji. V tem primeru so bile izvedene prilagoditve cene za vse stroške, nastale med uvozom in nadaljnjo prodajo, vključno s PSU-stroški, dodana pa je bila razumna stopnja dobička, določena na podlagi nedavne preiskave za vračilo v zvezi s hladno valjanimi ploščatimi izdelki iz nerjavnega jekla (tj. 10 %).

(298)

En povezani uvoznik v Uniji je izdelek v preiskavi pred prodajo na trgu Unije nadalje predelal. Ker vrste izdelka, ki jih je prodajala družba za predelavo, niso bile enake vrstam, ki so se uvažale v Unijo, in glede na zapletenost določitve izvozne cene na ravni franko tovarna za uvoženi izdelek je Komisija menila, da so za izračun stopnje dampinga za navedene transakcije potrebne dodatne informacije. Zato je stopila v stik z družbo za predelavo in od nje zahtevala navedene informacije. Glede na časovni razpored preiskave informacij ni bilo mogoče zbrati pred določitvijo začasno stopnjo škode. Komisija je zato sklenila, da bo to prodajo ocenila v poznejši fazi, ko bodo na voljo vse potrebne informacije.

3.4.3   Primerjava

(299)

Komisija mora v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe izvesti pošteno primerjavo med normalno vrednostjo in izvozno ceno na isti ravni trgovanja ter upoštevati razlike v dejavnikih, ki vplivajo na cene in njihovo primerljivost. V obravnavanem primeru se je odločila, da bo normalno vrednost in izvozno ceno vzorčenih proizvajalcev izvoznikov primerjala na ravni trgovanja franko tovarna. Kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, sta bili normalna vrednost in izvozna cena po potrebi prilagojeni, da bi se: (i) pobotali nazaj na raven franko tovarna ter (ii) da bi se upoštevale razlike v dejavnikih, za katere se je trdilo in dokazalo, da vplivajo na cene in primerljivost cen.

(300)

Za družbo Jintian Vietnam in njenega povezanega trgovca v Hongkongu je bila opravljena prilagoditev v skladu s členom 2(10), točka (i), osnovne uredbe. Trgovec je bil odgovoren za odnose s strankami, zlasti za ohranjanje in vzpostavljanje stikov s strankami, upravljanje naročil in transakcij ter organizacijo transporta, prevoza in zavarovanja v zvezi s prodajo. Trgovec je za svoje sodelovanje prejemal plačilo v obliki pribitka. Komisija je zato ugotovila, da je trgovec opravljal funkcije, podobne funkcijam zastopnika, ki dela na podlagi provizije. .

(301)

V primeru družbe Hailiang Vietnam so ugotovitve preiskave pokazale, da je trgovec izvajal trženjske in promocijske kampanje ter bil odgovoren za določanje cen prodaje nepovezanim strankam in druge naloge usklajevanja prodaje. Trgovec je za svoje sodelovanje prejemal plačilo v obliki pribitka. Stranke so namreč naročila oddajale neposredno trgovcu, ki je nato zadevni izdelek nabavljal pri različnih družbah znotraj skupine in ustvarjal dobiček za svoje storitve. Komisija je zato ugotovila, da je trgovec opravljal funkcije, podobne funkcijam zastopnika.

(302)

Izvozne cene so bile tako prilagojene za izvoz zadevnega izdelka v Unijo prek povezanih trgovcev s sedežem zunaj Unije, in sicer z odbitjem zneska za PSU-stroške vsakega povezanega trgovca in razumne stopnje dobička, določene na podlagi nedavne preiskave za vračilo v zvezi s hladno valjanimi ploščatimi izdelki iz nerjavnega jekla (tj. 10 %) (125).

3.4.3.1   Prilagoditve normalne vrednosti

(303)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 299, je bila za večino vrst izdelka normalna vrednost določena kot tehtano povprečje cen celotne domače prodaje v obdobju preiskave, za del prodaje pa kot tehtano povprečje samo dobičkonosne prodaje. Prilagoditve so bile izvedene, da bi se domača cena pobotala na raven trgovanja franko tovarna zaradi stroškov notranjega prevoza.

(304)

Za prodaje, pri katerih je bila normalna vrednost določena na podlagi proizvodnih stroškov skupaj z zneski za PSU-stroške in dobiček, se je štelo, da so ti razumni za navedeno raven trgovanja. Zato dodatne prilagoditve za pobotanje normalne vrednosti na raven franko tovarna niso bile potrebne.

(305)

Za prodaje prek domačega trgovca so bile izvedene dodatne prilagoditve, da bi se normalna vrednost pobotala na raven trgovanja franko tovarna. Poleg tega so bile izvedene prilagoditve za stroške kredita, bančne stroške in popuste. Komisija ni našla razlogov za kakršne koli druge prilagoditve normalne vrednosti.

3.4.4   Prilagoditve izvozne cene

(306)

Da bi se izvozna cena pobotala na raven trgovanja franko tovarna, so bile opravljene prilagoditve za stroške prevoza, zavarovanja, manipulativne stroške, stroške natovarjanja in druge tozadevne stroške ter druge izvozne dajatve.

(307)

Upoštevali so se naslednji dejavniki, ki vplivajo na cene in primerljivost cen: stroški kredita, bančni stroški in provizije.

3.4.5   Stopnje dampinga

(308)

Komisija je za vzorčene sodelujoče proizvajalce izvoznike primerjala tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(309)

Na podlagi tega so začasne tehtane povprečne stopnje dampinga, izražene kot odstotek ustrezne cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, naslednje:

Družba

Začasna stopnja dampinga (v %)

Jintian Copper Industrial Company Limited

13,8

Hailiang (Vietnam) Copper Manufacturing Co., Ltd

20,4

(310)

Za sodelujoče proizvajalce izvoznike, ki niso bili vzorčeni, je Komisija tehtano povprečno stopnjo dampinga izračunala v skladu s členom 9(6) osnovne uredbe. Zato je bila ta stopnja določena na podlagi stopenj, ugotovljenih za vzorčene proizvajalce izvoznike, pri čemer se niso upoštevale stopnje proizvajalcev izvoznikov z nično stopnjo dampinga in stopnjo de minimis ter stopnje, ugotovljene v okoliščinah iz člena 18 osnovne uredbe.

(311)

Začasna stopnja dampinga sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, ki niso vključeni v vzorec, tako znaša 17,4 %.

(312)

Raven sodelovanja je v tem primeru visoka, saj je izvoz sodelujočih proizvajalcev izvoznikov predstavljal približno 90 % celotnega uvoza v obdobju preiskave. Na podlagi tega se je Komisija odločila, da stopnjo dampinga za nesodelujoče proizvajalce izvoznike določi na ravni individualno preučene sodelujoče vzorčene družbe z najvišjo stopnjo dampinga.

(313)

Začasne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, so:

Družba

Začasna stopnja dampinga (v %)

Jintian Copper Industrial Company Limited

13,8

Hailiang (Vietnam) Copper Manufacturing Co., Ltd

20,4

Druge sodelujoče družbe iz Vietnama

17,4

Ves drug uvoz s poreklom iz Vietnama

20,4

4.   ŠKODA

4.1   Opredelitev pojmov industrija Unije in proizvodnja Unije

(314)

Podobni izdelek je v obdobju preiskave v Uniji izdelovalo 11 proizvajalcev. Ti predstavljajo „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(315)

Celotna proizvodnja Unije je bila v obdobju preiskave določena na približno 110 tisoč ton. Komisija je ta podatek določila na podlagi vseh razpoložljivih informacij v zvezi z industrijo Unije, vključno s preverjenimi podatki vzorčenih proizvajalcev Unije, podatki, ki so jih predložili nevzorčeni proizvajalci Unije, in javno dostopnimi informacijami. Kot je navedeno v uvodni izjavi 8, so trije vzorčeni proizvajalci Unije predstavljali več kot 40 % celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji.

4.2   Določitev zadevnega trga Unije

(316)

Da bi ugotovila, ali je industrija Unije utrpela škodo, ter da bi določila potrošnjo in različne gospodarske kazalnike, povezane s stanjem industrije Unije, je Komisija preučila, ali in v kakšni meri je treba pri analizi upoštevati nadaljnjo uporabo podobnega izdelka, ki ga proizvaja industrija Unije.

(317)

Komisija je ugotovila, da je bil le del proizvodnje (približno 15 %) vzorčenih proizvajalcev Unije namenjen uporabi za lastne potrebe, in sicer za proizvodnjo prevlečenih ali izoliranih bakrenih cevi. Ti izdelki nižje v proizvodni verigi so bili proizvedeni bodisi v družbi, ki proizvaja bakrene cevi, bodisi v drugi družbi iste skupine, ki dejansko ni imela proste izbire dobavitelja.

(318)

Za analizo škode je pomembno razlikovati med zaprtim in prostim trgom, saj izdelki, namenjeni uporabi za lastne potrebe, niso izpostavljeni neposredni konkurenci z uvozom. Nasprotno pa so izdelki za prodajo na prostem trgu neposredno izpostavljeni konkurenci z uvozom zadevnega izdelka.

(319)

Da bi lahko Komisija čim celoviteje prikazala razmere v industriji Unije, je pridobila podatke za celotno dejavnost v zvezi z izdelkom in preučila, ali je bila proizvodnja namenjena uporabi za lastne potrebe ali za prosti trg.

(320)

Komisija je nekatere gospodarske kazalnike, ki se nanašajo na industrijo Unije, preverila na podlagi podatkov za prosti trg. Ti kazalniki so: obseg prodaje in prodajne cene na trgu Unije, tržni delež, rast, obseg in cene izvoza, dobičkonosnost in donosnost naložb. Kjer je bilo to mogoče in upravičeno, so se ugotovitve preiskave primerjale s podatki za zaprti trg, da bi se zagotovila celovita slika stanja industrije Unije.

(321)

Drugi gospodarski kazalniki pa bi se lahko smiselno preučili le glede na celotno dejavnost, vključno za lastne potrebe industrije Unije. Ti so: proizvodnja, zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti, naložbe, zaloge, zaposlenost, produktivnost, plače, denarni tok in zmožnost zbiranja kapitala. Ti kazalniki so odvisni od celotne dejavnosti, ne glede na to, ali gre za proizvodnjo za lastne potrebe ali prodajo na prostem trgu.

4.3   Potrošnja Unije

(322)

Komisija je potrošnjo Unije določila tako, da je prodaji industrije Unije prištela ves uvoz.

(323)

Potrošnja Unije se je gibala na naslednji način:

Preglednica 2

Potrošnja Unije (v tonah)

 

2022

2023

2024

Obdobje preiskave

Skupna potrošnja Unije

[128 000 –146 000 ]

[120 000 –136 000 ]

[118 000 –134 000 ]

[118 000 –134 000 ]

Indeks

100

93

92

92

Prosti trg

[114 000 –129 000 ]

[104 000 –118 000 ]

[102 000 –115 000 ]

[103 000 –116 000 ]

Indeks

100

92

89

90

Zaprti trg

[14 000 –18 000 ]

[15 000 –18 000 ]

[16 000 –19 000 ]

[15 000 –18 000 ]

Indeks

100

105

110

105

Vir:

glej vire o uvozu in prodaji industrije Unije v zadevnih preglednicah.

(324)

Povpraševanje po bakrenih ceveh je močno povezano s sektorjem HVACR (ogrevanje, prezračevanje, klimatizacija in hlajenje) ter širše z gradbenim sektorjem.

(325)

V obravnavanem obdobju se je skupna potrošnja bakrenih cevi v Uniji zmanjšala za 8 %. Njena raven je bila leta 2022 razmeroma visoka, predvsem zaradi močnega učinka okrevanja po upadu zaradi COVID-19, ki je pozitivno vplival tudi na sektor HVACR, nato pa se je leta 2023 znižala za 7 % in v letih 2024 in 2025 (obdobje preiskave) ostala večinoma stabilna na tej ravni. Potrošnja na prostem trgu je sledila podobnemu trendu in se v obravnavanem obdobju skupno zmanjšala za 10 %.

4.4   Uvoz iz zadevnih držav

4.4.1   Kumulativna ocena učinkov uvoza iz zadevnih držav

(326)

Komisija je preučila, ali naj se uvoz izdelka s poreklom iz zadevnih držav oceni kumulativno v skladu s členom 3(4) osnovne uredbe.

(327)

Stopnja dampinga, ugotovljena za uvoz iz vsake zadevne države, je bila višja od praga de minimis, določenega v členu 9(3) osnovne uredbe. Obseg uvoza iz vsake od zadevnih držav ni bil zanemarljiv.

(328)

Pogoji konkurence med dampinškim uvozom iz zadevnih držav ter med dampinškim uvozom iz zadevnih držav in podobnim izdelkom Unije so bili podobni. Natančneje, uvoženi izdelki so konkurirali med seboj in z bakrenimi cevmi, proizvedenim v Uniji, saj se v veliki meri prodajajo prek istih prodajnih poti in podobnim kategorijam strank.

(329)

Tako so bila vsa merila iz člena 3(4) osnovne uredbe izpolnjena, uvoz iz vseh zadevnih držav pa je bil ocenjen kumulativno, da bi se določila škoda.

4.4.2   Obseg in tržni delež uvoza iz zadevnih držav

(330)

Ob upoštevanju, da oznaka KN 7411 10 90 ne zajema samo izdelka v preiskavi, je Komisija obseg uvoza iz zadevnih držav določila z uporabo naslednjih virov: kar zadeva Mehiko, Vietnam in Uzbekistan, pri katerih so vzorčeni proizvajalci izvozniki predstavljali ves ali skoraj ves izvoz v Unijo, je Komisija uporabila podatke Eurostata skupaj s preverjenimi podatki vzorčenih proizvajalcev izvoznikov. Za Kitajsko, za katero je bila raven sodelovanja nizka, je bil uvoz izračunan z uporabo podatkov Eurostata skupaj z oceno iz pritožbe, da se 53 % uvoza pod oznako KN 7411 10 90 nanaša na izdelek v preiskavi.

(331)

Tržni delež uvoza je bil določen kot odstotek potrošnje Unije na prostem trgu, kot je navedeno v oddelku 4.3.

(332)

Uvoz iz zadevnih držav v Unijo se je gibal na naslednji način:

Preglednica 3

Obseg uvoza (v tonah) in tržni delež

 

2022

2023

2024

Obdobje preiskave

Obseg uvoza iz LRK (v tonah)

4 598

4 501

3 949

4 411

Indeks

100

98

86

96

Tržni delež (v %)

[3,58 –4,03 ]

[3,83 –4,29 ]

[3,45 –3,86 ]

[3,83 –4,26 ]

Obseg uvoza iz Mehike (v tonah)

8 840

8 533

7 626

9 445

Indeks

100

97

86

107

Tržni delež (v %)

[6,88 –7,75 ]

[7,26 –8,14 ]

[6,66 –7,45 ]

[8,19 –9,12 ]

Obseg uvoza iz Vietnama (v tonah)

8 426

10 773

11 001

13 932

Indeks

100

128

131

165

Tržni delež (v %)

[6,56 –7,39 ]

[9,17 –10,28 ]

[9,6 –10,75 ]

[12,08 –13,45 ]

Obseg uvoza iz Uzbekistana (v tonah)

0

152

1 937

1 152

Indeks

–

100

1 272

756

Tržni delež (v %)

0,00

[0,01 –0,20 ]

[1,6 –1,9 ]

[1,0 –1,11 ]

Obseg uvoza iz vseh zadevnih držav (v tonah)

21 864

23 959

24 514

28 939

Indeks

100

110

112

132

Tržni delež (v %)

[17 –20 ]

[20 –23 ]

[21 –24 ]

[25 –28 ]

Vir:

Eurostat in izpolnjeni vprašalniki vzorčenih proizvajalcev izvoznikov.

(333)

Uvoz iz zadevnih držav se je v obravnavanem obdobju v absolutnem obsegu povečal za 32 %. Povečanje je bilo predvsem posledica povečanja uvoza iz Vietnama (za 65 %) in Mehike (za 7 %), zlasti od leta 2024 do leta 2025 (obdobje preiskave), medtem ko je uvoz iz Kitajske ostal stabilen. Uvoz iz Uzbekistana se je znatno povečal, vendar je v absolutnem smislu ostal na nizki ravni in se je v obdobju preiskave zmanjšal v primerjavi s prejšnjim letom.

(334)

To povečanje obsega uvoza se je v obravnavanem obdobju odrazilo v povečanju tržnega deleža zadevnih držav na prostem trgu za približno 8 odstotnih točk.

4.5   Cene uvoza iz zadevnih držav, nelojalno nižanje prodajnih cen in oviranje dviga cen

(335)

Komisija je cene uvoza določila na podlagi podatkov Eurostata. Komisija je upoštevala oceno iz pritožbe, da so cene izdelkov, ki niso izdelek v preiskavi, 25 % višje.

(336)

Nelojalno nižanje prodajnih cen zaradi uvoza je bilo ugotovljeno na podlagi podatkov sodelujočih proizvajalcev Unije in sodelujočih proizvajalcev izvoznikov.

(337)

Tehtana povprečna cena uvoza iz zadevnih držav v Unijo se je gibala na naslednji način:

Preglednica 4

Uvozne cene (v EUR/tono) in cene londonske borze kovin

 

2022

2023

2024

Obdobje preiskave

Povprečna svetovna cena bakra (126)

8 385

7 852

8 446

8 820

Indeks

100

94

101

105

Uvoz iz LRK

9 828

9 247

9 500

9 506

Indeks

100

94

97

97

Uvoz iz Mehike

10 201

9 222

9 362

9 483

Indeks

100

90

92

93

Uvoz iz Vietnama

10 298

9 117

9 522

9 563

Indeks

100

89

92

93

Uvoz iz Uzbekistana

–

8 487

8 978

9 349

Indeks

–

100

106

110

Vse zadevne države (povprečje)

10 160

9 175

9 426

9 519

Indeks

100

90

93

94

(126)  Vir: https://fred.stlouisfed.org/data/PCOPPUSDA, preračunano v EUR z uporabo povprečnega letnega menjalnega tečaja EUR/USD.

Vir:

Eurostat.

(338)

Gibanje uvoznih cen je treba obravnavati v okviru gibanja svetovnih cen bakra, ki so se v obravnavanem obdobju rahlo zvišale (5 %) (glej prvo vrstico v zgornji preglednici).

(339)

Uvozne cene bakrenih cevi iz Kitajske so v obravnavanem obdobju ostale stabilne. Uvozne cene iz Uzbekistana so se zvišale v skladu s povprečnimi svetovnimi cenami bakra, medtem ko so se uvozne cene iz Vietnama in Mehike znižale za 7 %. Zato so se uvozne cene izdelka v preiskavi iz Vietnama in Mehike v relativnem smislu (ob upoštevanju povprečnih svetovnih cen bakra) v obravnavanem obdobju dejansko znižale za približno 12 %. Na splošno so se uvozne cene iz vseh zadevnih držav v obravnavanem obdobju znižale za 6 % (in za približno 11 % v relativnem smislu, tj. ob upoštevanju gibanja cene bakra).

(340)

Komisija je nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave določila tako, da je primerjala:

(1)

tehtane povprečne prodajne cene vzorčenih proizvajalcev Unije za posamezno vrsto izdelka, zaračunane nepovezanim strankam na trgu Unije in prilagojene na raven cene franko tovarna; ter

(2)

ustrezne tehtane povprečne cene za posamezno vrsto uvoženega izdelka vzorčenih sodelujočih proizvajalcev iz zadevnih držav, zaračunane prvi neodvisni stranki na trgu Unije, ki so določene na podlagi CIF (stroški, zavarovanje in prevoznina), z ustreznimi prilagoditvami za carino in stroške, nastale po uvozu.

(341)

Primerjava cen je bila izvedena za vsako posamezno vrsto za transakcije na isti ravni trgovanja in po morebitni ustrezni prilagoditvi ter odbitku rabatov in popustov. Rezultat primerjave je bil izražen kot odstotek teoretičnih prihodkov od prodaje vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave. Primerjava je pokazala tehtano povprečno stopnjo nelojalnega nižanja prodajnih cen v višini 8,51 % pri uvozu iz Uzbekistana, 8,22 % pri uvozu iz Vietnama, 9,45 % pri uvozu iz Mehike in 16,36 % pri uvozu iz Kitajske na trgu Unije ter skupno 9,93 % pri uvozu iz vseh zadevnih držav. Ugotovljeno je bilo, da je skoraj ves obseg uvoza nelojalno nižal prodajne cene.

(342)

Poleg tega so bile uvozne cene iz štirih zadevnih držav od leta 2023 do konca obdobja preiskave nižje od stroškov proizvodnje v Uniji (glej preglednico 8). Nizke uvozne cene so na trgu Unije povzročile znaten učinek oviranja dviga cen, zaradi česar industrija Unije svojih cen ni mogla prilagoditi spremembam proizvodnih stroškov.

4.6   Gospodarski položaj industrije Unije

4.6.1   Splošne opombe

(343)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je preiskava učinka dampinškega uvoza na industrijo Unije vključevala oceno vseh ekonomskih kazalnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(344)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 7, je bilo vzorčenje uporabljeno za ugotavljanje morebitne škode, ki jo je utrpela industrija Unije.

(345)

Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode.

(346)

Makroekonomske kazalnike je ocenila na podlagi podatkov iz izpolnjenega makro vprašalnika Komisije, revidiranih, usklajenih in dopolnjenih na podlagi naslednjega:

(a)

preverjeni izpolnjeni vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije;

(b)

preverjeni odgovori na vprašalnik nevzorčenih proizvajalcev Unije, ki so povezani s sodelujočimi proizvajalci izvozniki, dopolnjeni z njihovimi odgovori na pozive k dopolnitvi;

(c)

javno dostopne informacije o proizvajalcih Unije, ki niso sodelovali v preiskavi.

(347)

Komisija je mikroekonomske kazalnike ocenila na podlagi podatkov iz izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije. Podatki so se nanašali na vzorčene proizvajalce Unije. Za oba sklopa podatkov je bilo ugotovljeno, da sta reprezentativna za gospodarski položaj industrije Unije.

(348)

Makroekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost, višina stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga.

(349)

Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

4.6.2   Makroekonomski kazalniki

4.6.2.1   Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(350)

Celotna proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 5

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

 

leto 2022

leto 2023

leto 2024

Obdobje preiskave

Obseg proizvodnje (v tonah)

[118 100 –137 900 ]

[104 600 –122 100 ]

[104 000 –121 400 ]

[98 300 –114 800 ]

Indeks

100

89

88

83

Proizvodna zmogljivost (v tonah)

[172 400 –201 200 ]

[172 400 –201 200 ]

[172 700 –201 600 ]

[172 200 –201 000 ]

Indeks

100

100

100

100

Izkoriščenost zmogljivosti (v %)

68

61

60

57

Vir:

izpolnjeni makro vprašalnik in izpolnjeni vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije; izpolnjeni vprašalniki nevzorčenih proizvajalcev Unije, povezanih s sodelujočimi proizvajalci izvozniki; javno dostopne informacije o drugih proizvajalcih Unije.

(351)

Proizvodna zmogljivost proizvajalcev Unije je v obravnavanem obdobju ostala večinoma nespremenjena. Opažene manjše spremembe so posledica načrtovanih ali nenačrtovanih prekinitev zaradi vzdrževanja, saj proizvajalci Unije niso izvedli nobenih pomembnih naložb v spremembo zmogljivosti ali odsvojitev.

(352)

Proizvodnja v Uniji se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 17 %, in sicer s [118 100–137 900] ton v letu 2022 na [98 300–114 800] ton v obdobju preiskave. Čeprav se je, kot je pojasnjeno v oddelku 4.3, potrošnja v obravnavanem obdobju zmanjšala, je zmanjšanje proizvodnje znatno izrazitejše. Do tega je prišlo zato, ker se je uvoz iz zadevnih držav znatno povečal tako relativno kot absolutno, s čimer je nadomestil proizvodnjo industrije Unije.

(353)

Zaradi zmanjšanja proizvodnje se je izkoriščenost zmogljivosti v obravnavanem obdobju zmanjšala za 11 odstotnih točk, in sicer z 68 % na 57 %.

4.6.2.2   Obseg prodaje in tržni delež

(354)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 6

Obseg prodaje in tržni delež

 

2022

2023

2024

Obdobje preiskave

Celotni obseg prodaje na trgu Unije skupaj z uporabo za lastne potrebe (v tonah)

[100 000 –117 000 ]

[91 000 –106 000 ]

[89 000 –104 000 ]

[85 000 –99 000 ]

Indeks

100

90

89

85

Prodaja na zaprtem trgu in uporaba za lastne potrebe

[14 000 –17 000 ]

[15 000 –17 000 ]

[16 000 –18 000 ]

[15 000 –17 000 ]

Indeks

100

105

110

105

Prodaja na prostem trgu

[86 000 –100 000 ]

[75 000 –88 000 ]

[73 000 –85 000 ]

[70 000 –81 000 ]

Indeks

100

88

85

81

Tržni delež prodaje na prostem trgu (v %)

[75 –84 ]

[72 –80 ]

[71 –80 ]

[68 –75 ]

Vir:

izpolnjeni makro vprašalnik in izpolnjeni vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije; izpolnjeni vprašalniki nevzorčenih proizvajalcev Unije, povezanih s sodelujočimi proizvajalci izvozniki; javno dostopne informacije o drugih proizvajalcih Unije.

(355)

V obravnavanem obdobju se je prodaja industrije Unije na prostem trgu zmanjšala za 19 %, in sicer s približno [86 000–100 000] ton v letu 2022 na približno [70 000–81 000] ton v obdobju preiskave. Ustrezni tržni delež industrije Unije se je zmanjšal za 8 odstotnih točk, kar kaže, da je bil uvoz iz zadevnih držav, ki se je v istem obdobju povečal za 8 odstotnih točk, ključni dejavnik zmanjšanja prodaje industrije Unije.

(356)

Industrija Unije je izgubljeno prodajo na prostem trgu s povečanjem prodaje na zaprtem trgu in uporabe za lastne potrebe nadomestila le zelo delno, in sicer za približno 1 000 ton v obravnavanem obdobju.

4.6.2.3   Rast

(357)

Glede na zmanjšanje obsega proizvodnje, obsega prodaje in tržnega deleža je jasno, da je industrija Unije v obravnavanem obdobju zabeležila negativno rast, tako v absolutnem smislu kot glede na rast celotnega trga.

4.6.2.4   Zaposlenost in produktivnost

(358)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 7

Zaposlenost in produktivnost

 

leto 2022

leto 2023

leto 2024

Obdobje preiskave

Število zaposlenih

1 177

1 149

1 084

1 041

Indeks

100

98

92

88

Produktivnost (v tonah/zaposlenega)

[100 –120 ]

[90 –110 ]

[90 –120 ]

[90 –120 ]

Indeks

100

91

96

94

Vir:

Izpolnjeni vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije.

(359)

Zaposlenost se je zmanjšala za približno 140 zaposlenih, kar predstavlja 12 % delovne sile v obravnavanem obdobju. Industrija Unije se je na splošno lahko izognila znatnim odpuščanjem, število zaposlenih v dejavnosti bakrenih cevi pa je zmanjšala tako, da je osebje prerazporedila na druge dejavnosti ter da ni nadomeščala zaposlenih, ki so zapustili podjetje. Zmanjšanje ni v celoti odražalo upada proizvodnje, zato se je produktivnost nekoliko zmanjšala, in sicer za približno 6 %.

4.6.2.5   Višina stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga

(360)

Vse stopnje dampinga so bile znatno višje od stopnje de minimis. Učinek višine dejanskih stopenj dampinga na industrijo Unije glede na obseg in cene uvoza iz zadevnih držav je bil znaten.

(361)

To je prva protidampinška preiskava zadevnega izdelka. Zato ni bilo na voljo nobenih podatkov za oceno učinkov morebitnega preteklega dampinga.

4.6.3   Mikroekonomski kazalniki

4.6.3.1   Cene in dejavniki, ki vplivajo nanje

(362)

Tehtane povprečne prodajne cene vzorčenih proizvajalcev Unije na enoto za nepovezane stranke v Uniji so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 8

Prodajne cene v Uniji

 

2022

2023

2024

Obdobje preiskave

Povprečna prodajna cena na enoto na prostem trgu (v EUR/tono)

9 907

9 604

9 632

9 895

Indeks

100

97

97

100

Proizvodni stroški na enoto (v EUR/tono)

9 865

9 513

9 784

10 134

Indeks

100

96

99

103

Povprečna svetovna cena bakra (v EUR/tono) (127)

8 385

7 852

8 446

8 820

Indeks

100

94

101

105

(127)  Vir: https://fred.stlouisfed.org/data/PCOPPUSDA, preračunano v EUR z uporabo povprečnega letnega menjalnega tečaja EUR/USD.

Vir:

Izpolnjeni vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije.

(363)

Cene industrije Unije so med končnima točkama obravnavanega obdobja ostale stabilne, in sicer so se od leta 2022 do leta 2023 nekoliko znižale, od leta 2024 do leta 2025 pa ustrezno nekoliko zvišale. To stabilnost cen je treba obravnavati ob upoštevanju naraščajočih stroškov proizvodnje.

(364)

Stroški proizvodnje so se v obravnavanem obdobju skupno povečali za 3 %. Nihanja stroškov proizvodnje v navedenem obdobju odražajo predvsem ustrezne spremembe svetovne cene bakra, saj baker predstavlja do 90 % stroškov končnega proizvoda. Odražajo tudi spremembe operativnih stroškov proizvajalcev Unije, vključno z zvišanji stroškov dela in energije ter znižanji zaradi izboljšanja učinkovitosti.

(365)

Na splošno industrija Unije ni mogla zvišati svojih cen, da bi pokrila zvišanje stroškov in ohranila pozitivno stopnjo dobička. Dejansko so se od leta 2024 dalje prodajne cene znižale pod stroške proizvodnje na enoto.

(366)

Kot je navedeno v oddelku 4.5 zgoraj, je bilo ugotovljeno, da je na prodajne cene v Uniji vplivalo znatno oviranje dviga cen, zlasti zaradi naraščajočega dampinškega uvoza.

(367)

Drugi pomembni dejavniki, ki bi vplivali na cene, niso bili ugotovljeni.

4.6.3.2   Stroški dela

(368)

Povprečni stroški dela vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 9

Povprečni stroški dela na zaposlenega

 

2022

2023

2024

Obdobje preiskave

Povprečni stroški dela na zaposlenega (v EUR)

56 746

57 575

61 469

66 136

Indeks

100

101

108

117

Vir:

Izpolnjeni vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije.

(369)

Stroški dela v Uniji so se v obravnavanem obdobju znatno povečali, in sicer s 56 746 EUR/zaposlenega v letu 2022 na 66 136 EUR/zaposlenega v obdobju preiskave. To povečanje za 17 % je mogoče v veliki meri pripisati splošnemu inflacijskemu pritisku v Uniji v istem obdobju, ki je bil povezan z rastjo cen energije.

4.6.3.3   Zaloge

(370)

Ravni zalog vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 10

Zaloge

 

2022

2023

2024

Obdobje preiskave

Končne zaloge (v tonah)

3 475

4 460

5 620

4 591

Indeks

100

128

162

132

Končne zaloge kot delež proizvodnje (v %)

[4 –7 ]

[7 –10 ]

[8 –13 ]

[7 –10 ]

Vir:

Izpolnjeni vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije.

(371)

Ravni zalog so se povečale s 3 475 ton ob koncu leta 2022, kar je pomenilo [4 %–7 %] proizvodnje v navedenem letu, na 4 591 ton ob koncu leta 2025, kar je pomenilo [7 %–10 %] proizvodnje v navedenem letu. Glede na to, da industrija Unije na splošno proizvaja po naročilu in ne na zalogo, se lahko šteje, da je povečanje majhnega pomena.

4.6.3.4   Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala

(372)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 11

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

 

leto 2022

leto 2023

leto 2024

Obdobje preiskave

Dobičkonosnost prodaje v Uniji nepovezanim strankam (v % prihodka od prodaje)

1,0

0,3

–1,1

–1,5

Denarni tok (v EUR)

22 288 956

14 815 422

5 698 287

139 884

Indeks

100

66

26

1

Naložbe (v EUR)

8 138 925

5 950 296

6 673 246

7 261 946

Indeks

100

73

82

89

Donosnost naložb (v %)

18

8

7

–3

Indeks

100

48

37

–17

Vir:

Izpolnjeni vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije.

(373)

Komisija je dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot delež prihodkov od prodaje tega izdelka.

(374)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 363 do 365, se je od leta 2024 prodajna cena industrije Unije znižala pod stroške proizvodnje na enoto. To razmerje med prodajo in stroški se je v celoti odrazilo v dobičkonosnosti industrije Unije, ki je bila leta 2022 pozitivna pri 1 %, nato pa se je v obravnavanem obdobju nenehno zniževala in v obdobju preiskave dosegla –1,5 %.

(375)

Neto denarni tok pomeni zmožnost družb, da same financirajo svoje dejavnosti. Pri industriji Unije je na neto denarni tok očitno vplivalo zmanjševanje dobičkonosnosti, saj se je z zdrave ravni približno 22 milijonov EUR leta 2022 strmo znižal na zgolj 140 000 EUR v obdobju preiskave.

(376)

V obravnavanem obdobju so vzorčeni proizvajalci Unije uspeli ohraniti določeno raven naložb, in sicer približno 6 milijonov EUR do 8 milijonov EUR na leto. Vendar so se te naložbe nanašale na zamenjavo ali posodobitev obstoječe opreme in ne na razširitev proizvodne zmogljivosti ali nabora izdelkov. Zato so bile to minimalne naložbe, potrebne za to, da bi proizvajalci Unije ohranili svoje dejavnosti in prisotnost na trgu vsaj kratkoročno.

(377)

Donosnost naložb je izražena kot dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb. Donosnost naložb je sledila podobnemu trendu kot dobičkonosnost, saj je leta 2022 izhajala z zdrave ravni 18 %, v obdobju preiskave pa je postala negativna in dosegla –3 %.

(378)

Sposobnost vsake družbe za zbiranje kapitala je odločilno odvisna od pričakovanj trga glede njene finančne uspešnosti. Negativna dobičkonosnost z usihajočimi denarnimi tokovi in donosom, ki je očitno nižji od stroškov kapitala, družbi ne bi omogočila zbiranja novega kapitala niti v obliki zadolževanja niti v obliki lastniškega kapitala. Iz tega sledi, da je upadanje finančne uspešnosti industrije Unije v obravnavanem obdobju močno negativno vplivalo na njeno sposobnost zbiranja kapitala.

4.7   Pripombe zainteresiranih strank

(379)

Trije vzorčeni uzbekistanski proizvajalci izvozniki, in sicer Infinity Copper Group, Angren Pipes in Sharq Tubes (v nadaljnjem besedilu: uzbekistanski proizvajalci), ter vlada Uzbekistana so trdili, da bi bilo treba v skladu s členom 9(3) osnovne uredbe preiskavo v zvezi z Uzbekistanom zaključiti, saj je uvoz iz Uzbekistana verjetno pod pragom de minimis v višini 1 %, določenim v členu 5(7) osnovne uredbe, zato bi se morala škoda šteti za zanemarljivo.

(380)

Uzbekistanski proizvajalci in vlada Uzbekistana so v podporo svoji trditvi o tržnem deležu Uzbekistana trdili, da je bil v pritožbi obseg uvoza zadevnega izdelka iz Uzbekistana precenjen, prodaja proizvajalcev Unije pa najverjetneje podcenjena. Po predložitvi makro vprašalnika so še naprej trdili, da so podatki, ki jih je predložil pritožnik, netočni, zaradi česar je bila potrošnja Unije znatno podcenjena. Domnevne netočnosti so se nanašale predvsem na podatke o proizvodnji, zmogljivosti in prodaji proizvajalcev Unije, zlasti družb Seravalle, Cuprumfoma, HME Germany in HME Spain, za katere je pritožnik uporabil svoje ocene, saj ni imel dostopa do podatkov, ki so jih predložile same družbe.

(381)

Uzbekistanski proizvajalci in vlada Uzbekistana so trdili tudi, da v izpolnjenem makro vprašalniku niso bili vključeni podatki za tri družbe, za katere se zdi, da so proizvajalke izdelka v preiskavi v Uniji, in sicer Luvata, Barth Metallwerke in Standard Metall. Stranke so se sklicevale na javne informacije s spletnih strani družb, iz katerih izhaja, da so proizvajalci Unije. Zlasti v zvezi z družbo Luvata so se sklicevale na nedavni elektronski odgovor družbe, v katerem je ta navedla izraz „dejansko proizvajamo bakrene cevi“.

(382)

Uzbekistanski proizvajalci in vlada Uzbekistana so kot dodatno točko v zvezi s tržnim deležem trdili, da bi bilo treba pri določitvi celotne potrošnje Unije kot imenovalec pri izračunu tržnega deleža upoštevati uporabo za lastne potrebe in prodajo za lastne potrebe. Stranke so se v utemeljitev svoje trditve med drugim sklicevale na preiskavi BDO (128) in MEG (129), v katerih naj bi Komisija ravnala tako.

(383)

Poleg trditve o zaključku preiskave v zvezi z Uzbekistanom v skladu s členom 9(3) so uzbekistanski proizvajalci in vlada Uzbekistana trdili tudi, da bi morala Komisija uvoz iz Uzbekistana izključiti iz kumulacije z uvozom iz drugih zadevnih držav, saj pogoji za kumulacijo v skladu s členom 3(4) osnovne uredbe niso izpolnjeni. Po navedbah teh strank Komisija uvoza ne bi smela samodejno kumulirati, če je tržni delež nekoliko višji od 1 %, temveč bi morala izvesti analizo za vsak primer posebej. Poleg tega naj bi bili pogoji konkurence med izdelki, uvoženimi iz Uzbekistana, in izdelki, uvoženimi iz drugih držav, ter izdelki, ki jih proizvajajo proizvajalci Unije, taki, da kumulacija ni primerna.

(384)

Uzbekistanski proizvajalci in vlada Uzbekistana so v podporo svoji trditvi o pogojih konkurence navedli, da v nasprotju s trditvami v pritožbi uzbekistanski proizvajalci niso v kitajski lasti in niso povezani s kitajskimi lastniki proizvajalcev izvoznikov na Kitajskem, v Mehiki in Vietnamu. Poleg tega so trdili, da se izvoz iz Uzbekistana zmanjšuje in da Uzbekistan v vsakem primeru nima zmogljivosti (zaradi omejitev v zvezi z lokacijo in logistiko) niti spodbud (zaradi odprave zadevnih državnih subvencij) za izvoz velikih količin v Evropsko unijo.

(385)

Pritožnik je predložil pripombe k tem vlogam, v katerih je zavrnil trditve uzbekistanskih proizvajalcev in vlade Uzbekistana ter vztrajal, da so podatki, vključeni v njegov izpolnjeni makro vprašalnik, zanesljiva podlaga za izračun prodaje v Uniji, potrošnje Unije in tržnih deležev.

(386)

Komisija je trditve obravnavala, pri tem pa je izhajala iz dejstev in metodologije, ki jih je uporabila za izračun potrošnje Unije in tržnih deležev.

(387)

Potrošnja Unije se izračuna kot vsota prodaje v Uniji in celotnega uvoza. Kar zadeva uvoz, so uporabljeni podatki in metodologija pojasnjeni v oddelkih 4.4.2 (uvoz iz zadevnih držav) in 5.2.1 (uvoz iz držav, ki niso zadevne države).

(388)

Glede prodaje v Uniji je Komisija pojasnila, da so bili podatki, ki jih je pritožnik predložil v izpolnjenem makro vprašalniku, revidirani na naslednji podlagi:

(a)

za družbe Feinrohren, Wieland Werke AG in ElvalHalcor (tri vzorčene proizvajalce Unije) je Komisija uporabila podatke, ki so jih te družbe predložile v izpolnjenih vprašalnikih, kakor so bili revidirani med zadevnimi preveritvenimi obiski;

(b)

za družbe Wieland Austria, Silmet, La Farga in Cupori je Komisija uporabila podatke, ki so jih te družbe predložile neposredno pritožniku, kot je bilo potrjeno pri preverjanju izpolnjenega makro vprašalnika;

(c)

za družbi HME Germany in HME Spain je Komisija začasno uporabila podatke, ki sta jih ti družbi predložili v odgovoru na poziv Komisije k dopolnitvi izpolnjenega vprašalnika njunega povezanega proizvajalca izvoznika, družbe Hailiang Vietnam. Ti podatki bodo preverjeni tudi na kraju samem med preiskavo;

(d)

za nevzorčene proizvajalce Unije, ki podatkov niso predložili neposredno pritožniku, so bile uporabljene ocene na podlagi javno dostopnih podatkov. Zlasti velja naslednje:

(i)

za družbo Serravalle je Komisija njeno zmogljivost ocenila na 15 000 ton/leto na podlagi izjave družbe, da ima zmogljivost 400 km/dan (130), kar je približno enako 20 000 tonam/leto, in ob oceni, da bi bilo v povprečju v celem letu ob upoštevanju načrtovanih in nenačrtovanih prekinitev na voljo le približno 75 % te zmogljivosti. Proizvodnja je bila ocenjena na podlagi javne izjave iz poročila družbe o trajnostnosti za leto 2024, v katerem je bilo navedeno, da je proizvodnja leta 2024 znašala 7 144 ton, proizvodnja v letu 2025 pa 6 562 ton (131). Uporaba in prodaja družbe za lastne potrebe sta bili izračunani na podlagi proizvodnje in z uporabo povprečnega deleža proizvodnje za prodajo/uporabo za lastne potrebe drugih družb, ki so imele uporabo ali prodajo za lastne potrebe in so predložile svoje podatke. Izvoz je bil izračunan na podlagi proizvodnje in z uporabo povprečnega deleža proizvodnje za izvoz drugih družb, ki so imele izvoz in so predložile svoje podatke. Prodaja v Uniji je bila izračunana kot proizvodnja, zmanjšana za uporabo/prodajo za lastne potrebe in izvozom;

(ii)

za družbo Cuprumfoma je Komisija njeno zmogljivost prav tako ocenila na 15 000 ton/leto na podlagi tržne študije, iz katere je izhajalo, da je družba glede obsega proizvodnje v isti kategoriji kot družba Serravalle (132). Proizvodnja je bila izračunana na podlagi izkoriščenosti zmogljivosti drugih družb, ki so predložile svoje podatke. Uporaba/prodaja za lastne potrebe, izvoz in prodaja v Uniji so bili izračunani na enaki podlagi kot za družbo Serravalle;

(e)

za družbe Luvata, Barth Metallwerke in Standard Metall je Komisija ugotovila, da čeprav so uzbekistanske strani predložile nekatere navedbe, da bi te družbe lahko ohranjale zmogljivost za proizvodnjo izdelka v preiskavi, niso predložile nobenih prepričljivih dokazov, da so to dejansko počele v obdobju preiskave, niti niso poskušale količinsko opredeliti domnevne proizvodnje in prodaje. Posebej v zvezi z družbo Luvata je Komisija ugotovila, da je družba Luvata dejansko skupina družb, ki proizvaja bakrene izdelke v desetih proizvodnih obratih v več državah v Evropi, Aziji ter Severni in Južni Ameriki, zato bi se izjava družbe lahko nanašala na dejavnosti skupine Luvata v drugih državah zunaj Unije. Tudi če bi se nanašala na proizvodnjo v Uniji, iz odgovora ni jasno, ali se je nanašala na cevi v paralelno navitih kolutih ali druge oblike bakrenih cevi in ali je v obdobju preiskave potekala kakršna koli dejanska proizvodnja. Komisija nazadnje ugotavlja, da nobena od teh treh družb ni bila navedena na seznamu dobaviteljev, ki so ga predložili uporabniki v Uniji, ki so v okviru izpolnjenega vprašalnika sodelovali v preiskavi. Glede na navedeno je Komisija menila, da tem trem družbam ne bi bilo primerno pripisati kakršne koli pozitivne količine za zmogljivost, proizvodnjo ali prodajo.

(389)

Glede na navedeno je Komisija menila, da so bili pri njenih izračunih potrošnje Unije in s tem tudi tržnih deležev, tudi če so bile v pritožbi ali izpolnjenem makro vprašalniku določene netočnosti, uporabljene najboljše razpoložljive informacije in da so bili ti izračuni zanesljivi.

(390)

V zvezi s trditvijo, da bi bilo treba za izračun tržnega deleža uporabiti celotno potrošnjo Unije, vključno z uporabo in prodajo za lastne potrebe, je Komisija ugotovila, da je to ocena za vsak primer posebej. V tej zadevi izdelki, namenjeni za lastne potrebe, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 318, niso izpostavljeni neposredni konkurenci z uvozom. Nasprotno pa so izdelki za prodajo na prostem trgu neposredno izpostavljeni konkurenci z uvozom zadevnega izdelka. Zato je potrošnja Unije na prostem trgu ustrezno merilo za izračun tržnih deležev.

(391)

V zvezi s pogoji za kumulacijo v skladu s členom 3(4) osnovne uredbe je Komisija ugotovila, da ima, kot so potrdila sodišča Unije (133), določeno diskrecijsko pravico pri presoji zanemarljivosti uvoza. V tej konkretni zadevi je Komisija poleg tržnega deleža Uzbekistana, ki je bil večji od 1 %, ugotovila tudi, da se je uvoz iz Uzbekistana v obravnavanem obdobju na splošno hitro povečeval, ta rast pa je bila dosežena na trgu Unije, ki se je na splošno zmanjševal. Poleg tega so te količine na trg Unije vstopile po zelo nizkih cenah, dejansko celo nižjih od cen uvoza iz drugih zadevnih držav, zlasti v letih 2023 in 2024, zato so znatno pritiskale na cene industrije Unije. Glede na to je Komisija v tej fazi menila, da tržni delež Uzbekistana ni zanemarljiv.

(392)

V zvezi s pogoji konkurence je Komisija ugotovila, da je preiskava ne glede na lastništvo ali kakršne koli dejavnike, ki naj bi vplivali na zmožnost in spodbude uzbekistanskih proizvajalcev za izvoz v Unijo, pokazala, da so izdelki, uvoženi iz Uzbekistana v obdobju preiskave, zelo podobni izdelkom, uvoženim iz drugih zadevnih držav, in izdelkom, ki jih proizvaja industrija Unije. To je razvidno iz tega, da so se vse kontrolne številke izdelkov, uvoženih iz Uzbekistana v obdobju preiskave, ujemale tudi z izdelki, uvoženimi iz drugih zadevnih držav, in izdelki, ki jih proizvaja industrija Unije. Poleg tega so se izdelki, uvoženi iz Uzbekistana, v Unijo uvažali po cenah, ki so bile na splošno primerljive s cenami izdelkov, uvoženih iz drugih zadevnih držav, in so cene industrije Unije nelojalno znižali za 4,16 %. Nazadnje, kot je navedeno v uvodni izjavi 328, so se izdelki v veliki meri prodajali po istih prodajnih kanalih in podobnim kategorijam strank.

(393)

Glede na navedeno je Komisija vztrajala pri svojem stališču, da so izpolnjeni pogoji za kumulativno oceno škode, ki vključuje uvoz iz Uzbekistana, v skladu s členom 3(4) osnovne uredbe. Zato je zavrnila trditve uzbekistanskih proizvajalcev in vlade Uzbekistana.

(394)

V zvezi s trditvijo o zaključku preiskave v zvezi z Uzbekistanom v skladu s členom 9(3) je Komisija ugotovila, da se glede na to, da je bil uvoz iz štirih zadevnih držav kumuliran, sklicevanje v členu 9(3) osnovne uredbe na obseg uvoza za oceno škode v tej zadevi ne nanaša na obseg uvoza iz posameznih držav. Nanaša se na skupni obseg uvoza iz zadevnih držav, ta pa je precej večji od obsega iz člena 5(7) osnovne uredbe. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

4.8   Sklep o škodi

(395)

V obravnavanem obdobju so skoraj vsi makro- in mikrokazalniki kazali znatno poslabšanje gospodarskega položaja industrije Unije, ki ga je mogoče vsaj od leta 2023 šteti za škodljivega.

(396)

Industrija Unije je postopoma izgubljala obseg proizvodnje, obseg prodaje in tržni delež. Čeprav ji je poleg tega uspelo nadzorovati in zmanjšati stroške poslovanja, svojih cen ni mogla ohraniti nad stroški proizvodnje na enoto, na katere so vplivale spremembe svetovne cene bakra.

(397)

Škoda je postala še očitnejša pri finančni uspešnosti industrije Unije od leta 2023 naprej, ko je začela poslovati z izgubo, njen denarni tok pa se je zmanjšal skoraj na nič.

(398)

Industrija Unije je uspela ohraniti raven naložb, ki je bila potrebna za zamenjavo stare opreme in nadaljevanje poslovanja. Vendar je zaradi izgub, ki jih je začela ustvarjati leta 2023, donosnost naložb postala negativna.

(399)

Ob upoštevanju navedenega je Komisija v tej fazi sklenila, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

5.   VZROČNA ZVEZA

(400)

Komisija je v skladu s členom 3(6) osnovne uredbe preučila, ali je dampinški uvoz iz zadevnih držav povzročil znatno škodo industriji Unije. V skladu s členom 3(7) osnovne uredbe je preučila tudi, ali bi lahko industriji Unije hkrati povzročali škodo tudi drugi znani dejavniki. Zagotovila je, da morebitna škoda zaradi drugih dejavnikov in ne zaradi dampinškega uvoza iz zadevnih držav ni bila pripisana dampinškemu uvozu. Ti dejavniki so: uvoz iz držav, ki niso zadevne države, uporaba za lastne potrebe, izvozna učinkovitost industrije Unije in gibanja potrošnje.

5.1   Učinki dampinškega uvoza

(401)

Kot je prikazano v oddelku 4.6, je industrija Unije v obravnavanem obdobju izgubila obseg proizvodnje, obseg prodaje in tržni delež, hkrati pa je izgubila zmožnost ohranjanja svojih cen nad svojimi stroški proizvodnje.

(402)

To poslabšanje je sovpadalo z vse večjo prisotnostjo dampinškega uvoza iz zadevnih držav in konkurenco s tem uvozom. V obdobju preiskave se je obseg uvoza iz teh držav stalno in znatno povečeval, in sicer za 32 % v absolutnem obsegu in za skoraj 8 odstotnih točk v smislu tržnega deleža.

(403)

Hkrati so bile cene tega dampinškega uvoza v primerjavi s cenami industrije Unije bistveno manj občutljive za naraščajoče stroške bakra. Medtem ko so se svetovne cene bakra v obravnavanem obdobju dejansko zvišale za 5 %, so se cene uvoza iz zadevnih držav znižale za 6 %. Posledično niso le nelojalno nižale cen industrije Unije, temveč so se od leta 2023 znižale pod raven stroškov industrije Unije, kar je povzročilo močno oviranje dviga njenih cen.

(404)

Iz tega sledi, da je poslabšanje položaja industrije Unije v obravnavanem obdobju posledica učinkov na obseg in cene, povezanih z vse večjo prisotnostjo dampinškega uvoza iz zadevnih držav.

(405)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da je dampinški uvoz iz zadevnih držav povzročil znatno škodo industriji Unije.

5.2   Učinki drugih dejavnikov

5.2.1   Uvoz iz tretjih držav

(406)

Ob upoštevanju, da oznaka KN 7411 10 90 ne zajema samo izdelka v preiskavi, je Komisija obseg uvoza iz tretjih držav določila na podlagi podatkov Eurostata. Komisija je zlasti za Turčijo in (skupaj) za vse druge tretje države razen Tajske uvoz v obravnavanem obdobju izračunala z uporabo razmerja med količinami, sporočenimi po začetku preiskave pod oznako TARIC 7411 10 90 10 (izdelek v preiskavi), in skupnimi količinami pod oznako KN 7411 10 90 . Ti deleži so znašali 47 % za Turčijo in 71 % za vse druge tretje države. Za Tajsko, za katero pod oznako TARIC 7411 10 90 10 ni bilo sporočenih količin, je Komisija menila, da je celotna količina, sporočena pod oznako KN 7411 10 90 , izdelek v preiskavi.

(407)

Obseg uvoza iz drugih tretjih držav se je v obravnavanem obdobju gibal na naslednji način:

Preglednica 12

Uvoz iz tretjih držav

Država

 

2022

2023

2024

Obdobje preiskave

Turčija

Količina (v tonah)

1 935

1 951

2 244

2 537

 

Indeks

100

101

116

131

 

Tržni delež (v %)

[1,51 –1,7 ]

[1,66 –1,86 ]

[1,96 –2,19 ]

[2,2 –2,45 ]

 

Povprečna cena

10 122

9 552

9 989

10 593

 

Indeks

100

94

99

105

Tajska

Količina (v tonah)

1 589

1 490

859

638

 

Indeks

100

94

54

40

 

Tržni delež (v %)

[1,24 –1,39 ]

[1,27 –1,42 ]

[0,75 –0,84 ]

[0,55 –0,62 ]

 

Povprečna cena

12 595

10 816

10 997

10 916

 

Indeks

100

86

87

87

Druge tretje države

Količina (v tonah)

2 390

1 781

1 429

1 303

 

Indeks

100

75

60

54

 

Tržni delež (v %)

[1,86 –2,1 ]

[1,52 –1,7 ]

[1,25 –1,4 ]

[1,13 –1,26 ]

 

Povprečna cena

10 701

9 943

10 422

11 247

 

Indeks

100

93

97

105

Vse tretje države skupaj, razen zadevnih držav

Količina (v tonah)

5 914

5 222

4 533

4 477

 

Indeks

100

88

77

76

 

Tržni delež (v %)

[4,6 –5,18 ]

[4,45 –4,98 ]

[3,96 –4,43 ]

[3,88 –4,32 ]

 

Povprečna cena

11 020

10 046

10 317

10 829

 

Indeks

100

91

95

100

Vir: Eurostat.

(408)

Razen zadevnih držav sta bili državi z največjim obsegom uvoza v obravnavanem obdobju Turčija in Tajska.

(409)

Kot je razvidno iz zgornje preglednice 12 – Uvoz iz tretjih držav, se je uvoz iz Turčije v obravnavanem obdobju povečal za 31 %, vendar je v absolutnem smislu ostal na zmerni ravni, in sicer pri 2 537 tonah v obdobju preiskave. Nasprotno se je v istem obdobju uvoz iz Tajske zmanjšal za 60 % in v obdobju preiskave dosegel le 638 ton. Uvoz iz drugih tretjih držav se je zmanjšal za 46 % in v obdobju preiskave skupaj dosegel približno 1 300 ton.

(410)

Pomembno je, da so v celotnem obravnavanem obdobju cene uvoza iz Turčije in Tajske ter vseh drugih tretjih držav skupaj ostale višje od cen uvoza iz zadevnih držav, zlasti pa od cen in stroškov industrije Unije.

(411)

Iz tega sledi, da uvoz iz teh držav ni mogel niti posamično niti skupaj prispevati k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije.

5.2.2   Potrošnja

(412)

Kot je prikazano v preglednici 2 – Potrošnja Unije (v tonah), se je skupna potrošnja Unije v obravnavanem obdobju zmanjšala za 8 %, potrošnja na prostem trgu pa se je v obdobju preiskave zmanjšala za 10 %.

(413)

Čeprav bi lahko to zmanjšanje potrošnje imelo majhen učinek na izgubo obsega prodaje industrije Unije, je največji del te izgube povzročil dampinški uvoz, ki je pridobil znaten tržni delež na račun industrije Unije.

(414)

Poleg tega je preiskava pokazala, da so proizvodni stroški industrije Unije pretežno spremenljivi, tj. neposredno povezani z obsegom proizvodnje. Ti vključujejo stroške bakra, ki, kot je pojasnjeno zgoraj, predstavljajo do 90 % skupnih proizvodnih stroškov, pa tudi druge spremenljive obratovalne stroške, kot so stroški energije in neposrednega dela. Nasprotno pa fiksni stroški predstavljajo le zelo majhen delež skupnih proizvodnih stroškov.

(415)

Glede na navedeno zmanjšanje potrošnje ni moglo znatno prispevati k zmanjševanju dobičkonosnosti industrije Unije, ki je odvisna predvsem od razmerja med spremenljivimi stroški in maržo, ki jo lahko industrija Unije prišteje k tem stroškom.

(416)

V tem primeru je dobičkonosnost industrije Unije postala negativna zaradi oviranja dviga cen, ki ga je povzročil uvoz po nizkih cenah iz zadevnih držav, zaradi katerega industrija Unije ni mogla ohraniti pozitivne marže.

(417)

Iz tega sledi, da je zmanjšanje potrošnje Unije le omejeno prispevalo ali pa sploh ni prispevalo k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije. Tak omejen prispevek ne more zmanjšati vzročne zveze med dampinškim uvozom iz zadevnih držav in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

5.2.3   Uporaba za lastne potrebe

(418)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 323, je Komisija ugotovila, da je bil del proizvodnje vzorčenih proizvajalcev Unije namenjen uporabi za lastne potrebe, in sicer za proizvodnjo prevlečenih ali izoliranih bakrenih cevi. Komisija je preučila, ali bi lahko gibanja uporabe izdelka v preiskavi na zaprtem trgu prispevala k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije.

(419)

Kot je prikazano v preglednici 6, je uporaba za lastne potrebe v industriji Unije ostala majhen delež njene skupne proizvodnje bakrenih cevi in se je v obravnavanem obdobju nekoliko povečala, in sicer za 5 %.

(420)

Proizvodi, proizvedeni za lastne potrebe, so proizvodi višje vrednosti, ki so izpostavljeni manjši konkurenci z uvozom ter običajno pozitivno prispevajo k prihodkom in dobičkonosnosti proizvajalcev Unije.

(421)

Zato ni znakov, da bi razvoj uporabe za lastne potrebe kakor koli prispeval k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije.

5.2.4   Izvozna učinkovitost industrije Unije

(422)

Obseg izvoza proizvajalcev Unije se je v obravnavanem obdobju gibal na naslednji način:

Preglednica 13

Izvozna učinkovitost vzorčenih proizvajalcev Unije

 

2022

2023

2024

Obdobje preiskave

Obseg izvoza (v tonah)

17 580

12 971

14 233

13 486

Indeks

100

74

81

77

Povprečna cena (v tonah)

10 166

9 782

10 064

10 251

Indeks

100

96

99

101

Vir:

Izpolnjeni makro vprašalnik.

(423)

Obseg izvoza industrije Unije se je zmanjšal s približno 17 500 ton v letu 2022 na približno 13 500 ton v letu 2025 (obdobje preiskave), tj. za 23 %, saj se je konkurenca v obravnavanem obdobju zaostrila tudi na mednarodnih trgih.

(424)

Čeprav tega zmanjšanja za 4 000 ton ni mogoče šteti za zanemarljivega, je vendarle znatno manjše v absolutnem smislu od zmanjšanja obsega prodaje na trgu Unije, ki ga je povzročil dampinški uvoz.

(425)

Poleg tega so, kot je navedeno zgoraj, fiksni proizvodni stroški in s tem ekonomije obsega pri proizvodnji bakrenih cevi zelo omejeni. Zato zmanjšanje obsega izvoza ni moglo znatno prispevati k zmanjševanju dobičkonosnosti industrije Unije na trgu Unije.

(426)

Na podlagi tega je mogoče skleniti, da je lahko izvozna učinkovitost industrije Unije k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije, prispevala le omejeno, če sploh. Tak omejen prispevek ne more zmanjšati vzročne zveze med dampinškim uvozom iz zadevnih držav in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

5.2.5   Kumulativna ocena učinkov drugih dejavnikov

(427)

Iz navedenega sledi, da sta bila edina dejavnika, ki bi lahko prispevala k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije, rahlo zmanjšanje potrošnje Unije in zmanjšanje izvoza. Vendar se je za oba dejavnika štelo, da bi bil tak prispevek v najboljšem primeru omejen in zato ne bi mogel oslabiti vzročne zveze med škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, in dampinškim uvozom iz zadevnih držav.

5.2.6   Pripombe zainteresiranih strank

(428)

Družba Emmedi je predložila pripombe o vzročni zvezi.

(429)

Trdila je, da obstajajo drugi dejavniki, ki so verjetno povzročili škodo. Sklicevala se je zlasti na strukturno preobrazbo italijanskega trga bakra, ki se je v zadnjih desetletjih znatno skrčil, ter na splošno upočasnitev povpraševanja v gradbeništvu. Sklicevala se je tudi na uvoz iz tretjih držav, nestanovitnost cen bakra na londonski borzi kovin, povečanje stroškov energije v EU in poslovne strategije proizvajalcev Unije. Družba Emmedi je zahtevala, da se delež škode, ki se lahko pripiše dampinškemu uvozu, analitično loči od teh dejavnikov v skladu s členom 3(7) osnovne uredbe, tudi za namene morebitne uporabe pravila nižje dajatve.

(430)

Komisija je zmanjšanje potrošnje kot morebitni vzrok škode ocenila v oddelku 5.2.2. V oddelku 5.2.1 je ocenila tudi učinke uvoza iz tretjih držav. Ugotovila je, da ti dejavniki niso prispevali k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije, ali pa so k njej prispevali zelo omejeno.

(431)

Komisija je v zvezi z nestanovitnostjo cen bakra na londonski borzi kovin ugotovila, da je to neločljiva značilnost poslovanja z bakrenimi cevmi. V zvezi s tem družba Emmedi ni pojasnila, kako bi lahko ta nestanovitnost prispevala k škodi ali celo kako se je ta nestanovitnost spreminjala v obravnavanem obdobju.

(432)

Komisija je v zvezi s povečanjem stroškov energije v EU ugotovila, da to ni ločen dejavnik, ki ni povezan z uvozom iz zadevnih držav. Industrija Unije bi namreč lahko ta povečanja prenesla na svoje stranke s povišanjem svojih cen, vendar tega ni mogla storiti prav zaradi pritiska dampinškega uvoza na cene.

(433)

Družba Emmedi v zvezi s poslovnimi strategijami proizvajalcev Unije ni pojasnila, kaj so te strategije pomenile in kako bi lahko povzročile škodo podjetjem, ki so jih sprejela.

(434)

Glede na navedeno je Komisija trditve družbe Emmedi zavrnila, pri čemer je opozorila tudi, da v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe namen pravila nižje dajatve ni prilagoditi dajatev glede na različne dejavnike, ki prispevajo k škodi, temveč določiti dajatev na ravni, ki bi bila ustrezna za odpravo škode.

5.3   Sklep o vzročni zvezi

(435)

Poslabšanje položaja industrije Unije v obravnavanem obdobju je sovpadalo z znatnim povečanjem obsega dampinškega uvoza iz zadevnih držav. Naraščal ni le obseg uvoza, temveč tudi cene uvoza, ki so nelojalno nižale in ovirale dvig cen industrije Unije. Zato obstaja jasna vzročna zveza med škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, in dampinškim uvozom.

(436)

Komisija je opredelila učinke vseh znanih dejavnikov na položaj industrije Unije in jih ločila od škodljivih učinkov dampinškega uvoza. Učinki rahlega upada potrošnje Unije in zmanjšanja obsega izvoza na položaj industrije Unije so bili v primerjavi z učinki dampinškega uvoza omejeni. Poleg tega je jasno, da uporaba za lastne potrebe in uvoz iz tretjih držav nista imela nobenega negativnega učinka na industrijo Unije.

(437)

Na podlagi navedenega je Komisija v tej fazi sklenila, da je dampinški uvoz iz zadevnih držav znatno škodoval industriji Unije in da drugi dejavniki, obravnavani posamično ali skupaj, niso zmanjšali vzročne zveze med dampinškim uvozom in znatno škodo. Škoda zajema predvsem izgubo obsega proizvodnje, obsega prodaje in tržnega deleža, negativno dobičkonosnost in zmanjševanje denarnih tokov.

6.   STOPNJA UKREPOV

(438)

Komisija je za določitev stopnje ukrepov preučila, ali bi dajatev, nižja od stopnje dampinga, zadostovala za odpravo škode, ki jo je dampinški uvoz povzročil industriji Unije.

(439)

V obravnavani zadevi so pritožniki trdili, da gre v primeru dveh od držav v preiskavi, in sicer Kitajske in Vietnama, za izkrivljanje na trgu surovin v smislu člena 7(2a) osnovne uredbe. Ocena v zvezi s tema državama je vključena v oddelek 6.2.

6.1   Preučitev stopnje, ki bi bila ustrezna za odpravo škode, povzročene industriji Unije, v primeru Mehike in Uzbekistana

(440)

Komisija je najprej določila znesek dajatve, ki je potreben za odpravo škode, povzročene industriji Unije, če ni izkrivljanj v smislu člena 7(2a) osnovne uredbe. V tem primeru bi bila škoda odpravljena, če bi industrija Unije lahko dosegla ciljni dobiček s prodajo po ciljni ceni v smislu člena 7(2c) in člena 7(2d) osnovne uredbe.

(441)

Komisija je v skladu s členom 7(2c) osnovne uredbe pri določitvi ciljnega dobička upoštevala naslednje dejavnike: raven dobičkonosnosti pred povečanjem uvoza iz držav v preiskavi, raven dobičkonosnosti, ki je potrebna za kritje celotnih stroškov in naložb, raziskav in razvoja ter inovacij, ter raven dobičkonosnosti, ki se pričakuje v običajnih pogojih konkurence. Taka stopnja dobička ne bi smela biti nižja od 6 %.

(442)

Informacije v zvezi z določitvijo normalnega dobička so bile vključene v vprašalnike, poslane vzorčenim proizvajalcem Unije. To je vključevalo dobičkonosnost podobnega izdelka v desetih letih pred obdobjem preiskave. Vendar proizvajalci Unije niso mogli predložiti popolnih podatkov, predloženih podatkov pa ni bilo mogoče preveriti. Poleg tega je bila industrija Unije v celotnem obravnavanem obdobju komaj dobičkonosna ali je poslovala z izgubo, kot je prikazano v preglednici 11.

(443)

Nekateri vzorčeni proizvajalci Unije so trdili, da bi bila raven naložb, raziskav in razvoja ter inovacij v obravnavanem obdobju v normalnih pogojih konkurence višja. Vendar proizvajalci teh trditev niso mogli količinsko opredeliti. Zato je bilo sklenjeno, da je treba v skladu s členom 7(2c) osnovne uredbe ciljni dobiček določiti na 6 %.

(444)

Komisija je v skladu s členom 7(2d) osnovne uredbe v zadnjem koraku ocenila prihodnje stroške, ki izhajajo iz večstranskih okoljskih sporazumov in njihovih protokolov, katerih pogodbenica je Unija, ter iz konvencij MOD iz Priloge Ia, ki jih bo imela industrija Unije v obdobju uporabe ukrepa na podlagi člena 11(2) osnovne uredbe. Ker proizvajalci Unije niso mogli predložiti popolnih podatkov, neškodljivim cenam niso bili dodani nobeni dodatni stroški.

(445)

Na podlagi navedenega je Komisija neškodljivo ceno v višini približno 10 200–12 300 EUR na tono za podobni izdelek industrije Unije izračunala tako, da je za stroške proizvodnje vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave uporabila zgoraj navedeno ciljno stopnjo dobička (glej uvodno izjavo 443).

(446)

Nato je določila raven stopnje škode na podlagi primerjave med tehtano povprečno uvozno ceno preverjenih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov iz zadevnih držav za vsako vrsto posebej, kot je bila ugotovljena za izračune nelojalnega nižanja prodajnih cen, in tehtano povprečno neškodljivo ceno podobnega izdelka, ki so ga vzorčeni proizvajalci Unije v obdobju preiskave prodajali na trgu Unije. Morebitna razlika, ki je izhajala iz te primerjave, je bila izražena kot odstotek tehtane povprečne uvozne vrednosti CIF.

(447)

Stopnja odprave škode za „druge sodelujoče družbe“ in „ves drug uvoz s poreklom iz Mehike in Uzbekistana“ je opredeljena enako kot stopnja dampinga za te družbe in uvoz (glej uvodne izjave 254 do 256 za Mehiko ter uvodni izjavi 291 in 292 za Uzbekistan).

(448)

Rezultati teh izračunov so prikazani v spodnji preglednici.

Država

Družba

Stopnja dampinga (v %)

Stopnja škode (v %)

Mehika

GD Affiliates de RL de CV

32,2

18,2

Ves drug uvoz s poreklom iz Mehike

32,2

18,2

Uzbekistan

ICG Infinity Copper Group LLC

Metal Processing Technology LLC

36,7

11

Angren Pipe Plant LLC

31,1

5,6

JV Sharq Tubes LLC

37,6

6,8

Ves drug uvoz s poreklom iz Uzbekistana

37,6

11

6.2   Preučitev stopnje, ki bi bila ustrezna za odpravo škode, povzročene industriji Unije, v primeru Kitajske in Vietnama

6.2.1   Primerjava med stopnjo dampinga in stopnjo škode

(449)

V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je Komisija najprej v zvezi s Kitajsko in Vietnamom najprej preučila, ali bi bila začasno določena stopnja dampinga višja od stopnje, ustrezne za odpravo škode, povzročene industriji Unije. V ta namen je bila narejena primerjava med tehtano povprečno uvozno ceno sodelujočih proizvajalcev izvoznikov iz Vietnama in ciljno ceno industrije Unije, kot je pojasnjeno v oddelku 6.1 zgoraj.

(450)

Stopnja odprave škode za „druge sodelujoče družbe“ in „ves drug uvoz s poreklom iz Vietnama“ je opredeljena enako kot stopnja dampinga za te družbe in uvoz (glej uvodni izjavi 308 in 313). Za uvoz s poreklom iz Kitajske je Komisija stopnjo škode določila na podlagi najvišje stopnje, določene za vsako vrsto izdelka, ki jo je izvozil sodelujoči kitajski proizvajalec izvoznik.

(451)

Rezultati teh izračunov so prikazani v spodnji preglednici.

Država

Družba

Stopnja dampinga (v %)

Stopnja škode (v %)

Kitajska

Ningbo Jintian Copper Tube Co. Ltd.

33,5

13,8

Ves drug uvoz s poreklom iz Kitajske

51,5

17,3

Vietnam

Hailiang (Vietnam) Copper Manufacturing Co., Ltd

20,4

12,3

Jintian Copper Industrial Company Limited

13,8

14,4

Druge sodelujoče družbe iz Vietnama

17,4

13,3

Ves drug uvoz s poreklom iz Vietnama

20,6

14,4

(452)

Ker je bila stopnja škode, izračunana za kitajske in nekatere vietnamske proizvajalce izvoznike, nižja od stopnje dampinga, je Komisija v skladu s členom 7(2a) osnovne uredbe ocenila, ali v zvezi z izdelkom v preiskavi obstajajo izkrivljanja na trgu surovin.

6.2.2   Izkrivljanje na trgu surovin

6.2.2.1   Izkrivljanje na trgu surovin na Kitajskem

(453)

Glede na dokaze iz pritožbe za bakrene katode, odpadni baker ali gredice (ali kombinacijo bakrenih katod in odpadnega bakra), ki predstavljajo med 75 % in 90 % proizvodnih stroškov zadevnega izdelka, na Kitajskem veljajo izvozne dajatve.

(454)

Komisija je najprej za sodelujočega proizvajalca izvoznika opredelila glavne surovine, uporabljene pri proizvodnji zadevnega izdelka. Kot glavne surovine so se upoštevale tiste surovine, ki predvidoma predstavljajo vsaj 17 % stroškov proizvodnje zadevnega izdelka. Komisija je ugotovila, da stroški glavne surovine, tj. bakrenih katod, predstavljajo več kot 90 % proizvodnih stroškov.

(455)

Komisija je nato preučila, ali je cena katere od glavnih surovin, uporabljenih pri proizvodnji zadevnega izdelka, izkrivljena zaradi enega od ukrepov iz člena 7(2a) osnovne uredbe: sistema dvojnih cen, izvoznih davkov, dodatnega izvoznega davka, izvoznih kvot, prepovedi izvoza, fiskalnega davka na izvoz, zahtev po dovoljenjih, minimalne izvozne cene, znižanja ali preklica vračila davka na dodano vrednost (DDV), omejitve carinskih uradov za izvoznike, seznama kvalificiranih izvoznikov, obveznosti domačega trga, rudarskih pravic za lastno uporabo. Komisija je v ta namen uporabila javno dostopno kitajsko podatkovno zbirko o carinski tarifi in davkih (134).

(456)

Komisija je ugotovila, da za bakrene katode velja izvozni davek, poleg tega pa tudi preklic vračila DDV.

(457)

Komisija je nato ceno bakrenih katod primerjala s cenami na reprezentativnem mednarodnem trgu, tj. v Srbiji. Cene, ki so jih sodelujoči proizvajalci izvozniki plačali za bakrene katode, kupljene na domačem trgu, je primerjala s cenami bakrenih katod, kot so navedene v preglednici 1. Ta primerjava je pokazala, da so bile cene, ki so se uporabljale na mednarodnem trgu, [6–8] % višje kot na Kitajskem. Ker bakrene katode predstavljajo več kot 90 % skupnih stroškov, bi zvišanje cen surovin za [6–8] % povzročilo skupno zvišanje stroškov izdelka za več kot 5 %. Glede na to, da je stopnja dobička proizvajalca podobnega izdelka v reprezentativni državi samo 5 %, bi tako gibanje stroškov bistveno negativno vplivalo na dobičkonosnost, zato se razlika v ceni šteje za znatno.

(458)

Ob nesodelovanju drugih proizvajalcev izvoznikov na Kitajskem so bile ravni domačih cen za kitajski trg določene na podlagi transakcij nakupa bakrenih katod, ki jih je sporočil edini sodelujoči izvoznik Jintian China. Ugotovitve iz zgornje uvodne izjave so bile razširjene na vse proizvajalce izvoznike na Kitajskem.

(459)

Komisija je zato sklenila, da so bakrene katode izpostavljene izkrivljanju v smislu člena 7(2a) osnovne uredbe.

6.2.2.2   Izkrivljanje na trgu surovin v Vietnamu

(460)

Glede na dokaze iz pritožbe za bakrene katode, ki predstavljajo več kot 75 % proizvodnih stroškov zadevnega izdelka, v Vietnamu veljajo izvozne dajatve v razponu 10 % do 22 %.

(461)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 460, je Komisija ugotovila, da so bile bakrene katode glavna surovina z vidika deleža v proizvodnih stroških.

(462)

Komisija je nato preučila, ali je cena katere od glavnih surovin, uporabljenih pri proizvodnji zadevnega izdelka, izkrivljena zaradi enega od ukrepov iz člena 7(2a) osnovne uredbe: sistema dvojnih cen, izvoznih davkov, dodatnega izvoznega davka, izvoznih kvot, prepovedi izvoza, fiskalnega davka na izvoz, zahtev po dovoljenjih, minimalne izvozne cene, znižanja ali preklica vračila davka na dodano vrednost (DDV), omejitve carinskih uradov za izvoznike, seznama kvalificiranih izvoznikov, obveznosti domačega trga, rudarskih pravic za lastno uporabo. Komisija je v ta namen preučila informacije, ki jih je vietnamska vlada predložila v izpolnjenem vprašalniku, in druge razpoložljive vire, kot sta tarifni seznam države in zakonodaja, ki se uporablja (135) za družbe s sedežem na območjih za izvozno predelavo.

(463)

Vietnamska vlada je predložila pisne in ustne pripombe (136), v katerih je navedla, da so morali proizvajalci zadevnega izdelka zaradi nezadostne ponudbe bakrove rude in bakrenih katod na vietnamskem domačem trgu nabavljati na mednarodnih trgih, ter trdila, da:

(464)

Vietnam ni bil dobavitelj bakrenih katod, saj ni imel dovolj specializiranih rafinerij in visokokakovostne bakrove rude, da bi lahko družbe nabavljale bakrene katode na domačem trgu.

(465)

Ker so se vietnamski proizvajalci zanašali predvsem na uvoženi baker, izvozne dajatve niso vplivale na stroške proizvodnje niti niso ustvarjale nepoštene prednosti za izvoznike bakrenih cevi v Vietnamu.

(466)

Komisija je ugotovila, da so za bakrene katode, odpadni baker in bakrovo rudo veljale izvozne dajatve po stopnjah 1–20 %, 22 % oziroma 40 %.

(467)

Komisija je nato ceno bakrenih katod, ki so jih kupile vzorčene družbe, primerjala s cenami na reprezentativnem mednarodnem trgu (tj. cenami na londonski borzi kovin).

(468)

Glede na to, da vzorčena proizvajalca izvoznika bakrenih katod nista nabavljala v Vietnamu in da v obdobju preiskave za uvoz bakrenih katod v državo niso veljale dajatve, je Komisija sklenila, da veljavne izvozne dajatve niso vplivale na cene surovin, ki sta jih plačali družbi.

(469)

Glede drugih proizvajalcev v Vietnamu je Komisija ugotovila, da informacije iz dokumentacije kažejo, da bi ti proizvajalci bakrene katode težko nabavljali iz Vietnama. Poleg tega v dokumentaciji ni dokazov, ki bi kazali na znatno razliko v cenah med domačimi cenami in cenami na mednarodnem trgu. Na podlagi tega je Komisija menila, da se lahko za preostale proizvajalce izvoznike domneva, da izvozne dajatve nanje ne vplivajo.

(470)

Komisija je sklenila, da so bile bakrene katode (iz prečiščenega in odpadnega bakra) načeloma izpostavljene izkrivljanju v smislu člena 7(2a) osnovne uredbe. Vendar je bilo ugotovljeno, da to izkrivljanje ne vpliva na vzorčene proizvajalce izvoznike.

6.2.3   Interes Unije v skladu s členom 7(2b) osnovne uredbe

(471)

Komisija je v skladu s členom 7(2b) osnovne uredbe preučila, ali lahko nedvoumno sklene, da je določitev zneska začasnih dajatev v primeru Kitajske v skladu s členom 7(2a) osnovne uredbe. Določitev interesa Unije je temeljila na preučitvi vseh ustreznih informacij za to preiskavo, vključno z informacijami o prostih zmogljivostih v državi izvoznici, konkurenci na področju surovin in učinku na dobavne verige za družbe Unije.

6.2.3.1   Proste zmogljivosti v državi izvoznici

(472)

Glede na informacije iz pritožbe je bila svetovna presežna zmogljivost za izdelek v preiskavi ocenjena na [1 000 000–1 500 000] ton, od tega [500 000–900 000] ton na Kitajskem (137). Te količine so od 4,5- do 8-krat večje od količine bakrenih cevi, porabljenih v Uniji.

(473)

Obstaja tudi splošno soglasje, da je kitajski gradbeni sektor v resnem upadu, kar bo povečalo spodbude kitajskih proizvajalcev bakrenih cevi za iskanje priložnosti na izvoznih trgih (138).

(474)

Več držav je uvedlo ukrepe trgovinske zaščite za bakrene cevi s poreklom iz Kitajske. V Kanadi so protidampinški ukrepi v veljavi od leta 2013. Protidampinški ukrepi veljajo tudi v ZDA, od avgusta 2025 pa se po preiskavi na podlagi oddelka 232 uporabljajo 50-odstotne carine za ves uvoz polizdelkov iz bakra in iz njih pridobljenih proizvodov z veliko vsebnostjo bakra v ZDA. Leta 2023 je tudi Južna Koreja uvedla protidampinške ukrepe za brezšivne bakrene cevi s poreklom iz Kitajske (139).

(475)

Zato je jasno, da imajo proizvajalci na Kitajskem znatne neizkoriščene zmogljivosti in izvozni potencial. Zaradi velikega obsega trga EU je Unija privlačen cilj za uvoz bakrenih cevi po nizkih cenah.

6.2.3.2   Konkurenca za surovine

(476)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 456, je Komisija ugotovila, da je za bakrene katode veljal izvozni davek, poleg tega pa tudi preklic vračila DDV, ter da so bile cene bakrenih katod na mednarodnih trgih višje od cen na Kitajskem. Zato imajo kitajski proizvajalci bakrenih cevi koristi od dostopa do bakrenih katod po cenah, ki so nižje od cen na mednarodnem trgu, kar jim daje znatno stroškovno prednost.

(477)

Nasprotno pa proizvajalci Unije bakrene katode kupujejo na odprtem trgu, kjer so cene odvisne od svetovne dinamike ponudbe in povpraševanja, stroškov energije in geopolitičnih dejavnikov. Industrija Unije je bila zato v slabšem položaju kot kitajski proizvajalci izvozniki.

6.2.3.3   Učinek na dobavne verige za družbe Unije

(478)

Pričakuje se, da bo uvedba protidampinških dajatev na kitajske bakrene cevi, uvožene v Unijo, omejeno vplivala na dobavno verigo. Kot je prikazano v zgornji preglednici 5 – Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti, je imela industrija Unije v obdobju preiskave neizkoriščeno zmogljivost v višini več kot 80 000 ton. Ta neizkoriščena zmogljivost je bila znatno večja od obsega uvoza iz Kitajske v istem obdobju. Iz tega sledi, da lahko industrija Unije uvoz iz Kitajske nadomesti s svojo proizvodnjo in celo pokrije celotno povpraševanje v Uniji po izdelku v preiskavi. Poleg tega lahko Kitajska in vse druge zadevne države še naprej izvažajo v Unijo po poštenih in neizkrivljenih cenah.

(479)

Prav tako bi lahko uporabniki v Uniji izdelek v preiskavi še vedno nabavljali iz drugih tretjih držav, kot so Japonska, Tajska, ZDA, Turčija ali Indija (140).

(480)

Zato bi imeli uporabniki dostop do zadostnih količin izdelka v preiskavi tudi v primeru zmanjšanja uvoza iz Kitajske. Zato se ne pričakujejo motnje v vrednostnih verigah uporabnikov Unije.

6.2.3.4   Sklep o interesu Unije v skladu s členom 7(2b) osnovne uredbe

(481)

Komisija je po oceni vseh ustreznih informacij v tej preiskavi sklenila, da je določitev zneska začasnih dajatev v skladu s členom 7(2a) osnovne uredbe v interesu Unije.

(482)

Glede na navedeno analizo je Komisija sklenila, da je v skladu s členom 7(2a) osnovne uredbe v interesu Unije, da se raven začasnih dajatev v primeru Kitajske določi na podlagi stopnje dampinga, ob upoštevanju dodatnih premislekov iz oddelka 7 spodaj v povezavi s členom 21.

7.   INTERES UNIJE

(483)

Ker se je Komisija za Kitajsko odločila uporabiti člen 7(2a) osnovne uredbe, je v skladu s členom 21 osnovne uredbe za vse zadevne države tudi preučila, ali bi lahko kljub ugotovitvi škodljivega dampinga nedvoumno sklenila, da sprejetje ukrepov v tem primeru ni v interesu Unije. Ugotovitev interesa Unije je temeljila na oceni vseh različnih zadevnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, dobaviteljev višje v prodajni verigi, uvoznikov in uporabnikov.

7.1   Interes industrije Unije

(484)

V Uniji je 11 družb, ki proizvajajo bakrene cevi in zaposlujejo 1 049 delavcev (ekvivalent polnega delovnega časa). Proizvajalci se nahajajo v Avstriji, na Finskem, v Nemčiji, Grčiji, Italiji in Španiji. Proizvajalci, ki predstavljajo več kot 63 % celotne proizvodnje Unije, so izrecno podprli začetek preiskave, noben proizvajalec Unije pa mu ni nasprotoval.

(485)

Preiskava je pokazala, da je industrija Unije utrpela znatno škodo zaradi dampinškega uvoza iz zadevnih držav. Kot je bilo ugotovljeno v oddelku 4.8 zgoraj, se je položaj celotne industrije Unije poslabšal zaradi vse večjih količin dampinškega uvoza iz zadevnih držav po nizkih cenah. Dampinški uvoz po nizkih cenah je v Uniji stalno pridobival tržni delež na račun industrije Unije in tej preprečeval, da bi svoje cene dvignila na razumne dobičkonosne ravni, ki bi ji omogočale, da doseže ciljni dobiček.

(486)

Z uvedbo ukrepov se bodo zvišale uvozne cene in ponovno se bodo vzpostavili enaki konkurenčni pogoji na trgu Unije. Pričakuje se, da bo to industriji Unije omogočilo, da si opomore od škodljivega položaja in ponovno pridobi vsaj del tržnega deleža, izgubljenega zaradi dampinškega uvoza. Prodaja se bo lahko izvajala po poštenih cenah, kar bo industriji Unije omogočilo, da izboljša svojo dobičkonosnost na vzdržno raven in si opomore.

(487)

Neuvedba ukrepov bi poslabšala že zdaj znatno oškodovan položaj industrije Unije, ki ni dovolj močna, da bi lahko še naprej prenašala povečanje dampinškega uvoza po cenah, ki so nižje celo od proizvodnih stroškov industrije Unije. Če ukrepi ne bodo uvedeni, je mogoče pričakovati, da se bo povečanje dampinškega uvoza poceni bakrenih cevi iz zadevnih držav nadaljevalo. V takem primeru industrija Unije ne bi mogla zvišati svojih cen na dobičkonosne ravni in bi še naprej izgubljala prodajo zaradi dampinškega uvoza, kar bi povzročilo nadaljnja zaprtja proizvodnih obratov (141).

(488)

Zato je Komisija v tej fazi sklenila, da je uvedba začasnih ukrepov v interesu industrije Unije.

7.2   Interes dobaviteljev višje v prodajni verigi

(489)

Poleg učinkov ukrepov na industrijo Unije je pritožnik navedel, da nelojalna konkurenca zaradi uvoza povzroča morebitno zaprtje livarn bakra v Uniji, ki so ključnega pomena za evropsko oskrbo z bakrom (142).

(490)

Ker Komisija ni imela na voljo dodatnih informacij, je na podlagi zgoraj navedenega v tej fazi sklenila, da bi bila uvedba začasnih protidampinških dajatev tudi v interesu dobaviteljev bakrenih cevi v Uniji.

7.3   Interes nepovezanih uvoznikov

(491)

Na začetku te preiskave je bil vzpostavljen stik z več nepovezanimi uvozniki, pri čemer so bili ti uvozniki pozvani k sodelovanju. Noben nepovezani uvoznik Komisiji v roku ni predložil informacij, zahtevanih v prilogi k obvestilu o začetku, Komisija pa je sklenila, da vzorčenje ni potrebno.

(492)

Emmedi Metalli Srl, uvoznik in uporabnik bakrenih cevi, je 14. avgusta 2026 predložil izpolnjen vprašalnik za nepovezane uvoznike. Ker je bil izpolnjen vprašalnik prejet skoraj pet mesecev po zakonsko določenem roku iz obvestila o začetku, ga Komisija ni upoštevala.

(493)

Zaradi nesodelovanja nepovezanih uvoznikov Komisija ni mogla določiti natančnega učinka protidampinških dajatev na njihovo poslovanje.

(494)

V vsakem primeru bodo uvozniki v Uniji še naprej lahko uvažali bakrene cevi iz zadevnih držav, saj namen preiskave ni ustaviti uvoz, temveč ponovno vzpostaviti pošteno konkurenco z obravnavanjem dampinškega uvoza. Prav tako bi lahko uvozniki izdelek v preiskavi še vedno nabavljali iz drugih tretjih držav, kot so Japonska, Tajska, ZDA, Turčija ali Indija. Čeprav bodo protidampinški ukrepi verjetno imeli določen negativni vpliv na uvoznike, je Komisija menila tudi, da bodo lahko absorbirali ali na svoje stranke prenesli del zvišanja stroškov, ki bi ga povzročila dajatev.

(495)

Zato je Komisija v tej fazi sklenila, da uvedba ukrepov ne bi nesorazmerno vplivala na nepovezane uvoznike.

7.4   Interes uporabnikov

(496)

Javilo se je 19 uporabnikov bakrenih cevi. Pet uporabnikov je predložilo izpolnjene vprašalnike, še več pa jih je predložilo pripombe.

(497)

Na podlagi nepreverjenih informacij, predloženih v vprašalnikih uporabnikov, je izdelek v preiskavi predstavljal med 3,2 % in 18,5 % skupnih stroškov proizvodnje izdelkov, v katerih se uporablja. Čeprav so vsi uporabniki, ki so odgovorili, poročali o dobičku, bodo različne ravni dobičkonosnosti dodatno preučene med preiskavo.

(498)

Večina družb, ki so predložile pripombe, je odločno podprla preiskavo in uvedbo protidampinških dajatev ter poudarila pomen zanesljivih lokalnih dobaviteljev in tveganja zaradi odvisnosti od nestanovitnih mednarodnih dobavnih verig. Dve družbi sta priporočili, naj se morebitni ukrepi skrbno uravnotežijo in pregledajo, da ne bi negativno vplivali na konkurenčnost in sposobnost preživetja industrij nižje v proizvodni verigi ali bili v nasprotju s širšimi cilji politike EU, vključno s trajnostnostjo, industrijsko konkurenčnostjo in odpornostjo dobavne verige.

(499)

Poleg tega, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 479, ni tveganja pomanjkanja oskrbe z bakrenimi cevmi v Uniji.

(500)

Zato je Komisija na podlagi informacij, ki so bile na voljo v tej fazi, sklenila, da uvedba ukrepov ne bi nesorazmerno vplivala na uporabnike.

7.5   Sklep o interesu Unije

(501)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da v tej fazi preiskave ni bilo utemeljenih razlogov, zaradi katerih uvedba ukrepov za uvoz bakrenih cevi s poreklom iz Kitajske, Mehike, Vietnama in Uzbekistana ne bi bila v interesu Unije.

8.   ZAČASNI PROTIDAMPINŠKI UKREPI

(502)

Glede na sklepe Komisije o dampingu, škodi, vzročni zvezi, stopnji ukrepov in interesu Unije bi bilo treba uvesti začasne ukrepe, da se prepreči, da bi dampinški uvoz še naprej povzročal škodo industriji Unije.

(503)

Za uvoz bakrenih cevi s poreklom iz Mehike, Vietnama in Uzbekistana bi bilo treba uvesti začasne protidampinške ukrepe v skladu s pravilom nižje dajatve iz člena 7(2) osnovne uredbe. Komisija je primerjala stopnje škode in stopnje dampinga iz uvodnih izjav 448 in 451. Višina dajatev je bila določena na nižji od obeh stopenj dampinga in škode.

(504)

Začasne protidampinške ukrepe bi bilo treba uvesti za uvoz bakrenih cevi s poreklom iz Kitajske v skladu s členom 7(2a) osnovne uredbe. Komisija je v uvodni izjavi 482 sklenila, da bi morala biti ustrezna stopnja za odpravo škode stopnja dampinga.

(505)

Na podlagi navedenega bi morali biti stopnji začasne protidampinške dajatve, izraženi kot cena CIF meja Unije brez plačane carine, naslednji:

Država

Družba

Začasna protidampinška dajatev (v %)

Ljudska republika Kitajska

Ningbo Jintian Copper Tube Co. Ltd.

33,5

Ves drug uvoz s poreklom iz Ljudske republike Kitajske

51,5

Mehika

GD Affiliates de RL de CV

18,2

Ves drug uvoz s poreklom iz Mehike

18,2

Vietnam

Jintian Copper Industrial Company Limited

13,8

Hailiang (Vietnam) Copper Manufacturing Co., Ltd

12,3

Druge sodelujoče družbe iz Vietnama

13,3

Ves drug uvoz s poreklom iz Vietnama

14,4

Uzbekistan

ICG Infinity Copper Group LLC

Metal Processing Technology LLC

11

Angren Pipe Plant LLC

5,6

JV Sharq Tubes LLC

6,8

Ves drug uvoz s poreklom iz Uzbekistana

11

(506)

Stopnje protidampinške dajatve za posamezne družbe iz te uredbe so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato odražajo stanje v zvezi s temi družbami, ugotovljeno v tej preiskavi. Te stopnje dajatev veljajo izključno za uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz zadevnih držav, ki so ga proizvedli poimensko navedeni pravni subjekti. Za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi z izrecno navedenimi družbami, bi morala veljati stopnja dajatve, ki se uporablja za „ves drug uvoz s poreklom iz zadevne države“. Zanje se ne bi smela uporabljati nobena individualna stopnja protidampinške dajatve.

(507)

Da bi se zmanjšalo tveganje izogibanja ukrepom zaradi razlike v stopnjah dajatev, so potrebni posebni ukrepi, da se zagotovi uporaba individualnih protidampinških dajatev. Individualne protidampinške dajatve se uporabljajo le ob predložitvi veljavnega trgovinskega računa carinskim organom držav članic. Ta račun mora ustrezati zahtevam iz člena 1(3) te uredbe. Dokler tak račun ni predložen, bi morala za uvoz veljati protidampinška dajatev, ki se uporablja za „ves drug uvoz s poreklom iz zadevne države“.

(508)

Čeprav je predložitev tega računa potrebna, da lahko carinski organi držav članic uporabijo individualne stopnje protidampinške dajatve za uvoz, pa ni edini element, ki ga morajo carinski organi upoštevati. Četudi predloženi račun izpolnjuje vse zahteve iz člena 1(3) te uredbe, morajo carinski organi držav članic izvajati svoje običajne kontrole in lahko, kot v vseh drugih primerih, zahtevajo dodatne dokumente (odpremne listine itd.) za preverjanje točnosti navedb v deklaraciji in zagotovitev, da je uporaba nižje stopnje dajatve, ki temu sledi, upravičena v skladu s carinsko zakonodajo.

(509)

Če bi se po uvedbi zadevnih ukrepov obseg izvoza ene od družb, za katere veljajo nižje individualne stopnje dajatev, znatno povečal, bi se tako povečanje obsega lahko obravnavalo kot sprememba v vzorcu trgovanja, nastala zaradi uvedbe ukrepov v smislu člena 13(1) osnovne uredbe. V takih okoliščinah in če so izpolnjeni pogoji, se lahko začne preiskava proti izogibanju. S to preiskavo se lahko med drugim preuči potreba po odpravi individualnih stopenj dajatve in posledični uvedbi dajatve na ravni države.

9.   REGISTRACIJA

(510)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 3, je Komisija za uvoz zadevnega izdelka uvedla registracijo. Registracija je bila uvedena z namenom morebitnega retroaktivnega pobiranja dajatev v skladu s členom 10(4) osnovne uredbe.

(511)

Glede na ugotovitve v začasni fazi bi bilo treba registracijo uvoza ustaviti/opustiti.

(512)

V tej fazi postopka odločitev o morebitni retroaktivni uporabi protidampinških ukrepov še ni bila sprejeta.

10.   OBVEŠČANJE V ZAČASNI FAZI

(513)

Komisija je v skladu s členom 19a osnovne uredbe zainteresirane strani obvestila o načrtovani uvedbi začasnih dajatev. Te informacije so bile širši javnosti na voljo tudi na spletišču GD za trgovino. Zainteresirane strani so imele na voljo tri delovne dni za predložitev pripomb glede točnosti izračunov, s katerimi so bile posebej seznanjene.

(514)

Družbi Jintian China in GDA ter EUCTDC so predložili pripombe o predhodnem razkritju, ki so se nanašale na metodologijo, uporabljeno za izračun stopnje dampinga. Ker se te pripombe niso neposredno nanašale na točnost izračuna, bodo po potrebi obravnavane v zaključni fazi preiskave.

(515)

Družba Sharq Tubes je Komisijo obvestila o vsebinski napaki v izpolnjenem vprašalniku, ki je vplivala na stroške prevoza. Komisija je trditev preučila in ustrezno prilagodila izvozne cene.

(516)

Družba Jintian Vietnam je predložila pripombe, v katerih je navedla, da so bili PSU-stroški njenega povezanega trgovca izračunani na podlagi informacij druge povezane družbe. Družba je zahtevala tudi revizijo stopnje dobička, uporabljene za njenega povezanega trgovca, in preskus običajnega poteka trgovanja na podlagi mesečnih podatkov.

(517)

Komisija je revidirala podatke o PSU-stroških in ustrezno prilagodila izračun. V zvezi z vsemi drugimi trditvami je Komisija ugotovila, da bi morale biti, kot je navedeno v spremnem dopisu, poslanem vsem vzorčenim družbam 14. oktobra 2026, pripombe ob predhodnem razkritju omejene na točnost izračunov, vse druge pripombe pa se bodo obravnavale šele po razkritju začasnih ukrepov. Zato pripombe glede vira stopnje dobička za njenega povezanega trgovca in glede uporabe mesečnih podatkov niso bile upoštevane.

(518)

Družba Hailiang Vietnam je opozorila na razliko v skupnih količinah, na podlagi katerih so bile izračunane stopnje škode in dampinga. Komisija je pojasnila, da je razlika v količini ustrezala prodaji iz zalog, in je svoj izračun dampinga prilagodila tako, da je prodajo iz zalog izključila iz ocene.

11.   KONČNE DOLOČBE

(519)

Komisija bo v interesu dobrega upravljanja zainteresirane strani pozvala, naj ji v določenem roku predložijo pisne pripombe in/ali zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(520)

Ugotovitve v zvezi z uvedbo začasnih dajatev so začasne in bodo morda v sklepni fazi preiskave spremenjene –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Za uvoz cevi iz prečiščenega bakra v paralelno navitih kolutih, gladke ali z notranjimi žlebovi, ne nadalje obdelane, ki se trenutno uvrščajo pod oznako KN ex 7411 10 90 (oznaka TARIC 7411 10 90 10) in s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, Mehike, Vietnama in Uzbekistana, se uvede začasna protidampinška dajatev.

2.   Stopnje začasne protidampinške dajatve, ki se uporabljajo za neto ceno franko meja Unije pred plačilom dajatve za izdelek iz odstavka 1, ki ga proizvajajo spodaj navedene družbe:

Država porekla

Družba

Začasna protidampinška dajatev (v %)

Dodatna oznaka TARIC

Ljudska republika Kitajska

Ningbo Jintian Copper Tube Co., Ltd

33,5

88GX

Ves drug uvoz s poreklom iz Ljudske republike Kitajske

51,5

8999

Mehika

GD Affiliates de RL de CV

18,2

88GY

Ves drug uvoz s poreklom iz Mehike

18,2

8999

Uzbekistan

ICG Infinity Copper Group LLC

Metal Processing Technology LLC

11

88GZ

Angren Pipe Plant LLC

5,6

88HA

JV Sharq Tubes LLC

6,8

88HB

Ves drug uvoz s poreklom iz Uzbekistana

11

8999

Vietnam

Jintian Copper Industrial Company Limited

13,8

88HC

Hailiang (Vietnam) Copper Manufacturing Co., Ltd

12,3

88HD

Druge sodelujoče družbe iz Vietnama

13,3

Glej prilogo

Ves drug uvoz s poreklom iz Vietnama

14,4

8999

3.   Pogoj za uporabo individualnih stopenj dajatve, določenih za družbe iz odstavka 2, je predložitev veljavnega trgovinskega računa carinskim organom držav članic, ki vsebuje izjavo z datumom in podpisom uradnika subjekta, ki izdaja take račune, ter njegovim imenom in funkcijo, in sicer: „Podpisani potrjujem, da je (količina v tonah) bakrenih cevi, prodanih za izvoz v Evropsko unijo, ki jih zajema ta trgovinski račun, proizvedla družba (ime in naslov družbe) (dodatna oznaka TARIC) v (zadevni državi). Izjavljam, da so podatki na tem računu popolni in resnični.“ Dokler tak račun ni predložen, se uporablja dajatev, ki velja za ves drug uvoz s poreklom iz zadevne države.

4.   Pogoj za sprostitev izdelka iz odstavka 1 v prosti promet v Uniji je varščina, ki je enaka znesku začasne dajatve.

5.   Če ni določeno drugače, se uporabljajo veljavni carinski predpisi.

Člen 2

1.   Zainteresirane strani Komisiji predložijo pisne pripombe k tej uredbi v 15 koledarskih dneh od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

2.   Zainteresirane strani, ki želijo zaprositi za zaslišanje pred Komisijo, to storijo v petih koledarskih dneh od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

3.   Zainteresirane strani, ki želijo zaprositi za zaslišanje pred pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih, to lahko storijo v petih koledarskih dneh od datuma začetka veljavnosti te uredbe. Pooblaščenec za zaslišanje lahko preuči zahtevke, predložene zunaj tega roka, in se lahko odloči, ali jih bo sprejel, če je to primerno.

Člen 3

1.   Carinskim organom se odredi, da ustavijo registracijo uvoza, ki je bila določena v skladu s členom 1 Izvedbene uredbe (EU) 2026/1161.

2.   Zbrani podatki o izdelkih, ki so bili uvoženi v EU za potrošnjo največ 90 dni pred datumom začetka veljavnosti te uredbe, se hranijo do začetka veljavnosti morebitnih dokončnih ukrepov ali zaključka tega postopka.

Člen 4

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 10. novembra 2026

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)   UL L 176, 30.6.2016, str. 21, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2016/1036/oj.

(2)  Obvestilo o začetku protidampinškega postopka za uvoz bakrenih cevi s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, Mehike, Vietnama in Uzbekistana (UL C, C/2026/1506, 12.3.2026, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2026/1506/oj).

(3)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2026/1161 z dne 22. maja 2026 o obvezni registraciji za uvoz bakrenih cevi s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, Mehike, Vietnama in Uzbekistana, da se omogoči določitev protidampinških dajatev za uvoz, za katerega velja obvezna registracija (UL L, 2026/1161, 26.5.2026, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2026/1161/oj).

(4)  Uvoz iz LRK v EU v obdobju preiskave je ocenjen na 4 000 ton – glej točko 332 pritožbe.

(5)  Pritožba, točka 287.

(6)   https://tron.trade.ec.europa.eu/investigations/case-view?caseId=2847.

(7)  Pritožba, točke 20 do 31.

(8)  Pritožba, točke 32 do 40.

(9)  Delovni dokument služb Komisije o znatnih izkrivljanjih v gospodarstvu Ljudske republike Kitajske za namene preiskav trgovinske zaščite (SWD(2024) 91 final) z dne 10. aprila 2024.

(10)  Poročilo – poglavje 2, str. 7.

(11)  Poročilo – poglavje 2, str. 7 in 8.

(12)  Glej: http://finance.people.com.cn/n1/2026/0128/c1004-40654753.html (dostop 19. junija 2026).

(13)  Poročilo – poglavje 2, str. 10 in 18.

(14)  Na voljo na: http://www.npc.gov.cn/zgrdw/englishnpc/Constitution/node_2825.htm (dostop 19. junija 2024).

(15)  Poročilo – poglavje 2, str. 29 in 30.

(16)  Poročilo – poglavje 4, str. 57 in 92.

(17)  Poročilo – poglavje 6, str. 149 in 150.

(18)  Poročilo – poglavje 6, str. 153–171.

(19)  Poročilo – poglavje 7, str. 204 in 205.

(20)  Poročilo – poglavje 8, str. 207 in 208 ter 242 in 243.

(21)  Poročilo – poglavje 2, str. 19–24, poglavje 4, str. 69, 99 in 100, poglavje 5, str. 130 in 131.

(22)  Glej https://www.enreach.com.cn/about_14/ (dostop 19. junija 2026).

(23)  Glej letno poročilo družbe Zhejiang Hailiang Co. Ltd. za leto 2025, str. 107, na voljo na: http://file.finance.sina.com.cn/211.154.219.97:9494/MRGG/CNSESZ_STOCK/2026/2026-4/2026-04-29/12269645.PDF (dostop 19. junija 2026).

(24)  Glej letno poročilo družbe Ningbo Jintian Copper (Group) Co. Ltd. za leto 2025, str. 72, na voljo na: http://file.finance.sina.com.cn/211.154.219.97:9494/MRGG/CNSESH_STOCK/2026/2026-4/2026-04-24/12156933.PDF (dostop 19. junija 2026).

(25)  Glej https://zgty.chinalco.com.cn/ (dostop 19. junija 2026).

(26)  Glej letno poročilo družbe Chinalco za leto 2025, str. 253, na voljo na: https://www.chalco.com.cn/tzzgx/thygg/202603/P020260330341392300660.pdf, (dostop 19. junija 2026).

(27)  Glej http://wap.sasac.gov.cn/n2588045/n27271785/n27271792/c14159097/content.html (dostop 19. junija 2026).

(28)  Glej https://www.minmetals.com/ (dostop 19. junija 2026).

(29)  Glej http://wap.sasac.gov.cn/n2588045/n27271785/n27271792/c14159097/content.html (dostop 19. junija 2026).

(30)  Člen 33 statuta KKP in člen 19 kitajskega zakona o gospodarskih družbah. Glej poročilo – poglavje 3, str. 47–50.

(31)  Glej https://www.gov.cn/zhengce/zhengceku/2021-12/29/5665166/files/90c1c79a00b44c67b59c29392476c862.pdf (dostop 22. junija 2026).

(32)  Prav tam, oddelek IV.1, str. 12.

(33)  Prav tam, oddelek IV.2, str. 14.

(34)  Glej https://www.gov.cn/lianbo/bumen/202509/P020250928687723775593.pdf, (dostop 22. junija 2026).

(35)  Prav tam, oddelek II, str. 2.

(36)  Glej https://www.ncsti.gov.cn/zcfg/zcwj/202502/t20250212_195423.html, (dostop 22. junija 2026).

(37)  Prav tam, oddelek I.

(38)  Prav tam, oddelek I.

(39)  Prav tam, oddelek I.

(40)  Glej https://www.ndrc.gov.cn/xxgk/zcfb/fzggwl/202312/t20231229_1362999.html, str. 22, (dostop 24. junija 2026).

(41)  Prav tam, str. 91.

(42)  Poročilo – poglavje 2, str. 24–27.

(43)  Glej https://www.cnfa.net.cn/ (dostop 22. junija 2026).

(44)  Glej https://www.cnfa.net.cn/about/1546.aspx (dostop 22. junija 2026).

(45)  Prav tam (dostop 22. junija 2026).

(46)  Glej https://www.cnfa.net.cn/roster.aspx, (dostop 26. junija 2026).

(47)  Poročilo, poglavje 3, str. 40.

(48)  Glej na primer: Blanchette, J., Xi’s Gamble: The Race to Consolidate Power and Stave off Disaster (Šijeva igra: tekma za utrditev oblasti in preprečitev katastrofe), Foreign Affairs, zvezek 100, št. 4, julij/avgust 2021, str. 10–19.

(49)  Poročilo, poglavje 3, str. 41.

(50)  Na voljo na: https://www.reuters.com/article/us-china-congress-companies-idUSKCN1B40JU (dostop 22. junija 2026).

(51)  Smernice splošnega urada centralnega komiteja KKP o pospešitvi delovanja združene fronte v zasebnem sektorju za novo obdobje, na voljo na: www.gov.cn/zhengce/2020-09/15/content_5543685.htm (dostop 22. junija 2026).

(52)  Financial Times (2020), Chinese Communist Party asserts greater control over private enterprise (Kitajska komunistična partija prevzema večji nadzor nad podjetji v zasebni lasti): https://www.ft.com/content/582411f6-fc3b-4e4d-9916-c30a29ad010e?syn-25a6b1a6=1 (dostop 22. junija 2026).

(53)  Glej letno poročilo družbe Zhejiang Hailiang Co. Ltd za leto 2025, str. 60, na voljo na: http://file.finance.sina.com.cn/211.154.219.97:9494/MRGG/CNSESZ_STOCK/2026/2026-4/2026-04-29/12269645.PDF (dostop 22. junija 2026).

(54)  Glej https://www.cnfa.net.cn/institute/show-2672.aspx (dostop 22. junija 2026).

(55)  Glej https://js.news.cn/20250609/01a98f2d767044798192f9a068694b0d/c.html (dostop 22. junija 2026).

(56)  Glej https://finance.sina.com.cn/roll/2025-11-10/doc-infwwvuv1539830.shtml (dostop 22. junija 2026).

(57)  Glej https://zgty.chinalco.com.cn/gywm/gsld/ (dostop 22. junija 2026).

(58)  Prav tam.

(59)  Glej https://zgty.chinalco.com.cn/xwzx/gsyw/202606/t20260612_171520.html (dostop 22. junija 2026).

(60)  Poročilo – poglavje 14, oddelki 14.1, 14.2 in 14.3.

(61)  Poročilo – poglavje 4, str. 56 in 57 ter 99 in 100.

(62)  Glej https://www.gov.cn/zhengce/zhengceku/2021-12/29/5665166/files/90c1c79a00b44c67b59c29392476c862.pdf (dostop 22. junija 2026).

(63)  Prav tam. Oddelka IV.1, str. 12, in VI.2, str. 25.

(64)  Glej https://www.ncsti.gov.cn/zcfg/zcwj/202502/t20250212_195423.html, (dostop 22. junija 2026).

(65)  Prav tam. Oddelek VIII.

(66)  Prav tam. Oddelka XIII in XIV.

(67)  Glej 14. petletni načrt province Jiangxi za visokokakovostni razvoj industrije neželeznih kovin.

(68)  Prav tam, oddelek III.1.

(69)  Glej https://www.sohu.com/a/970930639_121106902, (dostop 22. junija 2026).

(70)  Prav tam.

(71)  Poročilo – poglavje 6, str. 171–179.

(72)  Poročilo – poglavje 9, str. 260 in 261.

(73)  Poročilo – poglavje 9, str. 257 in 260.

(74)  Poročilo – poglavje 9, str. 252 in 254.

(75)  Poročilo – poglavje 13, str. 360 in 361 ter 364–370.

(76)  Poročilo, poglavje 13, str. 366.

(77)  Poročilo – poglavje 13, str. 370–373.

(78)  Poročilo – poglavje 6, str. 137–140.

(79)  Poročilo – poglavje 6, str. 146–149.

(80)  Poročilo, poglavje 6, str. 149.

(81)  Glej Ad hoc podpora kitajske vlade bankam, uradna objava, ministrstvo za finance, na voljo na: https://www.mof.gov.cn/zhengwuxinxi/caizhengxinwen/202503/t20250329_3961036.htm, (dostop 5. junija 2026).

(82)  Komisija bančnih in zavarovalniških regulatorjev Kitajske (28. avgust 2020) – Triletni akcijski načrt za izboljšanje korporativnega upravljanja bančnega in zavarovalniškega sektorja (2020–2022), na voljo na: http://www.scio.gov.cn/xwfb/gwyxwbgsxwfbh/wqfbh_2284/2021n_2711/2021n07y14r/wjxgzc_3574/202208/t20220808_312682.html, (dostop 4. junija 2026). Načrt nalaga „nadaljnje izvajanje duha, ki ga uteleša osrednji govor generalnega sekretarja Ši Džinpinga o doseganju napredka na področju reforme korporativnega upravljanja v finančnem sektorju“. Poleg tega je cilj oddelka II načrta spodbujati organsko vključevanje vodilne vloge partije v korporativno upravljanje: „Dosegli bomo, da bo vključevanje vodilne vloge partije v korporativno upravljanje vse bolj dosledno, standardizirano in v skladu s postopki […]. Partijski odbor mora o glavnih vprašanjih poslovanja in upravljanja razpravljati pred odločanjem upravnega odbora ali višjega vodstva.“

(83)  Komisija bančnih in zavarovalniških regulatorjev Kitajske (15. december 2020) – Obvestilo o metodi ocenjevanja uspešnosti poslovnih bank, na voljo na: https://jrs.mof.gov.cn/zhengcefabu/cwjx/202101/t20210104_3638904.htm, (dostop 4. junija 2026).

(84)  Glej: https://www.gov.cn/zhengce/content/202511/content_7047643.htm (dostop 5. junija 2026).

(85)  Prav tam, oddelek 11.

(86)  Poročilo – poglavje 6, str. 157 in 158.

(87)  Poročilo – poglavje 6, str. 150–152, 156–160 ter 165–171.

(88)  OECD (2019), Economic Surveys: China 2019, OECD Publishing, Pariz, str. 29, na voljo na:

https://doi.org/10.1787/eco_surveys-chn-2019-en (dostop 22. junija 2026).

(89)  Glej: https://www.mof.gov.cn/zhengwuxinxi/caizhengxinwen/202006/t20200618_3534446.htm, (dostop 5. junija 2026).

(90)  Odprti podatki Svetovne banke – Višji srednji dohodek, https://data.worldbank.org/income-level/upper-middle-income.

(91)  Uredba (EU) 2015/755 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2015 o skupnih pravilih za uvoz iz nekaterih tretjih držav (UL L 123, 19.5.2015, str. 33, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2015/755/oj). Člen 2(7) osnovne uredbe določa, da se domače cene v teh državah ne morejo uporabljati za določitev normalne vrednosti.

(92)   https://www.termomecanica.com.br/EN/termomecanica.

(93)   https://www.paranapanema.com.br/en/our-products/paranapanema/.

(94)   https://www.maksal.com/.

(95)   https://coppertubing.co.za/.

(96)   https://sarkuysan.com/en/product/product-copper-tube-page.

(97)   https://www.uci.com.tr/products.

(98)   https://vbs.co.rs.

(99)  Na primer, v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2025/4 z dne 17. decembra 2024 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz titanovega dioksida s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, se je dobiček v višini 4,24 % štel za razumen (UL L, 2025/4, 9.1.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2025/4/oj, uvodna izjava 171).

(100)   https://www.stat.gov.rs/en-US/oblasti/trziste-rada/zarade.

(101)   https://ilostat.ilo.org/data/?cat_mode=subject.

(102)   https://www.eps.rs/cir/snabdevanje/Pages/cene.aspx.

(103)   https://www.srbijagas.com/?page_id=2562.

(108)   https://www.stat.gov.rs/en-US/oblasti/trziste-rada/zarade.

(109)   https://ilostat.ilo.org/data/?cat_mode=subject.

(110)   https://www.aers.rs/media/Files/Izvestaji/Godisnji/Izvestaj%20Agencije%202025.pdf.

(111)   https://www.aers.rs/media/Files/Izvestaji/Godisnji/Izvestaj%20Agencije%202025.pdf.

(112)  Preiskava v zvezi z nadomestilom RF86-01: Izvedbeni sklep Komisije C(2026) 3105. final z dne 20. maja 2026 https://tron.trade.ec.europa.eu/investigations/case-history?caseId=2484#RF86-01.

(113)  Preiskava v zvezi z nadomestilom RF86-01: Izvedbeni sklep Komisije C(2026) 3105 final z dne 20. maja 2026, https://tron.trade.ec.europa.eu/investigations/case-history?caseId=2484#RF86-01.

(114)  Sporočilo z dne 27. aprila 2026, arhivska številka t26.003023, in obvestilo k dokumentaciji z dne 8. maja 2026, arhivska številka t26.003356.

(115)  Obvestilo k dokumentaciji z dne 8. septembra 2026, T26.007340.

(116)   t26.002008.

(117)  Skupina Svetovne banke, nižji srednji dohodek, https://data.worldbank.org/country/lower-middle-income.

(118)  Skupina Svetovne banke, višji srednji dohodek, https://data.worldbank.org/country/upper-middle-income.

(119)  t26.003907.

(120)  t26.004103.

(121)  Zadeva C-338/10, Grünwald Logistik Service GmbH (GLS) proti Hauptzollamt Hamburg-Stadt, ECLI:EU:C:2012:158, točke 20–22, zadeva C-687/13, Fliesen-Zentrum Deutschland GmbH proti Hauptzollamt Regensburg, ECLI:EU:C:2015:573, točka 49.

(122)   Informativni pregled:Predsednik Donald J. Trump ukrepa za obravnavo grožnje nacionalni varnosti zaradi uvoza bakra – Bela hiša.

(123)  T. i. „carine 232 za baker“ se uporabljajo za uvoz polizdelkov iz bakra, kot so bakrene cevi, žice, palice, pločevina, cevke, pribor za cevi, kabli, konektorji in električni sestavni deli. Ne uporabljajo se za vhodne materiale, kot so bakrove rude, koncentrati, bakrov kamen, katode in anode.

(124)  Obvestilo k dokumentaciji z dne 8. septembra 2026 (dano na voljo v dokumentaciji 9. septembra 2026) (t26.007340), s katerim so bile strani pozvane, naj predložijo pripombe v desetih dneh od datuma, ko je bilo obvestilo dano na voljo v odprti dokumentaciji o zadevi. Uzbekistanski proizvajalci so odgovor predložili 21. septembra 2026 po izteku določenega desetdnevnega roka.

(125)  Za več podrobnosti glej tudi uvodno izjavo 219 zgoraj. Izvedbeni sklep Komisije C(2026) 3105 final z dne 20. maja 2026.

(127)  Vir: https://fred.stlouisfed.org/data/PCOPPUSDA, preračunano v EUR z uporabo povprečnega letnega menjalnega tečaja EUR/USD.

(128)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2026/270 z dne 4. februarja 2026 o uvedbi začasnih protidampinških dajatev na uvoz 1,4-butandiola s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, Kraljevine Saudove Arabije in Združenih držav Amerike (UL L, 2026/270, 5.2.2026, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2026/270/oj).

(129)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/939 z dne 10. junija 2021 o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz monoetilen glikola s poreklom iz Združenih držav Amerike in Kraljevine Saudove Arabije (UL L 205, 11.6.2021, str. 4, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2021/939/oj).

(130)   https://www.sctubes.com/en/about-us.

(131)  Glej https://www.kme.com/fileadmin/DOWNLOADCENTER/ABOUT%20US/4%20Commitments/Sustainability_Report_2025/KME_2026_SCT_-_TMX_ENG.pdf, str. 22.

(132)   https://www.coppercouncil.org/wp-content/uploads/2022/02/TS22-Di-Cosimo.pdf.

(133)  Sodba Splošnega sodišča z dne 12. marca 2020, Eurofer, Association Européenne de l’Acier, AISBL proti Evropski komisiji, zadeva T-835/17, točka 82.

(134)   https://www.transcustoms.cn/.

(135)  Zakon o izvoznih in uvoznih dajatvah št. 107/2016/QH13, zakon o carinah št. 54/2014/QH13, odlok št. 35/2022/ND-CP, odlok št. 08/2015/ND-CP, okrožnica št. 38/2015/TT-BTC.

(136)  Glej arhivsko številko v sistemu Tron t26.007930.

(137)  Pritožba, točka 302.

(138)  Pritožba, točka 307.

(139)  Pritožba, točka 348.

(140)  Pritožba, točka 501.

(141)  Pritožba, točka 413.

(142)  Pritožba, točka 497.


PRILOGA

Drugi nevzorčeni sodelujoči proizvajalci izvozniki

Država

Ime

Dodatna oznaka TARIC

Vietnam

LS Metal Vilna LLC

88HE

TOAN PHAT COPPER TUBE Joint Stock Company

88HF


ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2026/2497/oj

ISSN 1977-0804 (electronic edition)