(2a)

Glede na končno poročilo iz leta 2019, ki je bilo v okviru študije in poročil o vrzeli pri pobiranju DDV v državah članicah EU-28  (44a) pripravljeno za Komisijo, je vrzel pri pobiranju DDV, tj. razlika med pričakovanimi prihodki iz DDV in dejansko pobranim zneskom, leta 2017 v Uniji znašala 137,5  milijarde EUR, kar pomeni 267 EUR izgubljenega prihodka na prebivalca Unije. Med državami članicami pa so velike razlike, saj v nekaterih državah članicah vrzel pri pobiranju DDV znaša manj kot 0,7  %, v drugih pa do 35,5  % skupnega pričakovanega prihodka. To kaže na potrebo po večjem sodelovanju na nadnacionalni ravni, da bi se lahko učinkoviteje borili predvsem proti goljufijam v zvezi z DDV pri elektronskem trgovanju, pa tudi proti vsem ostalim goljufijam na področju DDV (vključno z davčnim vrtiljakom).

(2b)

Strategijo za boj proti goljufijam na področju DDV bi bilo treba razvijati vzporedno z intenzivnejšim posodabljanjem in digitalizacijo našega gospodarstva, hkrati pa čim bolj poenostaviti sistem DDV za podjetja in državljane. Zato je še posebej pomembno, da države članice še naprej vlagajo v tehnološko podprto pobiranje davkov, zlasti v omogočanje samodejnega povezovanja blagajn podjetij in prodajnih sistemov z obračunavanjem DDV. Poleg tega bi si morali davčni organi še naprej prizadevati za tesnejše sodelovanje in izmenjavo najboljše prakse, tudi v okviru vrha EU o davčnih organih (TADEUS), tj. mreže vodij davčnih uprav držav članic, ki si prizadeva za večjo strateško usklajenost davčnih organov. V ta namen bi si morali davčni organi prizadevati za učinkovito komunikacijo in interoperabilnost med vsemi zbirkami podatkov o davčnih zadevah na ravni Unije. Za boljše varstvo osebnih podatkov in izboljšanje spletne izmenjave informacij med davčnimi organi bi lahko uporabljali tudi tehnologijo veriženja blokov.

(3a)

Glede na to, da se trenutno le omejeno število plačil izvršuje prek platform za izmenjavo virtualnih valut, se take platforme ne obravnavajo kot ponudniki plačilnih storitev, kot so opredeljeni v Direktivi (EU) 2015/2366 Evropskega Parlamenta in Sveta  (1a) . Tveganje goljufij na področju DDV je trenutno sicer omejeno, vendar obstaja. Komisija bi zato morala v treh letih oceniti, ali bi bilo treba platforme za izmenjavo virtualnih valut vključiti v področje uporabe te direktive.

(7)

V skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (46) je pomembno, da je obveznost ponudnika plačilnih storitev, da hrani in zagotavlja informacije v zvezi s čezmejno plačilno transakcijo, sorazmerna in da pomeni le tisto, kar države članice potrebujejo za boj proti goljufijam na področju DDV pri e-trgovanju. Poleg tega bi morala biti edina informacija o plačniku, ki jo je treba hraniti, informacija o njegovi lokaciji. Kar zadeva informacije, ki se nanašajo na prejemnika plačila in na samo plačilno transakcijo, bi se moralo od ponudnikov plačilnih storitev zahtevati, da hranijo in davčnim organom posredujejo le tiste informacije, ki jih ti potrebujejo za odkrivanje morebitnih goljufov in izvajanje nadzora DDV. Zato bi se moralo od ponudnikov plačilnih storitev zahtevati, da hranijo le evidence o čezmejnih plačilnih transakcijah, za katere je verjetno, da izkazujejo gospodarsko dejavnost. Uvedba praga, ki temelji na številu plačil, ki jih prejemnik plačila prejme v koledarskem četrtletju, bi zanesljivo izkazovala, da so bila navedena plačila prejeta v okviru gospodarske dejavnosti, s čimer bi se izključila plačila iz nekomercialnih razlogov. Ko bi bil ta prag dosežen, bi se sprožila knjigovodska obveznost ponudnika plačilnih storitev.

(7)

V skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (46) je pomembno, da je obveznost ponudnika plačilnih storitev, da hrani in zagotavlja informacije v zvezi s čezmejno plačilno transakcijo, sorazmerna in da pomeni le tisto, kar države članice potrebujejo za boj proti goljufijam na področju DDV pri e-trgovanju. Poleg tega bi morala biti edina informacija o plačniku, ki jo je treba hraniti, informacija o njegovi lokaciji. Kar zadeva informacije, ki se nanašajo na prejemnika plačila in na samo plačilno transakcijo, bi se moralo od ponudnikov plačilnih storitev zahtevati, da hranijo in davčnim organom posredujejo le tiste informacije, ki jih ti potrebujejo za odkrivanje morebitnih goljufov in izvajanje nadzora DDV. Zato bi se moralo od ponudnikov plačilnih storitev zahtevati, da hranijo le evidence o čezmejnih plačilnih transakcijah, za katere je verjetno, da izkazujejo gospodarsko dejavnost. Uvedba praga, ki bi temeljila na številu plačil, ki jih prejemnik plačila prejme v koledarskem četrtletju, ali na najnižjem znesku na plačilo, bi zanesljivo izkazovala, da so bila navedena plačila prejeta v okviru gospodarske dejavnosti, s čimer bi se izključila plačila iz nekomercialnih razlogov. Ko bi bil ta prag dosežen, bi se sprožila knjigovodska obveznost ponudnika plačilnih storitev.

(8)

Zaradi velikega obsega informacij in njihove občutljivosti z vidika varstva osebnih podatkov je nujno in sorazmerno, da ponudniki plačilnih storitev hranijo evidence z informacijami v zvezi s čezmejnimi plačilnimi transakcijami za obdobje dveh let, da se državam članicam pomaga v boju proti goljufijam na področju DDV pri e-trgovanju in pri odkrivanju goljufov. Pri tem gre za minimalno obdobje, ki ga države članice potrebujejo za učinkovito izvajanje nadzora in preiskovanje domnevnih goljufij na področju DDV ali za njihovo odkrivanje.

(8)

Zaradi velikega obsega informacij in njihove občutljivosti z vidika varstva osebnih podatkov je nujno in sorazmerno, da ponudniki plačilnih storitev hranijo evidence z informacijami v zvezi s čezmejnimi plačilnimi transakcijami za obdobje treh let, da se državam članicam pomaga v boju proti goljufijam na področju DDV pri e-trgovanju in pri odkrivanju goljufov. Pri tem gre za minimalno obdobje, ki ga države članice potrebujejo za učinkovito izvajanje nadzora in preiskovanje domnevnih goljufij na področju DDV ali za njihovo odkrivanje.

(8a)

Obveznost vodenja evidenc in poročanja bi morala nastopiti tudi v primerih, ko ponudnik plačilnih storitev prejme sredstva ali pridobi plačilne transakcije v imenu prejemnika plačila, in ne le, kadar ponudnik plačilnih storitev prenese sredstva ali izda plačilne instrumente za plačnika.

(8b)

Sprejeti je treba ambiciozen mandat za Evropsko javno tožilstvo v sodelovanju z nacionalnimi pravosodnimi organi, da bi zagotovili učinkovit pregon goljufov pred nacionalnimi sodišči. Organizirane čezmejne goljufije na področju DDV bi bilo treba ustrezno preganjati, goljufe pa kaznovati.

(b)

v zvezi s prenosom sredstev iz točke (a), kadar ponudnik plačilnih storitev v koledarskem četrtletju izvrši več kot 25 plačilnih transakcij istemu prejemniku plačila.

(b)

v zvezi s prenosom sredstev iz točke (a), kadar ponudnik plačilnih storitev v koledarskem četrtletju izvrši več kot 25 plačilnih transakcij istemu prejemniku plačila ali kadar izvrši prenos sredstev v denarni vrednosti vsaj 2 500 EUR v eni plačilni transakciji .

(a)

ponudnik plačilnih storitev vodi v elektronski obliki dve leti od konca leta, v katerem je bila izvršena plačilna transakcija;

(a)

ponudnik plačilnih storitev vodi v elektronski obliki tri leta od konca leta, v katerem je bila izvršena plačilna transakcija;

(a)

številki IBAN plačnikovega plačilnega računa ali

(a)

številki IBAN plačnikovega plačilnega računa ali drugi identifikacijski oznaki, ki nedvoumno določa plačnika in njegovo lokacijo,

(h)

vsa izvršena vračila za plačilne transakcije iz točke (g).

(h)

vsa izvršena vračila za plačilne transakcije iz točke (g) , če so na voljo .

(1a)