|
Uradni list |
SL Serija L |
|
2026/1034 |
18.5.2026 |
SKLEP KOMISIJE (EU) 2026/1034
z dne 23. aprila 2026
o skladnosti ciljev uspešnosti iz revidiranega osnutka načrta izvedbe, ki ga je Estonija predložila v skladu z Uredbo (ES) št. 549/2004 Evropskega parlamenta in Sveta, z vseevropskimi cilji uspešnosti za četrto referenčno obdobje načrta izvedbe in ureditve pristojbin na enotnem evropskem nebu
(notificirano pod dokumentarno številko C(2026) 2553)
(Besedilo v estonskem jeziku je edino verodostojno)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 549/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o določitvi okvira za oblikovanje enotnega evropskega neba (okvirna uredba) (1) in zlasti člena 11(3), točka (c), Uredbe,
ob upoštevanju Uredbe (EU) 2024/2803 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2024 o izvajanju enotnega evropskega neba (2) in zlasti člena 58(3) Uredbe,
ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/317 z dne 11. februarja 2019 o določitvi načrta izvedbe in ureditve pristojbin na enotnem evropskem nebu ter razveljavitvi izvedbenih uredb (EU) št. 390/2013 in (EU) št. 391/2013 (3) ter zlasti člena 15(1) in (2) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
SPLOŠNE UGOTOVITVE
|
(1) |
V skladu s členom 11 Uredbe (ES) št. 549/2004 morajo države članice na nacionalni ravni ali na ravni funkcionalnih blokov zračnega prostora za vsako referenčno obdobje načrta izvedbe in ureditve pristojbin pripraviti načrte za navigacijske službe zračnega prometa in funkcije omrežja, vključno s cilji uspešnosti. Ti načrti morajo vključevati lokalne cilje uspešnosti, ki so skladni z vseevropskimi cilji uspešnosti za zadevno referenčno obdobje. |
|
(2) |
Komisija je 12. junija 2024 sprejela vseevropske cilje uspešnosti za četrto referenčno obdobje (2025–2029). Navedeni vseevropski cilji uspešnosti so bili določeni v Izvedbenem sklepu Komisije (EU) 2024/1688 (4). |
|
(3) |
Estonija je 1. oktobra 2024 Komisiji predložila osnutek načrta izvedbe za četrto referenčno obdobje. Po preverjanju popolnosti navedenega osnutka načrta izvedbe s strani Komisije je Estonija 15. novembra 2024 predložila posodobljen osnutek načrta izvedbe (v nadaljnjem besedilu: osnutek načrta izvedbe). |
|
(4) |
Komisija je ugotovila, da cilji uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti, ki jih je Estonija določila v osnutku načrta izvedbe v zvezi s svojim območjem zaračunavanja, ne izpolnjujejo meril za ocenjevanje iz točke 1.4 Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317, zato niso skladni z vseevropskimi cilji uspešnosti za četrto referenčno obdobje. |
|
(5) |
Komisija je zato 16. maja 2025 z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2025/1040 (5) Estonijo uradno obvestila o ugotovitvah glede neskladnosti ciljev uspešnosti iz uvodne izjave 4. V navedenem sklepu je Komisija izdala priporočila Estoniji z namenom zagotovitve skladnosti njenih ciljev uspešnosti z vseevropskimi cilji uspešnosti za četrto referenčno obdobje. |
|
(6) |
Estonija je 18. avgusta 2025 Komisiji v oceno predložila revidiran osnutek načrta izvedbe za četrto referenčno obdobje. Po preverjanju popolnosti navedenega načrta je 6. oktobra 2025 predložila posodobljeno različico revidiranega osnutka načrta izvedbe (v nadaljnjem besedilu: revidirani osnutek načrta izvedbe). |
|
(7) |
Komisija je v skladu s členom 15(1) Izvedbene uredbe (EU) 2019/317 ocenila skladnost lokalnih ciljev uspešnosti iz revidiranega osnutka načrta izvedbe, ki ga je predložila Estonija, in sicer na podlagi meril za ocenjevanje iz točke 1 Priloge IV k navedeni izvedbeni uredbi, po potrebi ob upoštevanju lokalnih okoliščin. |
|
(8) |
Komisija je svojo oceno revidiranega osnutka načrta izvedbe dopolnila s pregledom elementov iz točke 2 Priloge IV k navedeni izvedbeni uredbi. Vendar je razporeditev stroškov med službami na rutah in terminalih iz točke 2.1(d)(vii) Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317 predmet ločenega pregleda Komisije na podlagi dodatnih informacij, ki jih je od Estonije prejela decembra 2025. Komisija na tej stopnji še ni sprejela nobenega sklepa glede skladnosti navedene metodologije za razporeditev stroškov s členom 15(2), točki (e) in (f), Uredbe (ES) št. 550/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (6) ter členom 22(5) Izvedbene uredbe (EU) 2019/317. |
|
(9) |
Odbor za oceno uspešnosti, ki Komisiji pomaga pri izvajanju načrtov izvedbe in ureditve pristojbin v skladu s členom 13(2) Uredbe (EU) 2024/2803, je Komisiji predložil mnenje o skladnosti ciljev uspešnosti iz revidiranega osnutka načrta izvedbe, ki ga je predložila Estonija, z vseevropskimi cilji uspešnosti. Ugotovitve iz tega sklepa temeljijo na podrobni tehnični oceni, navedeni v mnenju odbora za oceno uspešnosti (7). |
OCENA KOMISIJE
Ocena ciljev uspešnosti na ključnem področju uspešnosti glede varnosti
|
(10) |
Kar zadeva ključno področje uspešnosti glede varnosti, je bila skladnost ciljev iz revidiranega osnutka načrta izvedbe ocenjena v skladu s točko 1.1 Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317. |
|
(11) |
Cilji uspešnosti na ključnem področju uspešnosti glede varnosti, ki jih je Estonija predlagala glede učinkovitosti upravljanja varnosti, razčlenjeni po ciljih glede upravljanja varnosti in izraženi kot raven izvajanja, so:
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(12) |
Komisija ugotavlja, da so cilji uspešnosti glede varnosti, ki jih je Estonija predlagala za izvajalca navigacijskih služb zračnega prometa EANS, enaki vseevropskim ciljem glede zmogljivosti za vsako leto četrtega referenčnega obdobja. |
|
(13) |
Komisija ugotavlja, da revidirani osnutek načrta izvedbe določa specifične ukrepe za EANS za doseganje lokalnih varnostnih ciljev, kot sta vključevanje namenskega strokovnega znanja o človeških dejavnikih v organizacijo in vlaganje v sisteme, ki lahko podpirajo naprednejšo podatkovno analitiko za spremljanje trendov na področju varnosti. |
|
(14) |
Na podlagi ugotovitev iz uvodnih izjav 11, 12 in 13 bi bilo treba lokalne cilje uspešnosti glede varnosti iz revidiranega osnutka načrta izvedbe šteti za skladne z vseevropskimi cilji uspešnosti. |
Ocena ciljev uspešnosti na ključnem področju uspešnosti glede okolja
|
(15) |
Kar zadeva ključno področje uspešnosti glede okolja, je bila skladnost ciljev iz revidiranega osnutka načrta izvedbe glede povprečne horizontalne učinkovitosti leta na ruti za dejansko trajektorijo ocenjena v skladu z merilom iz točke 1.2 Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317. V skladu s tem so bili cilji glede okolja, ki jih je predlagala Estonija, primerjani z zadevnimi referenčnimi vrednostmi za horizontalno učinkovitost leta na ruti, določenimi v načrtu za izboljšanje evropskega omrežja rut (ERNIP), ki je bil pripravljen v skladu s Prilogo I k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2019/123 (8) in na voljo ob sprejetju vseevropskih ciljev uspešnosti za četrto referenčno obdobje, tj. 2. julija 2024. |
|
(16) |
Cilji uspešnosti na ključnem področju uspešnosti glede okolja, ki jih je predlagala Estonija, in ustrezne nacionalne referenčne vrednosti za četrto referenčno obdobje iz ERNIP, izražene kot povprečna horizontalna učinkovitost leta na ruti za dejansko trajektorijo, so:
|
|
(17) |
Komisija ugotavlja, da so cilji glede okolja, ki jih je predlagala Estonija, enaki ustreznim nacionalnim referenčnim vrednostim za vsako leto četrtega referenčnega obdobja. |
|
(18) |
Komisija ugotavlja, da je Estonija uvedla čezmejni zračni prostor prostih rut skupaj z Latvijo, Finsko, Švedsko, Dansko in Norveško, kar je ključni ukrep za doseganje lokalnih ciljev uspešnosti glede okolja. |
|
(19) |
Na podlagi ugotovitev iz uvodnih izjav 16, 17 in 18 bi bilo treba cilje, vključene v revidirani osnutek načrta izvedbe, šteti za skladne z vseevropskimi cilji uspešnosti na ključnem področju uspešnosti glede okolja. |
Ocena ciljev glede zmogljivosti
|
(20) |
Kar zadeva ključno področje uspešnosti glede zmogljivosti, je bila skladnost ciljev iz revidiranega osnutka načrta izvedbe glede povprečne zamude pri upravljanju pretoka zračnega prometa na ruti na let ocenjena na podlagi merila iz točke 1.3 Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317. V skladu s tem so bili cilji glede zmogljivosti, ki jih je predlagala Estonija, primerjani z zadevnimi referenčnimi vrednostmi, določenimi v načrtu delovanja omrežja, ki je bil pripravljen v skladu s členom 9 Izvedbene uredbe (EU) 2019/123 in na voljo ob sprejetju vseevropskih ciljev uspešnosti za četrto referenčno obdobje, tj. 2. julija 2024. |
|
(21) |
Cilji glede zmogljivosti na rutah, ki jih je Estonija predlagala za četrto referenčno obdobje, izraženi v minutah zamude pri upravljanju pretoka zračnega prometa na let, ter ustrezne referenčne vrednosti iz načrta delovanja omrežja so:
|
|
(22) |
Komisija ugotavlja, da so cilji glede zmogljivosti, ki jih je predlagala Estonija, enaki ustreznim nacionalnim referenčnim vrednostim za vsako leto četrtega referenčnega obdobja. Estonija v revidiranem osnutku načrta izvedbe pojasnjuje, da glede na zgodovinsko dobro uspešnost družbe EANS na ključnem področju uspešnosti glede zmogljivosti in znatno zmanjšanje prometa zaradi ruske vojne agresije proti Ukrajini dodatni ukrepi za doseganje ciljev glede zmogljivosti v četrtem referenčnem obdobju niso potrebni. Komisija ugotavlja, da namerava Estonija v četrtem referenčnem obdobju v centru območne kontrole Talin ohraniti podobno število kontrolorjev zračnega prometa kot v tretjem referenčnem obdobju, kar zagotavlja prožnost za upoštevanje morebitnih nenadnih sprememb prometnih tokov. |
|
(23) |
Na podlagi ugotovitev iz uvodnih izjav 21 in 22 bi bilo treba cilje, vključene v revidirani osnutek načrta izvedbe, šteti za skladne z vseevropskimi cilji uspešnosti na ključnem področju uspešnosti glede zmogljivosti. |
Ocena ciljev uspešnosti na ključnem področju uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti
|
(24) |
Komisija je v Izvedbenem sklepu (EU) 2025/1040 ugotovila, da predlagani cilji glede stroškovne učinkovitosti na rutah, vključeni v osnutek načrta izvedbe, ki ga je Estonija predložila leta 2024, niso skladni z vseevropskimi cilji uspešnosti. Estonija je v revidiranem osnutku načrta izvedbe predlagala revidirane cilje glede stroškovne učinkovitosti na rutah. |
|
(25) |
V spodnji preglednici so prikazani revidirani cilji uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti, ki jih je Estonija predlagala v revidiranem osnutku načrta izvedbe.
|
|
(26) |
Komisija ugotavlja, da je Estonija revidirala svoje lokalne cilje glede stroškovne učinkovitosti za vsako leto četrtega referenčnega obdobja, kar v primerjavi z osnutkom načrta izvedbe iz leta 2024 pomeni znižanje ugotovljenih stroškov na enoto za vsako leto četrtega referenčnega obdobja. Poleg tega je Estonija posodobila tudi izhodiščno vrednost ugotovljenih stroškov na enoto za leto 2024, da bi odražala dejanske stroške, nastale v letu 2024. |
|
(27) |
Zmanjšanje ugotovljenih stroškov na enoto iz uvodne izjave 26 je posledica tako popravka navzdol ugotovljenih stroškov kot posodobljenih predpostavk o prometu za četrto referenčno obdobje, ki jih je Estonija uporabila v skladu z osnovno napovedjo službe Eurocontrola za statistiko in napovedi (STATFOR) iz februarja 2025 glede prometa. Število enot storitev na rutah, napovedanih v revidiranem osnutku načrta izvedbe za vsako leto četrtega referenčnega obdobja, je predstavljeno v spodnji preglednici.
|
|
(28) |
Revidirani ugotovljeni stroški Estonije za četrto referenčno obdobje, izraženi v realnih cenah iz leta 2022, so prikazani v spodnji preglednici.
|
|
(29) |
Komisija je ocenila skladnost revidiranih ciljev glede stroškovne učinkovitosti, ki jih je predlagala Estonija, na podlagi meril iz Priloge IV, točke 1.4(a), (b) in (c), k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317. |
|
(30) |
V zvezi z merilom iz točke 1.4(a) Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317 Komisija ugotavlja, da gibanje ugotovljenih stroškov na enoto na ruti na ravni območja zaračunavanja v četrtem referenčnem obdobju znaša –0,6 %, kar ne dosega gibanja na ravni Unije, ki v istem obdobju znaša –1,2 %. |
|
(31) |
V zvezi z merilom iz točke 1.4(b) Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317 Komisija ugotavlja, da dolgoročni trend ugotovljenih stroškov na enoto na ruti na ravni območja zaračunavanja v tretjem in četrtem referenčnem obdobju znaša +2,6 %, kar ne dosega dolgoročnega vseevropskega trenda, ki v istem obdobju znaša –1,0 %. |
|
(32) |
Vendar pa Komisija ugotavlja, da je Estonija zaradi ruske vojne agresije proti Ukrajini izgubila znaten delež preletov, ki jih je omogočala v preteklosti. Navedeno zmanjšanje prometa se nadaljuje tudi v četrtem referenčnem obdobju in znatno vpliva na uspešnost estonskega izvajalca navigacijskih služb zračnega prometa glede stroškovne učinkovitosti, zlasti negativno pa vpliva na dolgoročni trend ugotovljenih stroškov na enoto v Estoniji, izračunan za tretje in četrto referenčno obdobje skupaj. |
|
(33) |
Zato je nujno in primerno, da se za namene merila za ocenjevanje iz uvodne izjave 31 prouči, ali bi Estonija dosegla vseevropski dolgoročni trend ugotovljenih stroškov na enoto, če ne bi bilo okoliščin iz uvodne izjave 32. |
|
(34) |
V ta namen je Komisija ponovno izračunala dolgoročni trend ugotovljenih stroškov na enoto v Estoniji v tretjem in četrtem referenčnem obdobju glede na ocenjeno strukturno izgubo prometa v Estoniji zaradi vojne v Ukrajini, izmerjeno v enotah storitev na rutah. Rezultat navedenega ponovnega izračuna je prilagojen dolgoročni trend ugotovljenih stroškov na enoto za Estonijo v višini –4,0 %, kar presega dolgoročni vseevropski trend ugotovljenih stroškov na enoto v višini –1,0 %. Zato Komisija ugotavlja, da Estonija izpolnjuje merilo za ocenjevanje iz uvodne izjave 31 po upoštevanju učinka znatnega zmanjšanja prometa zaradi vojne v Ukrajini. |
|
(35) |
V zvezi z merilom iz točke 1.4(c) Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317 Komisija ugotavlja, da je estonska izhodiščna vrednost za ugotovljene stroške na enoto na ravni območja zaračunavanja v višini 49,55 EUR, izražena v realnih cenah iz leta 2022, za 5,6 % nižja od povprečne izhodiščne vrednosti v višini 52,48 EUR, izražene v realnih cenah iz leta 2022, za zadevno primerjalno skupino iz člena 7, točka (d), Izvedbenega sklepa (EU) 2024/1688. |
|
(36) |
Kot je navedeno v uvodni izjavi 35, je jasno, da je estonska izhodiščna vrednost ugotovljenih stroškov na enoto za leto 2024 nižja od povprečne izhodiščne vrednosti zadevne primerjalne skupine. Poleg tega, kot je navedeno v uvodnih izjavah 32, 33 in 34, Estonija ob izključitvi negativnega učinka sprememb v prometu, ki so posledica ruske vojne agresije proti Ukrajini, dosega dolgoročni trend ugotovljenih stroškov na enoto na ravni Unije za četrto referenčno obdobje. Komisija zato meni, da odstopanje od trenda ugotovljenih stroškov na enoto na ravni Unije za četrto referenčno obdobje iz uvodne izjave 30 ne izključuje skladnosti estonskih ciljev uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti z vseevropskimi cilji uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti. |
|
(37) |
Komisija na podlagi ugotovitev iz uvodnih izjav 25 do 36 meni, da je Estonija ustrezno obravnavala priporočila iz člena 3 Izvedbenega sklepa (EU) 2025/1040 v zvezi z revizijo njenih lokalnih ciljev uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti. Komisija zato ugotavlja, da bi bilo treba revidirane cilje glede stroškovne učinkovitosti, ki jih je Estonija vključila v revidirani osnutek načrta izvedbe, šteti za skladne z vseevropskimi cilji uspešnosti za četrto referenčno obdobje. |
SKLEPNE UGOTOVITVE
|
(38) |
Na podlagi zgoraj navedenega je Komisija ugotovila, da so cilji uspešnosti iz revidiranega osnutka načrta izvedbe Estonije skladni z vseevropskimi cilji uspešnosti za četrto referenčno obdobje – |
SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Cilji uspešnosti iz revidiranega osnutka načrta izvedbe, ki ga je Estonija predložila za četrto referenčno obdobje, navedeni v Prilogi k temu sklepu, so skladni z vseevropskimi cilji uspešnosti za četrto referenčno obdobje iz Izvedbenega sklepa (EU) 2024/1688.
Člen 2
Ta sklep je naslovljen na Republiko Estonijo.
V Bruslju, 23. aprila 2026
Za Komisijo
Apostolos TZITZIKOSTAS
član Komisije
(1) UL L 96, 31.3.2004, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2004/549/oj.
(2) UL L, 2024/2803, 11.11.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/2803/oj.
(3) UL L 56, 25.2.2019, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2019/317/oj.
(4) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2024/1688 z dne 12. junija 2024 o določitvi vseevropskih ciljev uspešnosti za omrežje za upravljanje zračnega prometa za četrto referenčno obdobje, ki se začne 1. januarja 2025 in konča 31. decembra 2029 (UL L, 2024/1688, 17.6.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec_impl/2024/1688/oj).
(5) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2025/1040 z dne 16. maja 2025 o neskladnosti nekaterih ciljev uspešnosti iz osnutkov nacionalnih načrtov izvedbe ali načrtov izvedbe na ravni funkcionalnih blokov zračnega prostora, ki so jih v skladu z Uredbo (ES) št. 549/2004 Evropskega parlamenta in Sveta predložili Belgija, Danska, Nemčija, Estonija, Irska, Grčija, Francija, Latvija, Luksemburg, Nizozemska in Slovaška, z vseevropskimi cilji uspešnosti za četrto referenčno obdobje načrta izvedbe in ureditve pristojbin na enotnem evropskem nebu (UL L, 2025/1040, 23.5.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec_impl/2025/1040/oj).
(6) Uredba (ES) št. 550/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o izvajanju navigacijskih služb zračnega prometa na enotnem evropskem nebu (Uredba o izvajanju služb) (UL L 96, 31.3.2004, str. 10, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2004/550/oj).
(7) Mnenje odbora za oceno uspešnosti št. 1-2026 o oceni revidiranih osnutkov načrtov izvedbe za četrto referenčno obdobje, 28. januar 2026.
(8) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/123 z dne 24. januarja 2019 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje funkcij omrežja za upravljanje zračnega prometa in o razveljavitvi Uredbe Komisije (EU) št. 677/2011 (UL L 28, 31.1.2019, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2019/123/oj).
PRILOGA
Cilji uspešnosti iz revidiranega osnutka načrta izvedbe, ki ga je predložila Estonija v skladu z Uredbo (ES) št. 549/2004 Evropskega parlamenta in Sveta, v zvezi s katerimi je bilo ugotovljeno, da so skladni z vseevropskimi cilji uspešnosti za četrto referenčno obdobje
KLJUČNO PODROČJE USPEŠNOSTI GLEDE VARNOSTI
Učinkovitost varnostnega upravljanja
|
Estonija |
Cilji glede učinkovitosti upravljanja varnosti, izraženi kot raven izvajanja, ki sega od ravni A do ravni D EASA |
|||||
|
Zadevni izvajalec navigacijskih služb zračnega prometa |
Cilj glede upravljanja varnosti |
2025 |
2026 |
2027 |
2028 |
2029 |
|
EANS |
Varnostna politika in cilji |
C |
C |
C |
C |
C |
|
Obvladovanje varnostnega tveganja |
D |
D |
D |
D |
D |
|
|
Zagotavljanje varnosti |
C |
C |
C |
C |
C |
|
|
Spodbujanje varnosti |
C |
C |
C |
C |
C |
|
|
Kultura varnosti |
C |
C |
C |
C |
C |
|
KLJUČNO PODROČJE USPEŠNOSTI GLEDE OKOLJA
Povprečna horizontalna učinkovitost leta na ruti za dejansko trajektorijo
|
Estonija |
2025 |
2026 |
2027 |
2028 |
2029 |
|
Cilji na ključnem področju uspešnosti glede okolja, izraženi kot povprečna horizontalna učinkovitost leta na ruti za dejansko trajektorijo |
6,54 % |
6,53 % |
6,52 % |
6,51 % |
6,50 % |
KLJUČNO PODROČJE USPEŠNOSTI GLEDE ZMOGLJIVOSTI
Povprečna zamuda pri upravljanju pretoka zračnega prometa na ruti v minutah na let
|
Estonija |
2025 |
2026 |
2027 |
2028 |
2029 |
|
Cilji na ključnem področju uspešnosti glede zmogljivosti, izraženi v minutah zamude pri upravljanju pretoka zračnega prometa na let |
0,06 |
0,04 |
0,03 |
0,02 |
0,02 |
KLJUČNO PODROČJE USPEŠNOSTI GLEDE STROŠKOVNE UČINKOVITOSTI
Ugotovljeni stroški na enoto za navigacijske službe zračnega prometa na ruti
|
Estonsko območje zaračunavanja na rutah |
Izhodiščna vrednost za leto 2019 |
Izhodiščna vrednost za leto 2024 |
2025 |
2026 |
2027 |
2028 |
2029 |
|
Revidirani cilji glede stroškovne učinkovitosti, izraženi kot ugotovljeni stroški na enoto na ruti (v realnih cenah iz leta 2022) |
38,12 EUR |
49,55 EUR |
46,29 EUR |
46,99 EUR |
48,00 EUR |
48,10 EUR |
48,18 EUR |
ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2026/1034/oj
ISSN 1977-0804 (electronic edition)