Direktiva Komisije

z dne 30. julija 1981

o spremembi direktiv 71/250/EGS, 71/393/EGS, 72/199/EGS, 73/46/EGS, 74/203/EGS, 75/84/EGS, 76/372/EGS in 78/633/EGS o določitvi analitskih metod v Skupnosti za uradni nadzor krme

(81/680/EGS)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive Sveta 70/373/EGS z dne 20. julija 1970 o uvedbi metod vzorčenja in analiz Skupnosti za uradni nadzor krme [1], kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu Grčije, in zlasti člena 2 Direktive,

ker Priloga k Prvi direktivi Komisije 71/250/EGS z dne 15. junija 1971 o določitvi analitskih metod Skupnosti za uradni nadzor krme [2] določa splošna pravila za uporabo analitskih metod, opisanih v navedeni direktivi ter v direktivah Komisije 71/393/EGS [3], 72/199/EGS [4], 73/46/EGS [5], 74/203/EGS [6], 75/84/EGS [7], 76/372/EGS [8] in 78/633/EGS [9], ki določajo analitske metode Skupnosti za uradni nadzor krme; ker pa nekatere izmed zgoraj navedenih direktiv določajo, da se ta splošna pravila ne uporabljajo za analitske metode, ki zadevajo dodatke v krmi;

ker je treba prilagoditi splošna pravila tako, da se bodo brez razlike uporabljala za analizo vseh sestavin v krmi; ker je določbe navedenih direktiv zato treba spremeniti;

ker so ukrepi, predvideni s to direktivo, v skladu z mnenjem Stalnega odbora za krmo,

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Prva direktiva Komisije 71/250/EGS se spremeni:

1. Členu 1 se doda naslednji odstavek:

"Splošna pravila iz dela 1 Priloge se uporabljajo za analitske metode, sprejete v skladu z Direktivo Sveta 70/373/EGS."

2. V delu 1 Priloge se "Uvod" nadomesti s Prilogo k tej direktivi.

Člen 2

Drugi odstavek člena 1 Druge direktive Komisije 71/393/EGS se črta.

Člen 3

Drugi odstavek členov 1 in 2 Tretje direktive Komisije 72/199/EGS se črta.

Člen 4

Drugi odstavek členov 1 in 2 Četrte direktive Komisije 73/46/EGS se črta.

Člen 5

Drugi odstavek členov 1 in 2 Pete direktive Komisije 74/203/EGS se črta.

Člen 6

Drugi odstavek člena 1 Šeste direktive Komisije 75/84/EGS se črta.

Člen 7

Drugi odstavek člena 1 Šeste direktive Komisije 76/372/EGS se črta.

Člen 8

Drugi odstavek člena 1 Osme direktive Komisije 78/633/EGS se črta.

Člen 9

Države članice 1. decembra 1981 sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, in o tem takoj obvestijo Komisijo.

Člen 10

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 30. julija 1981

Za Komisijo

Gaston Thorn

Predsednik

[1] UL L 170, 3.8.1970, str. 2.

[2] UL L 155, 12.7.1971, str. 13.

[3] UL L 279, 20.12.1971, str. 7.

[4] UL L 123, 29.5.1972, str. 6.

[5] UL L 83, 30.3.1973, str. 21.

[6] UL L 108, 22.4.1974, str. 7.

[7] UL L 32, 5.2.1975, str. 26.

[8] UL L 102, 15.4.1976, str. 8.

[9] UL L 206, 29.7.1978, str. 43.

--------------------------------------------------

PRILOGA

"

PRILOGA

1. SPLOŠNE DOLOČBE O ANALITSKIH METODAH ZA KRMO

A. PRIPRAVA VZORCEV ZA ANALIZO

1. Namen

Spodaj opisani postopki zadevajo pripravo končnih vzorcev za analizo, ki so bili poslani v kontrolne laboratorije po vzorčenju, v skladu z določbami Prve direktive Komisije 76/371/EGS z dne 1. marca 1976 o uvedbi metod vzorčenja Skupnosti za uradni nadzor krme [1].

Takšne vzorce moramo pripraviti tako, da so natehtane množine, kakršne so določene v analitski metodi, homogene in predstavljajo končne vzorce.

2. Varnostni ukrepi

Vse potrebne operacije moramo izvesti tako, da čim bolj preprečimo kontaminacijo vzorca in spremembo njegove sestave. Drobljenje, mešanje in sejanje moramo izvesti čim hitreje, tako da je vzorec čim manj izpostavljen zraku in svetlobi. Ne uporabljamo mlinov in drobilcev, ki bi znatno segreli vzorec. Priporočljivo je krmo, ki je posebno občutljiva za toploto, drobiti ročno. Paziti moramo, da naprava sama ni vir kontaminacije elementov v sledovih.

Če priprave ni mogoče izvesti brez znatnih sprememb vsebnosti vlage v vzorcu, določimo vsebnost vlage pred pripravo in po njej v skladu s postopkom, določenim v delu 1 Priloge k Drugi direktivi Komisije 71/393/EGS z dne 18. novembra 1971 o določitvi analitskih metod Skupnosti za uradni nadzor krme [2], kakor je bila spremenjena z Direktivo Komisije 73/47/EGS z dne 5. decembra 1972 [3].

3. Postopek

Končni vzorec mehansko ali ročno dobro premešamo. Razdelimo ga na dva enaka dela (če je mogoče, uporabljamo postopek četrtinjenja). Enega izmed delov hranimo v primerni čisti in suhi posodi z nepredušnim zamaškom, drugi del, ali reprezentativni del drugega dela, ki tehta vsaj 100 g, pa pripravimo, kakor je navedeno spodaj.

3.1 Krma, ki jo je mogoče drobiti kot tako

Če v analitski metodi ni navedeno drugače, po drobljenju celoten vzorec po potrebi presejemo s sitom s kvadratnimi odprtinami 1 mm (skladno s priporočilom ISO R565). Ne drobimo preveč.

Presejani vzorec premešamo in ga prenesemo v primerno čisto in suho posodo z nepredušnim zamaškom. Preden vzorec za izvedbo analize natehtamo, ga še enkrat dobro premešamo.

3.2 Krma, ki jo je mogoče drobiti po sušenju

Če v analitski metodi ni navedeno drugače, vzorec sušimo toliko časa, da se vsebnost vlage zniža na 8 do 12 %, skladno s postopkom za predhodno sušenje, ki je opisan v točki 4.3 metode za določanje vsebnosti vlage, navedene v oddelku 2 zgoraj. Nadaljujemo po postopku, opisanem v oddelku 3.1.

3.3 Tekoča ali poltekoča krma

Vzorec prenesemo v primerno čisto in suho posodo z nepredušnim zamaškom. Preden vzorec natehtamo za analizo, ga dobro premešamo

3.4 Druga krma

Vzorce, ki jih ne moremo pripraviti skladno z enim izmed zgoraj navedenih postopkov, obdelamo po katerem koli drugem postopku, ki zagotavlja, da bo vzorec, natehtan za analizo, homogen in bo predstavljal končni vzorec.

4. Hranjenje vzorcev

Vzorce moramo hraniti pri temperaturi, ki ne bo povzročala sprememb v njihovi sestavi. Vzorce, namenjene za analizo vitaminov in snovi, ki so posebno občutljive za svetlobo, hranimo v posodah iz rjavega stekla.

B. DOLOČBE O REAGENTIH IN NAPRAVAH, KI SE UPORABLJAJO PRI ANALIZNIH METODAH

1. Če v analitski metodi ni določeno drugače, morajo biti reagenti čistoče za analizo a. p. Pri določanju elementov v sledovih čistost reagentov preverjamo s slepim preskusom. Glede na dobljene rezultate je morda potrebno dodatno čiščenje reagentov.

2. Pri vseh operacijah se pri analitskih metodah, ki vključujejo pripravo raztopin, razredčevanje, spiranje in izpiranje, pri katerih narava uporabljenega topila ali razredčila ni navedena, uporablja voda. Praviloma mora biti voda demineralizirana ali destilirana. V posameznih primerih, ki so v analitskih metodah posebej navedeni, jo je treba prečistiti s posebnimi postopki.

3. Ob upoštevanju opreme, ki jo normalno najdemo v kontrolnih laboratorijih, so pri analitskih metodah navedeni le posebni inštrumenti in oprema ali tisti, ki zahtevajo posebno uporabo. Biti morajo čisti, zlasti pri določanju zelo nizkih množin snovi.

C. UPORABA ANALITSKIH METOD IN IZRAŽ ANJE REZULTATOV

1. Na splošno je za določanje vsake snovi v krmilih določena ena sama metoda. Če je določenih metod več, mora kontrolni laboratorij v poročilu o analizi navesti, katero je uporabil.

2. Rezultat, naveden v poročilu o analizi, je srednja vrednost vsaj dveh določanj, izvedenih na ločenih delih vzorca, z zadovoljivo ponovljivostjo.

Rezultat izrazimo tako, kakor je navedeno v analitski metodi, s primernim številom decimalk, in se po potrebi korigira glede na vsebnost vlage v končnem vzorcu pred pripravo.

"

[1] UL L 102, 15.4.1976, str. 1.

[2] UL L 279, 20.12.1971, str. 7.

[3] UL L 83, 30.3.1973, str. 35.

--------------------------------------------------