Uredba št. 16‑334 z dne
VAS je na obravnavi trdilo, da se je sodba z dne
Zatrjevana škoda je izhajala iz
V točki 17 predložitvene odločbe se poroča o interni razpravi na ravni sodne prakse v zvezi z učinki sprememb podzakonskih predpisov na postopke, v katerih se ugotavlja ničnost in ki še tečejo. Oseba IG navaja, da je VAS v neki drugi sodbi z dne
VAS najprej poudari, da je sodba z dne
so razlogi, iz katerih je predložitveno sodišče postavilo vprašanja za predhodno odločanje, v predložitveni odločbi dovolj pojasnjeni. Torej izpolnjuje zahtevo iz člena 94(c) Poslovnika Sodišča. obstaja povezava med predmetom izvornega postopka in pravom Unije, če se upošteva, da se je prvotni spor, iz katerega izvira zadnja odškodninska tožba, nanašal na uporabo Direktive 2012/27. Uspešnost te tožbe je lahko odvisna od ustreznosti postopkovnih sredstev, ki jih določajo bolgarska pravila za uveljavljanje pravice iz prava Unije. Pravnomočnost sodbe VAS z dne
Sodba Randstad Italia (točka 56) s sklicevanjem na sodbo z dne
Sodba Randstad Italia (točka 58):
S tem se misli na tožbo ali pritožbo, ki je usmerjena predvsem proti samemu predpisu in ne le proti njegovim posameznim izvedbenim aktom.
Sodba z dne
Sodba z dne
Te ugotovitve, če so splošne, veljajo še naprej, čeprav se je bolgarska zakonodaja na tem področju spremenila, kot je bilo poudarjeno na obravnavi.
Točka 140. Točka 142. Točka 143.
Glej opombo 6 teh sklepnih predlogov.
Po mnenju VAS nacionalna zakonodaja vsakomur, ki meni, da je utrpel škodo zaradi domnevno nezakonitega upravnega akta, omogoča, da z odškodninsko tožbo zahteva odškodnino za utrpljeno škodo. Ta tožba polega tega omogoča presojo zakonitosti zadevnega akta in je v skladu predvsem z načeloma enakovrednosti in učinkovitosti, ki ju določa pravo Unije. Po mnenju poljske vlade člen 47 Listine ne zahteva samostojne tožbe, s katero bi se izpodbijala skladnost nacionalnih predpisov s pravom Unije. Ker bolgarsko pravo očitno omogoča, da se v okviru odškodninske tožbe za škodo, povzročeno z odpravljenim upravnim aktom, lahko ugotovi njegova nezakonitost, je sporna nacionalna zakonodaja v skladu z zahtevami pravice do učinkovitega pravnega sredstva. Komisija se v bistvu strinja s stališčem poljske vlade glede zadostnosti odškodninske tožbe, ki omogoča preverjanje zakonitosti spremenjenega podzakonskega predpisa, ob upoštevanju člena 47 Listine.
Sodba Randstad Italia (točka 58) in sodba z dne
Sprememba tako omogoča, da se ohranijo učinki, ki jih je izpodbijana določba imela doslej. VAS v svojem pisnem stališču navaja, da Sodišče v postopkovnem sistemu Unije na podlagi člena 149 svojega poslovnika priznava, da direktna tožba postane brezpredmetna, če je bil izpodbijani akt pred izdajo sodbe spremenjen. Vendar pa ne glede na to, da ta rešitev prevladuje, kadar ni bila izdana odločba na prvi stopnji, v skladu s sodno prakso Sodišča ničnostna tožba zoper akt, ki ne velja več, ne postane nujno brezpredmetna, če ima tožeča stranka še naprej interes za razveljavitev tega akta. V tem smislu glej K. Lenaerts, I. Maselis in K. Gutman:
V nekaterih državah članicah enako pravilo velja za naknadno presojo ustavnosti zakonov. Razveljavitev teh zakonov po vložitvi tožbe načeloma pomeni, da je treba postopek v zvezi s tožbo ustaviti, saj se šteje, da v postopku, katerega namen je objektivno očiščenje pravnega reda, ni treba izdati sodbe glede neveljavnega pravnega besedila. Tega merila pa ni potrebno uporabiti, kadar zakon kljub razveljavitvi še vedno učinkuje do neke mere (ultraaktivnost) ali kadar je treba razjasniti, ali je bil zakon ob predpostavki, da se je uporabil za sporna dejstva v skladu z načelom
Naj spomnim, da lahko v skladu s to določbo, navedeno v točki 10 teh sklepnih predlogov, upravni organ
Glede na predložitveno odločbo (točka 9) je VAS zagovarjalo, da gre v sporu za odpravljen pravni akt, za katerega se uporablja člen 204(3) zakonika o upravnem sporu. V skladu s to določbo o nezakonitosti umaknjenega akta, če je bila z njim povzročena škoda, odloča sodišče, ki obravnava odškodninski zahtevek.
Na obravnavi je oseba IG navedla, da je senat VAS odločil, ne da bi jo zaslišal glede morebitne brezpredmetnosti pritožbe.
Iz razprave na obravnavi je razvidno, da bi zadostovala že minimalna sprememba predpisa, da bi sodni postopek, ki še teče, postal brezpredmeten. Oseba IG je trdila (točka 45 njenega pisnega stališča), da ni šlo za spremembo, saj je bila v novi uredbi sprejeta ista metoda izračuna. Vendar pa je predložitveno sodišče navedlo, da je uredba, objavljena
Točka 4 pisnega stališča osebe IG, ki je na obravnavi vztrajala pri tem. Menim, da njena presoja v razpravi, ki je sledila, ni bila ovržena.
pregled sodbe, izdane na nižji stopnji, s strani sodišča višje stopnje (v tem primeru VAS v senatu petih sodnikov), ki je ne razveljavi zaradi neutemeljenosti, temveč zaradi okoliščine, ki nikakor ni povezana s postopkom in je odvisna samo od enostranske volje avtorja predpisa, ki je poleg tega pritožnik v postopku s kasacijsko pritožbo. učinkovanje razveljavitve izpodbijanega podzakonskega akta, o kateri je odločilo prvostopenjsko sodišče, vključno z učinki v obdobju, ko je ta akt veljal.
V zvezi s tem glej na splošno sodbo z dne
Najprej vložiti tožbo za razveljavitev podzakonskega predpisa, ki ni združljiv s pravom Unije, ki lahko kljub uspehu na prvi stopnji postane nenadoma brezpredmetna zaradi spremembe navedenega predpisa, katere namen je preprečiti učinke njegove razveljavitve. Nato pa vložiti odškodninsko tožbo za povrnitev nastale škode iz naslova odgovornosti države. VAS je na obravnavi trdilo, da lahko tisti, ki pri njem izpodbija zakonitost podzakonskega predpisa, zahteva tudi ustrezno odškodnino. Vendar pa bi moralo, kot je pojasnilo, samo posredovati to zahtevo pristojnemu sodišču, ki bi odločilo, ali gre za odgovornost države.
Načelo učinkovitega sodnega varstva in zlasti člen 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah ne zahtevata, da mora obstajati samostojna tožba, namenjena primarno izpodbijanju skladnosti nacionalnih določb z določbami prava Unije, če obstaja eno ali več pravnih sredstev, ki posredno omogočajo zagotavljanje spoštovanja pravic, ki jih imajo pravni subjekti na podlagi prava Unije.
Nacionalna zakonodaja, ki določa samostojno tožbo, s katero se oporeka skladnost nacionalnih predpisov s predpisi Unije, mora zagotoviti učinkovitost tega mehanizma izpodbijanja, ki je na voljo posameznikom.
Ta učinkovitost ni zagotovljena, če je na podlagi nacionalne zakonodaje mogoče sodbo sodišča, ki je na prvi stopnji ugotovilo, da pravni akt, ki ni zakon, ni v skladu s pravom Unije, in zoper katero je bila vložena kasacijska pritožba, razveljaviti brez preučitve obrazložitve te sodbe zgolj zaradi spremembe podzakonskega akta, ki ga je po razglasitvi te sodbe sprejel isti organ, ki je izdal izpodbijani akt, tako da se s tako spremembo tej sodbi odvzame učinek in prepreči, da bi bila v postopku s kasacijsko pritožbo vsebinsko obravnavana.