1. Člen 220(1) se spremeni:

2. Člen 229(1) se spremeni:

3. Člen 232(1) se nadomesti s:

„1.  Kadar ni izrecno pisno ali ustno prijavljeno, se šteje, da je bilo blago prijavljeno za začasni uvoz z dejanjem iz člena 233, pri čemer se upošteva člen 579:

4. Točka 1c se vstavi v člen 251:

5. V členih 268(3) in 269(3) se besede „členov 529 do 534“ nadomestijo s „člena 524“.

6. V tretjem pododstavku člena 270(1) se besede „členih 497 do 502“ nadomestijo s „členih 497, 498 in 499“.

7. V členu 272(2) se besede „členov 529 do 534“ nadomestijo s „člena 524“.

8. V členu 275(1) se besede „drugega pododstavka člena 556(1)“ nadomestijo s „člena 508(1)“.

9. V delu 1 naslovu IX poglavju 3 se za členom 277 vstavi naslednji pododdelek:

„Pododdelek 4

Skupne določbe

Člen 277a

Kadar ista oseba dobi dve ali več dovoljenj za carinski postopek z ekonomskim učinkom in se en postopek zaključi z vnosom blaga v drug postopek po postopku hišnega carinjenja, ni treba zahtevati dodatne deklaracije.“

10. Člen 278(3)(d) se nadomesti z:

11. V členu 313(2) se točki (b) in (c) nadomestita z:

12. Člen 313a(1) se nadomesti z:

„1.  Linijski ladijski prevoz pomeni linijski prevoz za prevažanje blaga s plovili, ki plujejo le med pristanišči na carinskem območju Skupnosti in ne smejo priti iz nobenega kraja, iti tja ali pristati tam, če je ta kraj zunaj tega območja ali v prosti coni kontrolne vrste I iz člena 799 v pristanišču na tem območju.“

13. Člen 313b se spremeni:

14. V členu 322(2) se črtajo besede „v pomenu iz člena 670“.

15. V členu 346(1) se doda naslednji tretji pododstavek:

„Toda kadar si urad zavarovanja in urad odhoda izmenjata podatke o zavarovanju z uporabo informacijske tehnologije in računalniških mrež, urad odhoda zadrži izvirnik instrumenta zavarovanja.“

16. V člen 347 se vstavi odstavek 3a:

„3a.  Kadar urad zavarovanja izmenja zavarovalne podatke z uradi odhoda z uporabo informacijske tehnologije in računalniških mrež, garant oskrbi ta urad z vsemi zahtevanimi podatki o kuponih posameznega zavarovanja, ki jih je izdal na način, določen s carinskimi organi.“

17. Člen 359(2) se nadomesti z:

„2.  Prevoznik izroči potrdilo o prehodu, napisano na obrazcu, ki ustreza vzorcu iz Priloge 46, vsakemu tranzitnemu uradu, kjer se potrdilo hrani. Toda kadar si urad odhoda in urad tranzita izmenjata podatke o tranzitu z uporabo informacijske tehnologije in računalniških mrež, se potrdilo o prehodu ne predloži.“

18. V člen 365 se vstavi odstavek 1a:

„1a.  Kadar se uporabijo določbe iz pododdelka 7 oddelka 2 in carinski organi odhodnih držav članic ne prejmejo sporočila, ‚Obvestilo o prispetju‘ do roka, v katerem mora biti blago predloženo namembnemu uradu, ti organi obvestijo glavnega zavezanca in ga prosijo, naj predloži dokazilo, da je postopek končan.“

19. V členu 366(1) se doda tretji pododstavek:

„Kadar se uporabijo določbe iz pododdelka 7 oddelka 2, carinski organi takoj začnejo tudi poizvedovalni postopek vsakokrat, ko ne prejmejo sporočila, ‚Obvestilo o prispetju‘ do roka, v katerem mora biti blago predloženo namembnemu uradu, ali sporočila, ‚Rezultati kontrole‘ v šestih dneh po prejemu sporočila, ‚Obvestilo o prispetju‘.“

20. Vstavi se naslednji člen 368a:

„Člen 368a

Kadar sta urad zavarovanja in urad odhoda v različnih državah članicah, so sporočila, ki se uporabljajo za izmenjavo podatkov o zavarovanju, po sestavi in podatkih taka, kakor določijo carinski organi z medsebojnim dogovorom.“

21. Člen 369 se nadomesti z:

„Ob sprostitvi blaga urad odhoda pošlje podatke o skupnostnem tranzitu prijavljenemu namembnemu uradu s sporočilom, ‚Vnaprejšnje obvestilo o prihodu‘ vsakemu prijavljenemu uradu tranzita pa s sporočilom ‚Vnaprejšnje obvestilo o tranzitu‘. Ta sporočila temeljijo na podatkih iz tranzitne deklaracije, ki so po potrebi spremenjeni, in se ustrezno dopolnijo. Po sestavi in podatkih so taka, kakor določijo carinski organi z medsebojnim dogovorom.“

22. Vstavi se člen 369a:

„Člen 369a

Urad tranzita vpiše prehod na osnovi sporočila ‚Vnaprejšnje obvestilo o tranzitu‘ ki ga prejme od urada odhoda. Pri pregledih blaga se sporočilo ‚Vnaprejšnje obvestilo o tranzitu‘ uporablja kot podlaga za take preglede. O prehodu se obvesti urad odhoda s sporočilom, ‚Uradno obvestilo o prehodu meje‘. To sporočilo je po sestavi in podatkih tako, kakor določijo carinski organi z medsebojnim dogovorom.“

23. V členu 379(1) se doda drugi pododstavek:

„Pri uporabi prvega pododstavka se izračuna znesek carinskega dolga, ki utegne nastati pri vsakem tranzitu. Kadar potrebni podatki niso na razpolago, se šteje, da je znesek 7 000 evrov, razen če drugi podatki, znani carinskim organom, vodijo do drugačnega zneska.“

24. V členu 383(2) se doda drugi pododstavek:

„Toda kadar si urad zavarovanja in urad odhoda izmenjata podatke o zavarovanju z uporabo informacijske tehnologije in računalniških mrež, se uradu odhoda potrdilo ne predloži.“

25. Člen 408(1)(b) se nadomesti z:

26. Vstavi se člen 408a:

„Člen 408a

1.  Kadar namembni urad uporabi določbe pododdelka 7 oddelka 2, lahko osebe dobijo statuspooblaščenega prejemnika, če ob izpolnjevanju pogojev iz člena 373 pri komunikaciji s carinskimi organi uporabljajo računalniško obdelavo podatkov.

2.  Pooblaščeni prejemnik obvesti namembni urad o prispetju blaga pred razkladanjem.

3.  V dovoljenju se navede zlasti, kako in do kdaj pooblaščeni prejemnik prejme podatke iz ‚Vnaprejšnjega obvestila o prihodu‘ od namembnega urada zaradi smiselne uporabe člena 371.“

27. V členu 427(2) se črtajo besede „opredeljen v členu 670(g)“.

28. Naslov III (členi 496 do 787) iz dela II se nadomesti z:

„NASLOV III

CARINSKI POSTOPKI Z EKONOMSKIM UČINKOM

POGLAVJE 1

Temeljna ureditev več postopkov

Oddelek 1

Opredelitve

Člen 496

V tem naslovu:

(a)	‚postopek‘pomeni carinski postopek z ekonomskim učinkom;

(b)	‚dovoljenje‘pomeni dovoljenje carinskih organov za uporabo postopka;

(c)	‚enotno dovoljenje‘pomeni dovoljenje, ki vključuje različne carinske uprave in obsega vnos v postopek in/ali zaključek postopka, skladiščenje, nadaljnje operacije oplemenitenja ali uporabe;

(d)	‚imetnik‘pomeni imetnika dovoljenja;

(e)	‚nadzorni urad‘pomeni carinski urad, ki je z dovoljenjem pooblaščen za nadzor postopka;

(f)	‚urad vnosa‘pomeni carinski urad ali urade, ki so z dovoljenjem pooblaščeni za sprejem deklaracije za vnos blaga v postopek;

(g)	‚urad zaključka‘pomeni carinski urad ali urade, ki so z dovoljenjem pooblaščeni za sprejem deklaracij, na podlagi katerih se za blago po prepustitvi v postopek določi nova dopustna carinsko dovoljena raba ali uporaba ali, pri pasivnem oplemenitenju, deklaracija za sprostitev;

(h)	‚tristranski promet‘pomeni promet, pri katerem urad zaključka ni isti kakor urad vnosa;

(i)	‚knjigovodstvo‘pomeni imetnikovo komercialno, davčno in drugo računovodsko dokumentacijo ali take podatke, ki se vodijo zanj;

(j)

‚evidence‘pomenijo podatke z vsemi potrebnimi informacijami in tehničnimi podrobnostmi na kakršnem koli sredstvu, ki carinskim organom omogoča, da nadzirajo in kontrolirajo postopek predvsem glede pretoka blaga ali spremembe njegovega statusa; v postopku carinskega skladiščenja se evidence imenujejo evidenca blaga;

(k)	‚glavni pridobljeni izdelki‘pomenijo pridobljene izdelke, za izdelavo katerih je bil odobren postopek;

(l)	‚stranski pridobljeni izdelki‘pomenijo pridobljene izdelke, ki so poleg glavnih pridobljenih izdelkov, navedenih v dovoljenju, obvezni stranski izdelki v postopku oplemenitenja;

(m)

‚rok za zaključek‘pomeni rok, do katerega mora biti blagu ali izdelkom dodeljena nova dopustna carinsko dovoljena raba ali uporaba, vključno, odvisno od primera, za zahtevo povračila uvoznih dajatev po opravljenem aktivnem oplemenitenju (sistem povračila) ali za pridobitev popolne ali delne oprostitve uvoznih dajatev ob sprostitvi v prosti promet po opravljenem pasivnem oplemenitenju.

Oddelek 2

Zahtevek za dovoljenje

Člen 497

1.  Zahtevek za dovoljenje se sestavi pisno po vzorcu iz Priloge 67.

2.  Carinski organi lahko dovolijo, da se za podaljšanje ali spremembo dovoljenja zaprosi z enostavnim pisnim zahtevkom.

3.  V naslednjih primerih se za dovoljenje lahko zaprosi s carinsko deklaracijo v pisni obliki ali z uporabo računalniške obdelave podatkov po običajnem postopku:

4.  Zahtevki za enotno dovoljenje se razen za začasni uvoz sestavijo v skladu z odstavkom 1.

5.  Carinski organi lahko zahtevajo, da se zahtevki za začasni uvoz s popolno oprostitvijo uvoznih dajatev v skladu s členom 578 sestavijo v skladu z odstavkom 1.

Člen 498

Zahtevek za dovoljenje iz člena 497 se predloži:

Člen 499

Kadar carinski organi menijo, da kakšni podatki iz zahtevka niso ustrezni, lahko od vložnika zahtevajo dodatne informacije.

Zlasti kadar se zahtevek lahko da kot carinska deklaracija, carinski organi brez poseganja v člen 220 zahtevajo, da je zahtevku priložen dokument, ki ga izpolni deklarant in ki vsebuje vsaj naslednje informacije, razen če se take informacije zdijo nepotrebne ali se lahko vnesejo na obrazec za pisno deklaracijo:

Kadar je dokument iz drugega pododstavka predložen z ustno carinsko deklaracijo za začasni uvoz, se napiše v dvojniku; en izvod carinski organi potrdijo in ga dajo deklarantu.

Oddelek 3

Enotno dovoljenje

Člen 500

1.  Kadar se zaprosi za enotno dovoljenje, je potrebno predhodno soglasje zadevnih organov v skladu s postopkom iz odstavkov 2 in 3.

2.  Pri začasnem uvozu se zahtevek predloži carinskim organom, pristojnim za kraj prve uporabe, brez poseganja v drugi pododstavek člena 580(2).

V drugih primerih se predloži carinskim organom, pristojnim za kraj, kjer se vodi glavno knjigovodstvo vložnika zahtevka, kar olajša na reviziji osnovane kontrole postopka, in kjer se izvaja vsaj del skladiščenja, oplemenitenja ali začasnega izvoza, zajetega v dovoljenju.

3.  Carinski organi, pristojni v skladu z odstavkom 2, pošljejo zahtevek in osnutek dovoljenja drugim carinskim organom, ki potrdijo datum prejema v 15 dneh.

Drugi udeleženi carinski organi uradno sporočijo vse svoje pripombe v 30 dneh od dneva, ko so prejeli osnutek dovoljenja. Kadar pripombe prispejo v tem roku in soglasje ni doseženo, se zahtevek zavrne glede na obseg pripomb, ki so bile dane.

4.  Carinski organi lahko izdajo dovoljenje, če v teh 30 dneh niso prejeli nobene pripombe k osnutku dovoljenja.

Eno kopijo dogovorjenega dovoljenja pošljejo vsem zadevnim carinskim organom.

Člen 501

1.  Kadar se dvoje ali več carinskih uprav skupno dogovori o merilih in pogojih za izdajo enotnega dovoljenja, se lahko dogovorijo tudi o tem, da se predhodno soglasje v skladu s členom 500(1) in informacija, ki jo je treba poslati v skladu z drugim pododstavkom člena 500(4), nadomestita z enostavnim uradnim obvestilom.

2.  Uradno obvestilo vedno zadostuje, kadar:

3.  Uradno obvestilo ni potrebno, kadar:

Oddelek 4

Gospodarski pogoji

Člen 502

1.  Razen kadar se šteje, da so gospodarski pogoji izpolnjeni glede na poglavje 3, 4 ali 6, carinski organi ne dajo dovoljenja brez preverjanja gospodarskih pogojev.

2.  Pri postopkih aktivnega oplemenitenja (poglavje 3) se s preverjanjem ugotavlja gospodarsko nezmožnost uporabe virov Skupnosti, zlasti ob upoštevanju naslednjih meril, katerih podrobnosti so določene v delu B Priloge 70:

3.  Pri predelavi pod carinskim nadzorom (poglavje 4) se s preverjanjem ugotavlja, ali uporaba virov iz nečlanic omogoča, da se predelovalna dejavnost začne ali ohrani v Skupnosti.

4.  Pri postopkih pasivnega oplemenitenja (poglavje 6) se s preverjanjem ugotavlja, ali:

Člen 503

Preverjanje gospodarskih pogojev lahko vključuje Komisijo:

Člen 504

1.  Kadar je sproženo preverjanje v skladu s členom 503, se primer pošlje Komisiji. Priložene morajo biti ugotovitve že opravljenega preverjanja.

2.  Komisija mora poslati potrdilo o prejemu ali, kadar ukrepa na lastno pobudo, uradno obvestiti udeležene carinske organe. Po posvetu z njimi se odloči, ali mora odbor preveriti gospodarske pogoje.

3.  Kadar je primer predložen odboru, carinski organi obvestijo vložnika ali imetnika o začetku takega postopka in, če obravnava zahtevka še ni zaključena, da so roki iz člena 506 odloženi.

4.  Udeleženi carinski organi ali kateri koli drugi carinski organi, ki obravnavajo podobna dovoljenja ali zahtevke, upoštevajo sklep odbora.

Ta sklep lahko vključuje tudi objavo v seriji C Uradnega lista Evropskih skupnosti.

Oddelek 5

Odločanje o dovoljenju

Člen 505

Carinski organi, pristojni za odločanje, izdajo dovoljenje na naslednji način:

Člen 506

Vložnik je obveščen o odločitvi za izdajo dovoljenja ali razlogih, zakaj je bil zahtevek zavrnjen, v 30 dneh ali 60 dneh v primeru carinskega skladiščenja od dneva, ko je bil zahtevek vložen, ali dneva, ko so carinski organi prejeli kateri koli zahtevani manjkajoči ali dodatni podatek.

Ti roki se ne uporabljajo pri enotnem dovoljenju, razen če je izdano po členu 501.

Člen 507

1.  Brez poseganja v člen 508 začne dovoljenje veljati na dan izdaje ali na kateri koli poznejši dan, naveden v dovoljenju. Če gre za zasebno skladišče, lahko carinski organi izjemoma sporočijo svoje soglasje za uporabo postopka pred dejansko izdajo dovoljenja.

2.  Pri dovoljenjih za postopek carinskega skladiščenja se rok veljavnosti ne omejuje.

3.  Pri aktivnem oplemenitenju, predelavi pod carinskim nadzorom in pasivnem oplemenitenju rok veljavnosti ne presega treh let od dneva veljavnosti dovoljenja, razen pri dobro utemeljenih razlogih.

4.  Z odstopanjem od odstavka 3 za blago v aktivnem oplemenitenju, zajeto v delu A Priloge 73, rok veljavnosti ne presega šest mesecev.

Pri mleku in mlečnih proizvodih iz člena 1 Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999 ( 5 ) rok veljavnosti ne presega treh mesecev.

Člen 508

1.  Razen pri postopku carinskega skladiščenja lahko carinski organi izdajo dovoljenje z veljavnostjo za nazaj.

Brez poseganja v odstavka 2 in 3 dovoljenje z veljavnostjo za nazaj začne veljati najprej od dneva, ko je bil vložen zahtevek.

2.  Če se zahteva obnova dovoljenja za isto vrsto postopka in blaga, se dovoljenje lahko izda z veljavnostjo za nazaj od dneva, ko je potekla veljavnost prvotnega dovoljenja.

3.  V izjemnih okoliščinah se veljavnost za nazaj lahko še podaljša, vendar ne več kakor za eno leto pred vložitvijo zahtevka, pod pogojem, da obstaja dokazana gospodarska potreba in:

Oddelek 6

Druge določbe glede izvedbe postopka

Pododdelek 1

Splošne določbe

Člen 509

1.  Ukrepi trgovinske politike, predpisani v aktih Skupnosti, se uporabljajo ob vnosu neskupnostnega blaga v postopek le toliko, kolikor se nanašajo na vnos blaga na carinsko območje Skupnosti.

2.  Kadar so pridobljeni izdelki, ki niso navedeni v Prilogi 75 in so pridobljeni po postopku aktivnega oplemenitenja, sproščeni v prosti promet, se uporabljajo tisti ukrepi trgovinske politike, ki veljajo za sprostitev uvoznega blaga v prosti promet.

3.  Kadar so predelani izdelki, pridobljeni po postopku predelave pod carinskim nadzorom, sproščeni v prosti promet, se ukrepi trgovinske politike, ki se uporabljajo za te izdelke, uporabljajo le, kadar je treba upoštevati take ukrepe za uvozno blago.

4.  Kadar akti Skupnosti predpisujejo ukrepe trgovinske politike ob sprostitvi v prosti promet, se taki ukrepi ne uporabljajo za pridobljene izdelke, sproščene v prosti promet po pasivnem oplemenitenju:

Člen 510

Brez poseganja v člen 161(5) zakonika nadzorni urad lahko dovoli, da se carinska deklaracija predloži drugemu carinskemu uradu kakor navedenemu v dovoljenju. Nadzorni urad določi način sporočanja.

Pododdelek 2

Prenosi

Člen 511

V dovoljenju je določeno, ali in pod kakšnimi pogoji se blago ali izdelki, dani v odložni postopek, lahko gibljejo med različnimi kraji oziroma do prostorov drugega imetnika brez zaključka postopka (prenos) ob obveznem vodenju evidenc v primerih, pri katerih ne gre za začasni uvoz.

Prenos ni mogoč, kadar je kraj odhoda ali prihoda blaga skladišče tipa B.

Člen 512

1.  Prenos med različnimi kraji, določenimi v istem dovoljenju, se lahko opravi brez carinskih formalnosti.

2.  Prenos od urada vnosa do imetnikovih ali izvajalčevih objektov ali kraja uporabe se lahko opravi v okviru deklaracije za vnos v postopek.

3.  Prenos do urada izstopa zaradi ponovnega izvoza se lahko opravi v okviru postopka. V tem primeru se postopek ne zaključi, dokler blago ali izdelki, prijavljeni za ponovni izvoz, dejansko ne zapustijo carinskega območja Skupnosti.

Člen 513

Prenos od enega imetnika do drugega se lahko izvede le, kadar slednji da preneseno blago ali izdelke v postopek na podlagi dovoljenja za uporabo hišnega carinjenja. Uradno obvestilo carinskim organom in evidentiranje blaga ali izdelkov po členu 266 se izvede ob prispetju v objekte drugega imetnika. Dodatne deklaracije ni treba zahtevati.

Pri začasnem uvozu se prenos od enega imetnika do drugega lahko opravi tudi, kadar slednji vnese blago v postopek s pisno carinsko deklaracijo in uporabi običajni postopek.

Formalnosti, ki jih je treba opraviti, so določene v Prilogi 68. Ob prejemu blaga ali izdelkov jih je drugi imetnik dolžan dati v postopek.

Člen 514

Prenos, ki pomeni povečano tveganje, kakor je navedeno v Prilogi 44c, mora biti krit z zavarovanjem po pogojih, enakovrednih tistim, ki so predpisani za tranzitni postopek.

Pododdelek 3

Evidence

Člen 515

Carinski organi zahtevajo od imetnika, izvajalca ali imetnika skladišča, da vodi evidence, razen za začasni uvoz ali kadar tega ne štejejo za potrebno.

Carinski organi lahko odobrijo za evidence obstoječe računovodenje, ki vsebuje ustrezne podatke.

Nadzorni urad lahko zahteva izvedbo inventure za celoto ali del blaga, danega v postopek.

Člen 516

V evidencah iz člena 515 in glede na zahteve po členu 581(2) za začasni uvoz morajo biti navedeni naslednji podatki:

Vendar pa carinski organi lahko opustijo zahtevo za del teh podatkov, kadar to ne vpliva škodljivo na kontrolo ali nadzor nad postopkom za blago, ki se skladišči, predeluje ali uporablja.

Pododdelek 4

Normativ porabe in formula za izračun

Člen 517

1.  Kadar je zaradi postopkov iz poglavij 3, 4 in 6 potrebno, se normativ porabe ali način določanja stopnje, vključno s povprečnimi stopnjami, določi v dovoljenju ali takrat, ko je blago dano v postopek. Tako stopnjo je treba v okviru možnosti določiti na podlagi proizvodnih ali tehničnih podatkov ali, kadar ti niso dostopni, podatkov, ki se nanašajo na istovrstne operacije.

2.  V posebnih okoliščinah lahko carinski organi določijo normativ porabe potem, ko je blago že dano v postopek, vendar najpozneje, ko mu je določena nova carinsko dovoljena raba ali uporaba.

3.  Standardni normativi porabe, predpisani za aktivno oplemenitenje v Prilogi 69, se uporabljajo za tam navedene operacije.

Člen 518

1.  Razmerje uvozno blago/blago v začasnem izvozu, vdelano v pridobljene izdelke, se izračuna zaradi:

To se izračuna v skladu s količinsko metodo ali vrednostno metodo, glede na ustreznost, ali katero koli drugo metodo, ki da podobne rezultate.

Zaradi izračunavanja se med pridobljene izdelke vključijo predelani izdelki ali vmesni izdelki.

2.  Količinska metoda se uporabi, kadar:

Pri odločanju, ali so izpolnjeni pogoji za uporabo načinov, opisanih pod (a) ali (b), se izgube ne upoštevajo. Brez poseganja v člen 862 izgube pomenijo razmerje med uvoznim blagom/blagom v začasnem izvozu, ki se med oplemenitenjem uniči ali izgubi, zlasti z izhlapevanjem, sušenjem, izločanjem plina ali izluženjem. Pri pasivnem oplemenitenju se stranski pridobljeni izdelki, ki jih sestavljajo odpadki, usedline, odrezki in ostanki, obravnavajo kot izgube.

3.  Vrednostna metoda se uporabi, kadar ni mogoče uporabiti količinske metode.

Količina uvoznega blaga/blaga v začasnem izvozu, ki se šteje kot navzoče v količini danega pridobljenega izdelka, za katero je nastal carinski dolg, je sorazmerna:

Za vrednost vsakega od različnih pridobljenih izdelkov, ki se uporabijo za vrednostno metodo, se vzame zadnja tovarniška cena v Skupnosti ali zadnja prodajna cena v Skupnosti za enake ali podobne izdelke pod pogojem, da nanje ne vpliva odnos med kupcem in prodajalcem.

4.  Kadar vrednosti ni mogoče ugotoviti po odstavku 3, se določi s katero koli smiselno metodo.

Pododdelek 5

Kompenzacijske obresti

Člen 519

1.  Kadar carinski dolg nastane za pridobljene izdelke ali uvozno blago pri aktivnem oplemenitenju ali začasnem uvozu, je treba kompenzacijske obresti plačati na znesek uvoznih dajatev za obravnavano obdobje.

2.  Uporabijo se trimesečne obrestne mere denarnega trga, objavljene v statistični prilogi mesečnega biltena Evropske centralne banke.

Uporabi se stopnja, ki je v rabi dva meseca pred mesecem nastanka carinskega dolga in za državo članico, v kateri je bil ali bi moral biti opravljen prvi postopek ali uporaba, predvidena v dovoljenju.

3.  Obresti se uporabijo mesečno, z začetkom prvega dne v mesecu po mesecu, v katerem je bilo uvozno blago, za katero nastane carinski dolg, prvič dano v postopek. Obdobje se konča zadnjega dne v mesecu, v katerem nastane carinski dolg.

Kadar gre za aktivno oplemenitenje (sistem povračila) in se sprostitev v prosti promet zahteva po členu 128(4) zakonika, se obdobje začne s prvim dnem meseca po mesecu, v katerem so bile ustrezne dajatve povrnjene ali odpuščene.

4.  Odstavki 1, 2 in 3 se ne uporabljajo v naslednjih primerih:

5.  Pri operacijah aktivnega oplemenitenja, pri katerih je zaradi številnih vrst uvoznega blaga in/ali pridobljenih izdelkov negospodarno uporabiti določbe odstavkov 2 in 3, lahko carinski organi na zahtevo zadevne osebe za izračunavanje kompenzacijskih obresti dovolijo uporabo poenostavljenih načinov, ki dajejo podobne rezultate.

Pododdelek 6

Zaključek

Člen 520

1.  Kadar je uvozno blago ali blago v začasnem izvozu dano v dve ali več deklaracij za postopek na temelju enega dovoljenja:

Uporaba prvega pododstavka ne vodi do neupravičenih prednosti pri uvoznih dajatvah.

Imetnik lahko zahteva zaključek postopka v zvezi z določenim uvoznim blagom ali blagom v začasnem izvozu.

2.  Kadar je blago v postopku dano skupaj z drugim blagom in pride do popolnega uničenja ali nenadomestljive izgube, lahko carinski organi sprejmejo dokaze, ki jih da imetnik in navajajo dejansko količino blaga v postopku, ki je bilo uničeno ali izgubljeno. Kadar imetnik ne more dati takih dokazov, se količina uničenega ali izgubljenega blaga ugotovi s sklicevanjem na sorazmerni del tovrstnega blaga v postopku v času, ko je prišlo do uničenja ali izgube.

Člen 521

1.  Najpozneje ob poteku roka za zaključek, ne glede na to, ali se uporablja združevanje v skladu z drugim odstavkom člena 118(2) zakonika ali ne:

Kadar to opravičujejo posebne okoliščine, lahko carinski organi podaljšajo ta rok tudi po izteku.

2.  Obračun ali zahtevek mora vsebovati naslednje podatke, če nadzorni urad ne odloči drugače:

3.  Nadzorni urad lahko sestavi obračun zaključka.

Oddelek 7

Upravno sodelovanje

Člen 522

Carinski organi sporočijo Komisiji v primerih, v rokih in v obliki, predpisani v Prilogi 70, naslednje informacije:

Komisija daje te podatke na razpolago carinskim upravam.

Člen 523

Da bi drugim carinskim uradom, ki so vpleteni v uporabo postopka, omogočili dostop do razpoložljivih podatkov, se na zahtevo udeležene osebe ali na pobudo carinskih organov lahko izdajo naslednji informativni listi iz Priloge 71, razen če se carinski organi dogovorijo za drug način izmenjave informacij:

POGLAVJE 2

Carinsko skladiščenje

Oddelek 1

Splošne določbe

Člen 524

V tem poglavju, ki zadeva kmetijske proizvode, pomeni ‚predfinancirano blago‘ blago Skupnosti za izvoz v nespremenjenem stanju, za katero se plača znesek, enak izvoznemu nadomestilu, še pred izvozom blaga, kadar je tako plačilo predpisano v Uredbi Sveta (EGS) št. 565/80 ( 6 ).

Člen 525

1.  Kadar gre za javno carinsko skladišče, se uporablja naslednja razvrstitev:

2.  Kadar gre za zasebno carinsko skladišče in nosi odgovornost imetnik skladišča, ki je obenem depozitar, ne pa nujno tudi lastnik blaga, se uporablja naslednja razvrstitev:

3.  V dovoljenju za skladišče tipa E je lahko predpisana uporaba postopkov, določenih za tip D.

Oddelek 2

Dodatni pogoji glede odobritve dovoljenja

Člen 526

1.  Pri odobritvi dovoljenja morajo carinski organi opredeliti objekte ali katero koli drugo lokacijo, odobreno kot carinsko skladišče tipa A, B, C ali D. Potrdijo lahko tudi prostore za začasno hrambo kot tovrstna skladišča ali jih upravljajo kot skladišče tipa F.

2.  Neke lokacije ni mogoče potrditi za več kakor eno carinsko skladišče naenkrat.

3.  Kadar blago predstavlja nevarnost, ali lahko pokvari drugo blago, ali zahteva posebne razmere iz drugih razlogov, je v dovoljenju lahko navedeno, da ga je mogoče hraniti le v objektih, ki so posebej opremljeni za njegov sprejem.

4.  Skladišča tipa A, C, D in E je mogoče potrditi kot oskrbovalna skladišča v pomenu iz člena 40 Uredbe Komisije (ES) št. 800/99 ( 7 ).

5.  Enotna dovoljenja se lahko odobrijo le za zasebna carinska skladišča.

Člen 527

1.  Dovoljenja je mogoče odobriti le, če nobeno predvideno običajno ravnanje, aktivno oplemenitenje ali predelava blaga pod carinskim nadzorom ne prevlada nad skladiščenjem blaga.

2.  Dovoljenja se ne odobrijo, če se objekti carinskih skladišč ali skladiščni prostori uporabljajo za prodajo na drobno.

Dovoljenje je kljub temu mogoče dati, kadar je blago v prodaji na drobno z oprostitvijo uvoznih dajatev:

3.  Za namene druge alinee člena 86 zakonika carinski organi, ki preverjajo, ali so upravni stroški za postopke carinskega skladiščenja v nesorazmerju z obstoječimi gospodarskimi potrebami, med drugim upoštevajo tip skladišča in postopek, ki se tam lahko uporablja.

Oddelek 3

Evidence blaga

Člen 528

1.  V skladiščih tipa A, C, D in E je za vodenje evidenc blaga pooblaščen imetnik skladišča.

2.  V skladiščih tipa F pooblaščeni carinski urad namesto evidenc blaga vodi carinske evidence.

3.  V skladiščih tipa B nadzorni urad namesto evidenc blaga hrani deklaracije o vnosu v postopek.

Člen 529

1.  Iz evidenc blaga mora biti v vsakem trenutku razvidno trenutno stanje zalog blaga, ki je še v postopku carinskega skladiščenja. Imetnik skladišča mora nadzornemu uradu v rokih, ki jih določijo carinski organi, predložiti izpisek stanja zalog.

2.  Kadar se uporabi člen 112(2) zakonika, se carinska vrednost blaga zapiše v evidencah blaga pred izvedbo običajnih ravnanj.

3.  V evidencah blaga se zapišejo podatki o začasni odstranitvi blaga in o blagu v skupnem skladiščenju v skladu s členom 534(2).

Člen 530

1.  Kadar je blago dano v postopek za skladišče tipa F, se v evidence blaga vpiše ob prispetju v imetnikove skladiščne prostore.

2.  Kadar je carinsko skladišče hkrati začasni skladiščni prostor, se vpis v evidence blaga opravi takrat, ko se sprejme deklaracija za postopek.

3.  Vpis v evidence blaga glede zaključka postopka se opravi najpozneje takrat, ko blago zapusti carinsko skladišče ali imetnikove skladiščne prostore.

Oddelek 4

Druge določbe glede izvedbe postopka

Člen 531

Neskupnostno blago je lahko predmet običajnih ravnanj, naštetih v Prilogi 72.

Člen 532

Blago se lahko začasno odstrani za največ tri mesece. Kadar to opravičujejo okoliščine, se to obdobje lahko podaljša.

Člen 533

Zahtevki za dovoljenje za običajna ravnanja ali za začasno odstranitev blaga iz carinskega skladišča morajo biti pisni in se predložijo nadzornemu uradu za vsak primer posebej. Vsebovati morajo vse podatke, potrebne za uporabo postopka.

Tako dovoljenje je mogoče odobriti kot del dovoljenja za izvedbo postopka skladiščenja. V tem primeru je treba uradno obvestiti nadzorni urad na način, ki ga določi, da se izvaja tako ravnanje ali da se blago začasno odstrani.

Člen 534

1.  Kadar je blago Skupnosti skladiščeno v objektih carinskega skladišča ali skladiščnih prostorih, ki se uporabljajo za blago v postopku skladiščenja, se posebne metode za zagotovitev istovetnosti takega blaga lahko predpišejo zlasti zato, da se loči od blaga, vpisanega v postopek carinskega skladiščenja.

2.  Carinski organi lahko dovolijo skupno skladiščenje, kadar je nemogoče v vsakem trenutku opredeliti carinski status vsake vrste blaga. Predfinancirano blago je izključeno iz takega dovoljenja.

Blago v skupnem skladiščenju mora imeti isto osemmestno tarifno oznako KN, biti iste trgovinske kakovosti in imeti iste tehnične lastnosti.

3.  Zato da se za carinsko dovoljeno rabo ali uporabo prijavi blago v skupnem skladiščenju, pa tudi v posebnih okoliščinah opredeljivo blago, ki izpolnjuje pogoje drugega pododstavka odstavka 2, se lahko šteje, da je blago bodisi skupnostno bodisi neskupnostno.

Uporaba prvega pododstavka kljub temu ne more povzročiti, da bi se dani carinski status dodelil količini blaga, večji od količine, ki dejansko ima ta status in je shranjena v carinskem skladišču ali skladiščnih prostorih, ko se blago, prijavljeno za carinsko dovoljeno rabo ali uporabo, odstrani.

Člen 535

1.  Kadar se aktivno oplemenitenje ali predelava pod carinskim nadzorom izvaja v objektih carinskih skladišč ali skladiščnih prostorih, se za blago v teh postopkih smiselno uporabljajo določbe člena 534.

Kadar pa ti postopki zadevajo aktivno oplemenitenje, ki ni enakovredno, ali predelavo pod carinskim nadzorom, se določbe člena 534 o skupnem skladiščenju ne uporabljajo za blago Skupnosti.

2.  Vpisi v evidence omogočijo carinskim organom, da v vsakem trenutku spremljajo natančen položaj vsega blaga ali izdelkov v postopku.

POGLAVJE 3

Aktivno oplemenitenje

Oddelek 1

Splošne določbe

Člen 536

V tem poglavju:

(a)	‚predhodni izvoz‘pomeni sistem, po katerem se pridobljeni izdelki, dobljeni iz enakega blaga, izvozijo, preden je uvozno blago dano v postopek z uporabo sistema odloga;

(b)	‚posel oplemenitenja‘pomeni katero koli oplemenitenje uvoznega blaga, ki je neposredno ali posredno dano na razpolago imetniku, kar se izvede v skladu s specifikacijami za račun naročnika s sedežem v tretji državi, običajno proti plačilu samo stroškov oplemenitenja.

Oddelek 2

Dodatni pogoji glede odobritve dovoljenja

Člen 537

Dovoljenje se odobri le, kadar ima vložnik namen ponovno izvoziti ali izvoziti glavne pridobljene izdelke.

Člen 538

Dovoljenje se odobri tudi za blago iz četrte alinee člena 114(2)(c) zakonika, razen za:

Člen 539

1. Šteje se, da so gospodarski pogoji izpolnjeni, razen če se zahtevek nanaša na uvozno blago, navedeno v Prilogi 73.

2. Vendar pa se šteje, da so pogoji izpolnjeni tudi, kadar uporaba zadeva uvozno blago, navedeno v Prilogi 73 pod pogojem, da:

Člen 540

V dovoljenju so določena sredstva in načini zagotavljanja istovetnosti uvoznega blaga v pridobljenih izdelkih in predpisani pogoji za pravilno vodenje operacij, v katerih se uporablja enako blago.

Take metode zagotavljanja istovetnosti ali pogoji lahko vključujejo pregled evidenc.

Oddelek 3

Določbe glede izvedbe postopka

Člen 541

1.  V dovoljenju je določeno, če in pod kakšnimi pogoji se lahko o blago iz člena 114(2)(e) zakonika, ki ima isto osemmestno tarifno oznako KN, je iste trgovske kakovosti in ima iste tehnične lastnosti kakor uvozno blago, uporabi za postopke oplemenitenja.

2.  Enako blago je lahko na višji stopnji izdelave kakor uvozno blago, kadar se bistveni del oplemenitenja glede na to enako blago opravi v podjetju imetnika ali v podjetju, v katerem se postopek opravi za njegov račun, razen v izjemnih primerih.

3.  Posebne določbe iz Priloge 74 se uporabljajo za blago iz te priloge.

Člen 542

1.  V dovoljenju je določen rok za zaključek. Kadar to opravičujejo okoliščine, se ta rok lahko podaljša, tudi če je prvotno postavljeni rok že potekel.

2.  Kadar rok za zaključek poteče na določen dan za vse blago, dano v postopek v danem roku, je lahko v dovoljenju določeno, da se rok za zaključek samodejno podaljša za vse blago, ki je na ta dan še v postopku. Vendar pa carinski organi lahko zahtevajo, da se za tako blago v roku, ki ga predpišejo, določi nova dopustna carinsko dovoljena raba ali uporaba.

3.  Ne glede na uporabo ali neuporabo združevanja ali uporabo odstavka 2 pa rok za zaključek za naslednje pridobljene izdelke ali blago v nespremenjenem stanju ne sme prekoračiti:

Kadar se opravljajo nadaljnje operacije oplemenitenja ali kadar to opravičujejo izjemne okoliščine, se roki na zahtevo lahko podaljšajo, celoten čas pa ne sme presegati dvanajst mesecev.

Člen 543

1.  Pri predhodnem izvozu je v dovoljenju določen rok, v katerem je treba neskupnostno blago prijaviti v postopek ob upoštevanju časa, potrebnega za nabavo in prevoz v Skupnost.

2.  Rok iz odstavka 1 ne sme prekoračiti:

Rok šestih mesecev je kljub temu mogoče podaljšati, kadar imetnik predloži obrazloženo zahtevo, pod pogojem, da skupni rok ne presega dvanajstih mesecev. Kadar to opravičujejo okoliščine, se lahko dovoli podaljšanje tudi po tem, ko je prvotno postavljeni rok že potekel.

Člen 544

Za zaključek postopka ali zahteve po vračilu uvoznih dajatev se naslednje šteje za ponovni izvoz ali izvoz:

Oddelek 4

Določbe glede izvedbe sistema odloga

Člen 545

1.  Pri uporabi enakega blaga v operacijah oplemenitenja v skladu s členom 115 zakonika ni treba opraviti formalnosti za vnos blaga v postopek.

2.  Enako blago in iz tega narejeni pridobljeni izdelki postanejo neskupnostno blago, uvozno blago pa skupnostno blago ob sprejemu deklaracije, ki zaključuje postopek.

Kadar pa je uvozno blago dano na trg pred zaključkom postopka, spremeni svoj status v trenutku, ko je dano na trg. V izjemnih primerih, pri katerih se za enako blago pričakuje, da ga v tistem času ne bo, lahko carinski organi na zahtevo imetnika dovolijo, da je enako blago navzoče v poznejšem času, ki ga v razumnem roku določijo oni.

3.  Pri predhodnem izvozu:

Člen 546

V dovoljenju je določeno, ali so pridobljeni izdelki ali blago v nespremenjenem stanju lahko sproščeni v prosti promet brez carinske deklaracije, ne da bi posegali v prepovedi in omejitve. V tem primeru se šteje, da so sproščeni v prosti promet, če jim ob poteku roka za zaključek ni bila določena carinsko dovoljena raba ali uporaba.

Za namene prvega pododstavka člena 218(1) zakonika se šteje, da je deklaracija za sprostitev v prosti promet vložena in sprejeta ter sprostitev odobrena v trenutku predložitve obračuna zaključka.

Izdelki ali blago postanejo skupnostno blago, ko so dani na trg.

Člen 547

Pri sprostitvi pridobljenih izdelkov v prosti promet se okenca 15, 16, 34, 41 in 42 v deklaracijinanašajo na uvozno blago. Ustrezne podatke je mogoče preskrbeti tudi z informativnim listom INF1 ali katerim koli drugim dokumentom, priloženim deklaraciji.

Člen 548

1.  Seznam pridobljenih izdelkov, za katere veljajo uvozne dajatve, ki jim pripadajo v skladu s prvo alineo člena 122(a) zakonika, je v Prilogi 75.

2.  Kadar so drugi pridobljeni izdelki kakor tisti, navedeni na seznamu iz odstavka 1, uničeni, se obravnavajo, kakor bi bili ponovno izvoženi.

Člen 549

1.  Kadar so pridobljeni izdelki ali blago v nespremenjenem stanju dani v enega od odložnih postopkov, ali uvedeni v prosto cono kontrolne vrste I v pomenu člena 799 ali v prosto skladišče, ali dani v prosto cono kontrolne vrste II v pomenu člena 799, ki omogoča zaključek postopka, potem mora v dokumentih ali evidencah, uporabljenih za imenovano carinsko dovoljeno rabo ali uporabo, ali v katerih koli nadomestnih dokumentih biti ena od naslednjih oznak:

2.  Kadar za uvozno blago, vneseno v postopek, veljajo posebni ukrepi trgovinske politike in se taki ukrepi uporabljajo še naprej takrat, ko je blago v nespremenjenem stanju ali v obliki pridobljenih izdelkov dano v enega od odložnih postopkov, ali uvedeno v prosto cono kontrolne vrste I v pomenu člena 799 ali v prosto skladišče, ali dano v prosto cono kontrolne vrste II v pomenu člena 799, se oznaka iz odstavka 1 nadomesti z eno od naslednjih:

Oddelek 5

Določbe glede izvajanja sistema povračila

Člen 550

Kadar se blagu, ki je v sistemu povračila, določi carinsko dovoljena raba ali uporaba iz člena 549(1), so oznake, ki jih zahteva ta določba, naslednje:

POGLAVJE 4

Predelava pod carinskim nadzorom

Člen 551

1.  Postopek za predelavo pod carinskim nadzorom se uporabi za blago, katerega predelava privede do izdelkov, za katere velja nižji znesek uvoznih dajatev, kakor se uporablja za uvozno blago.

Postopek se uporablja tudi za blago, pri katerem je treba s predelovalnimi operacijami zagotoviti izpolnjevanje tehničnih zahtev, da se sprosti v prosti promet.

2.  Smiselno se uporabi člen 542(1) in (2).

3.  Za določanje carinske vrednosti predelanih izdelkov, prijavljenih za prosti promet, lahko deklarant izbere katero koli od metod iz člena 30(2)(a), (b) ali (c) zakonika ali carinsko vrednost uvoznega blaga skupaj s stroški predelave.

Člen 552

1.  Za vrste blaga in postopke, navedene v delu A Priloge 76, se šteje, da so gospodarski pogoji izpolnjeni.

Za druge vrste blaga in operacije se opravi pregled gospodarskih pogojev.

2.  Za vrste blaga in operacije, ki so navedene v delu B Priloge 76 in niso zajete v delu A, se pregled gospodarskih pogojev opravi v odboru. Uporabi se člen 504(3) in (4).

POGLAVJE 5

Začasni uvoz

Oddelek 1

Splošne določbe

Člen 553

1.  Živali, ki se skotijo živalim, danim v postopek, razen če imajo zanemarljivo tržno vrednost, se štejejo za neskupnostno blago in so prav tako dane v ta postopek.

2.  Carinski organi zagotovijo, da skupni rok, v katerem blago ostane v postopku z istim namenom in v odgovornosti istega imetnika, ne preseže 24 mesecev, tudi če se postopek zaključi z dajanjem v nov odložni postopek in je tako ponovno dano v začasni uvoz.

Kljub temu pa na imetnikovo zahtevo ta rok lahko podaljšajo za čas, v katerem se blago ne uporablja, v skladu s pogoji, ki so jih predpisali.

3.  V členu 140(3) zakonika pomenijo izredne okoliščine kateri koli dogodek, zaradi katerega je treba blago uporabljati v nadaljnjem obdobju, da bi bil izpolnjen namen postopka začasnega uvoza.

4.  Blago, dano v postopek, mora ostati v istem stanju.

Dovoljena so popravila in vzdrževanje, vključno z remontom in prilagoditvami ali ukrepi za ohranitev blaga ali za zagotavljanje, da bo izpolnjevalo tehnične zahteve za uporabo v okviru postopka.

Člen 554

Začasni uvoz s popolno oprostitvijo uvoznih dajatev (v nadaljevanju, ‚popolna oprostitev uvoznih dajatev‘) se odobri le v skladu s členi 555 do 578.

Začasni uvoz z delno oprostitvijo uvoznih dajatev se ne odobri za potrošno blago.

Oddelek 2

Pogoji za popolno oprostitev uvoznih dajatev

Pododdelek 1

Prevozna sredstva

Člen 555

1.  V tem pododdelku:

(a)	‚komercialna uporaba‘pomeni uporabo prevoznega sredstva za prevoz ljudi ali blaga za plačilo ali v okviru gospodarske dejavnosti podjetja;

(b)	‚zasebna uporaba‘pomeni drugo uporabo, kakor je komercialna uporaba prevoznega sredstva;

(c)	‚notranji promet‘pomeni prevoz oseb, ki vstopijo, ali blaga, ki se natovori na carinskem območju Skupnosti za izstop ali raztovor na kraju znotraj tega območja.

2.  K prevoznim sredstvom spadajo običajni spremljajoči nadomestni deli, pripomočki in oprema.

Člen 556

Popolna oprostitev uvoznih dajatev se odobri za palete.

Postopek se zaključi tudi, kadar se palete istega tipa in v glavnem enake vrednosti izvozijo ali ponovno izvozijo.

Člen 557

1.  Popolna oprostitev uvoznih dajatev se odobri za zabojnike, kadar so trajno označeni na primernem in jasno vidnem mestu z naslednjimi podatki:

Kadar se vloga za dovoljenje napiše v skladu s prvim pododstavkom člena 497(3)(c), stanje zabojnikov spremlja oseba, zastopana na carinskem območju Skupnosti, ki lahko v vsakem trenutku sporoči, kje zabojniki so, in ima podatke o njihovem vnosu v postopek in zaključku le-tega.

2.  Zabojniki se pred ponovnim izvozom lahko uporabljajo v notranjem prometu. Kljub temu se lahko uporabijo le enkrat med zadrževanjem v državi članici za prevoz blaga, natovorjenega in namenjenega za raztovarjanje na območju iste države članice, če bi sicer morali po tem območju potovati prazni.

3.  Pod pogoji Ženevske konvencije z dne 21. januarja 1994 o carinskem režimu za zabojnike sklada, ki se uporabljajo v mednarodnem prevozu, kakor je potrjeno s Sklepom Sveta 95/137/ES ( 9 ), morajo carinski organi dopustiti zaključek postopka, kadar se zabojniki iste vrste ali iste vrednosti izvozijo ali ponovno izvozijo.

Člen 558

1.  Popolna oprostitev uvoznih dajatev se odobri za cestna, železniška, zračna, pomorska prevozna sredstva in prevozna sredstva po notranjih vodah, kadar:

2.  Kadar prevozna sredstva iz odstavka 1 ponovno da v najem podjetje za dajanje v najem s sedežem na carinskem območju Skupnosti osebi s sedežem zunaj tega območja, jih je treba ponovno izvoziti v osmih dneh po začetku veljavnosti pogodbe.

Člen 559

Osebe s sedežem na carinskem območju Skupnosti uživajo popolno oprostitev uvoznih dajatev, kadar:

Člen 560

1.  Fizične osebe s sedežem na carinskem območju Skupnosti uživajo popolno oprostitev uvoznih dajatev, kadar priložnostno uporabljajo prevozna sredstva zasebno po navodilih nosilca registracije, ki je v času uporabe na carinskem območju.

Te osebe prav tako uživajo popolno oprostitev za priložnostno zasebno uporabo prevoznih sredstev, najetih po pisni pogodbi:

2.  Prevozna sredstva se ponovno izvozijo ali vrnejo podjetju za dajanje v najem, ki ima sedež na carinskem območju Skupnosti:

Prevozno sredstvo se ponovno izvozi v dveh dneh po začetku veljavnosti pogodbe v primeru iz odstavka 1(b).

Člen 561

1.  Popolna oprostitev uvoznih dajatev se odobri, kadar je treba prevozna sredstva začasno registrirati na carinskem območju Skupnosti s predvidenim ponovnim izvozom na ime ene od naslednjih oseb:

V primeru iz točke (b) je treba prevozna sredstva izvoziti v treh mesecih od dneva registracije.

2.  Popolna oprostitev uvoznih dajatev se odobri, kadar prevozna sredstva komercialno ali zasebno uporablja fizična oseba s sedežem na carinskem območju Skupnosti, ki jo zaposluje lastnik prevoznih sredstev s sedežem zunaj tega območja ali jo lastnik kako drugače pooblasti.

Zasebno uporabo je treba predvideti v pogodbi o zaposlitvi.

Pri stalni uporabi lahko carinski organi po tej določbi omejijo začasen uvoz prevoznih sredstev.

3.  Popolna oprostitev uvoznih dajatev se v izjemnih primerih lahko odobri, kadar osebe s sedežem na carinskem območju Skupnosti v omejenem obdobju komercialno uporabljajo prevozna sredstva.

Člen 562

Brez poseganja v druge posebne določbe so roki za zaključek naslednji:

Pododdelek 2

Osebni predmeti in blago za šport, ki jih uvozijo potniki; material za razvedrilo pomorščakov

Člen 563

Popolna oprostitev uvoznih dajatev se odobri, kadar potnik uvozi osebne predmete, ki so smiselno potrebni za potovanje, in blago za šport, kakor je to določeno v členu 236(A)(1).

Člen 564

Popolna oprostitev uvoznih dajatev se odobri za material za razvedrilo pomorščakov v naslednjih primerih:

Pododdelek 3

Material za pomoč ob nesrečah; medicinska, kirurška in laboratorijska oprema; živali; blago za uporabo na obmejnih območjih

Člen 565

Popolna oprostitev uvoznih dajatev se odobri za material za pomoč ob nesrečah, kadar se uporablja v povezavi z ukrepi, sprejetimi za odpravo posledic nesreč ali podobnih okoliščin, ki prizadenejo carinsko območje Skupnosti, in kadar je namenjen državnim organom ali organom, ki jih potrdijo pristojne oblasti.

Člen 566

Popolna oprostitev uvoznih dajatev se odobri, kadar se medicinska, kirurška in laboratorijska oprema pošilja na posodo na zahtevo bolnišnice ali druge medicinske ustanove, ki nujno potrebuje tako opremo, da odpravi neustreznost lastnih zmogljivosti in kadar je namenjena diagnosticiranju ali terapiji.

Člen 567

Popolna oprostitev uvoznih dajatev se odobri za živali, katerih lastnik je oseba s sedežem zunaj carinskega območja Skupnosti.

Odobri se za naslednje blago, namenjeno za dejavnosti, ki so skladne s posebnostmi obmejnega območja, kakor so opredeljene z veljavnimi določbami:

Pododdelek 4

Sredstva za prenos zvoka, slike ali podatkov, reklamno gradivo, poklicna oprema, pedagoško gradivo in znanstvena oprema

Člen 568

Popolna oprostitev uvoznih dajatev se odobri za blago:

Člen 569

1.  Popolna oprostitev uvoznih dajatev se odobri, kadar je poklicna oprema:

2.  Popolna oprostitev se ne odobri, kadar se bo oprema uporabljala za industrijsko proizvodnjo ali pakiranje blaga ali, razen pri ročnem orodju, za izkoriščanje naravnih virov, za gradnjo, popravilo ali vzdrževanje stavb ali za izvajanje zemeljskih in podobnih del.

Člen 570

Popolna oprostitev uvoznih dajatev se odobri, kadar sta pedagoško gradivo in znanstvena oprema:

Pododdelek 5

Embalaža; modeli, matrice, kalupi, risbe, skice, merilne, kontrolne in preskusne naprave ter drugi podobni predmeti; posebno orodje in naprave; blago za izvedbo preskusov ali preskusno blago, vzorci, nadomestna proizvodna sredstva

Člen 571

Popolna oprostitev uvoznih dajatev se odobri, kadar je embalaža:

Embalaža naj se ne uporablja v notranjem prometu, razen za predvideni izvoz blaga. Pri embalaži, ki je uvožena polna, to velja šele od trenutka, ko se sprazni.

Člen 572

1.  Popolna oprostitev uvoznih dajatev se odobri, kadar so modeli, matrice, kalupi, risbe, skice, merilne, kontrolne in preskusne naprave ter drugi podobni predmeti:

2.  Popolna oprostitev uvoznih dajatev se odobri za posebno orodje in naprave, kadar je blago:

Člen 573

Popolna oprostitev uvoznih dajatev se odobri za naslednje blago:

Za blago iz točke (b) je rok za zaključek šest mesecev.

Člen 574

Popolna oprostitev uvoznih dajatev se odobri, kadar se vzorci uvozijo v razumnih količinah, in to samo za razstavo ali predstavitev na carinskem območju Skupnosti.

Člen 575

Popolna oprostitev uvoznih dajatev se odobri, kadar dobavitelj ali serviser začasno da stranki na razpolago nadomestna proizvodna sredstva do dobave ali popravila podobnega blaga.

Rok za zaključek je šest mesecev.

Pododdelek 6

Blago za prireditve ali za prodajo

Člen 576

1.  Popolna oprostitev uvoznih dajatev se odobri za blago, razstavljeno ali uporabljeno na javni prireditvi, ki ni organizirana samo za komercialno prodajo blaga, ali pridobljeno na takih prireditvah iz blaga, danega v postopek.

V izjemnih primerih pristojni carinski organi lahko odobrijo postopek za druge prireditve.

2.  Popolna oprostitev uvoznih dajatev se odobri za blago na ogled, kadar ga ni mogoče uvoziti kot vzorce in ga pošiljatelj želi prodati, prejemnik pa se po pregledu morda odloči za nakup.

Rok za zaključek je dva meseca.

3.  Popolna oprostitev uvoznih dajatev se odobri za naslednje:

Pododdelek 7

Nadomestni deli, pribor in oprema; drugo blago

Člen 577

Popolna oprostitev uvoznih dajatev se odobri, kadar se nadomestni deli, pribor in oprema uporabljajo za popravilo in vzdrževanje, vključno z remontom, prilagoditvami in ohranjanjem blaga, danega v postopek.

Člen 578

Popolna oprostitev uvoznih dajatev se lahko odobri, kadar je drugo blago razen tistega, ki je našteto v členih 556 do 577, ali tistega, ki ne izpolnjuje pogojev iz teh členov, uvoženo:

Oddelek 3

Določbe glede izvedbe postopka

Člen 579

Kadar so osebni predmeti, blago, uvoženo za šport, ali prevozna sredstva prijavljeni ustno ali s katerim koli drugim dejanjem za vnos v postopek, lahko carinski organi, kadar gre za vprašanje visokega zneska uvoznih dajatev ali obstaja resno tveganje, da obveznosti postopka ne bodo izpolnjene, zahtevajo pisno deklaracijo.

Člen 580

1.  Deklaracije za vnos v postopek z uporabo zvezkov ATA/CPD se sprejmejo, če jih je izdala država udeleženka, potrdilo in zavarovalo pa združenje, ki je sestavni del mednarodne verige garantnih združenj.

Če z dvostranskim ali večstranskim dogovorom ni določeno drugače, pomeni ‚država udeleženka‘ pogodbeno stranko Konvencije ATA ali Istanbulske konvencije, ki je sprejela priporočila Sveta za carinsko sodelovanje z dne 25. junija 1992 glede sprejemanja zvezkov ATA in CPD za postopek začasnega uvoza.

2.  Odstavek 1 se uporablja le, če:

Zvezek ATA/CPD se predloži uradu vstopa na carinsko območje Skupnosti, razen če ta urad ne more preveriti izpolnjevanja pogojev za ta postopek.

3.  Členi 454, 455 in 458 do 461 se uporabljajo s potrebnimi spremembami za blago, ki je dano v postopek in ga zajemajo zvezki ATA.

Člen 581

1.  Brez poseganja v posebne garantne sisteme za zvezke ATA/CPD je treba pri začetku postopka s pisno deklaracijo preskrbeti zavarovanje, razen v primerih iz Priloge 77.

2.  Da bi olajšali nadzor nad postopkom, lahko carinski organi zahtevajo vodenje evidenc.

Člen 582

1.  Kadar je blago, dano v postopek v skladu s členom 576, sproščeno v prosti promet, se znesek dolga določi na osnovi elementov za odmero, ustreznih za to blago v trenutku sprejetja deklaracije za prosti promet.

Kadar je blago, dano v postopek v skladu s členom 576, dano na trg, se šteje, da je predloženo carini, ko je prijavljeno za sprostitev v prosti promet pred potekom roka za zaključek.

2.  Za zaključek postopka glede blaga iz člena 576(1) šteje njegova poraba, uničenje ali brezplačna razdelitev navzočim na prireditvi kot ponovni izvoz, pod pogojem, da njegova količina ustreza vrsti prireditve, številu obiskovalcev in obsegu imetnikove tamkajšnje udeležbe.

Prvi pododstavek se ne uporablja za alkoholne pijače, tobačne izdelke ali gorivo.

Člen 583

Kadar je blago v postopku dano v enega od odložnih postopkov ali uvedeno v prosto cono kontrolne vrste I v pomenu iz člena 799 ali v prosto skladišče ali dano v prosto cono kontrolne vrste II v pomenu iz člena 799, kar omogoča zaključek postopkazačasnega uvoza, potem morajo dokumenti razen zvezkov ATA/CPD ali evidenc, uporabljenih za imenovano carinsko dovoljeno rabo ali uporabo, ali kateri koli njihovi nadomestni dokumenti imeti eno od naslednjih oznak:

Člen 584

Za železniška prevozna sredstva, ki se po dogovoru uporabljajo skupno, se postopek zaključi tudi, ko se železniška prevozna sredstva iste vrste ali iste vrednosti, kakršna so bila dana na razpolago osebi s sedežem na carinskem območju Skupnosti, izvozijo ali ponovno izvozijo.

POGLAVJE 6

Pasivno oplemenitenje

Oddelek 1

Dodatni pogoji glede odobritve dovoljenja

Člen 585

1.  Razen če obstajajo znaki o nasprotnem, se šteje, da bistveni interesi predelovalcev Skupnosti niso resno oškodovani.

2.  Kadar zahtevek za dovoljenje sestavi oseba, ki izvaža blago v začasnem izvozu brez organiziranja operacij oplemenitenja, carinski organi na osnovi dokazilnih listin predhodno preverijo pogoje, predpisane v členu 147(2) zakonika. Smiselno se uporabita člena 503 in 504.

Člen 586

1.  V dovoljenju so navedena sredstva in metode za ugotavljanje, ali izvirajo pridobljeni izdelki iz predelave blaga v začasnem izvozu, oziroma za preverjanje, ali so izpolnjeni pogoji za uporabo sistema zamenjave.

Taka sredstva in metode lahko vključujejo uporabo informativnega dokumenta, predpisanega v Prilogi 104, in pregled evidenc.

2.  Kadar zaradi vrste operacij oplemenitenja ni mogoče ugotoviti, ali pridobljeni izdelki izvirajo iz blaga v začasnem izvozu, se dovoljenje kljub temu lahko odobri v dobro utemeljenih primerih, pod pogojem, da vložnik lahko zadovoljivo jamči, da ima blago, uporabljeno v postopkih oplemenitenja, isto osemmestno tarifno oznako KN, je enake trgovske kakovosti in ima enake tehnične lastnosti kakor blago v začasnem izvozu. V dovoljenju se določijo pogoji za uporabo postopka.

Člen 587

Kadar se postopek zahteva za popravilo, mora biti blago v začasnem izvozu sposobno popravila, postopek pa se ne sme uporabiti za izboljšanje tehnične učinkovitosti blaga.

Oddelek 2

Določbe glede izvedbe postopka

Člen 588

1.  V dovoljenju je določen rok za zaključek. Kadar to opravičujejo okoliščine, se ta rok lahko podaljša, tudi če je prvotno postavljeni rok že potekel.

2.  Člen 157(2) zakonika se uporablja tudi potem, ko je prvotno postavljeni rok že potekel.

Člen 589

1.  Deklaracija za vnos blaga v začasnem izvozu v postopek se sestavi v skladu z določbami, predpisanimi za izvoz.

2.  Pri predhodnem uvozu mora biti med spremnimi dokumenti k deklaraciji za sprostitev v promet tudi kopija dovoljenja, razen če se tako dovoljenje zahteva v skladu s členom 497(3)(d). Smiselno se uporabi člen 220(3).

Oddelek 3

Določbe glede izračuna za oprostitev dajatve

Člen 590

1.  Za izračun zneska, ki se odšteje, se ne upoštevajo nobene protidampinške dajatve ali izravnalne dajatve.

Stranski pridobljeni izdelki, ki jih predstavljajo odpadki, usedline, odrezki in ostanki, se štejejo za vključene.

2.  Pri določanju vrednosti blaga v začasnem izvozu v skladu z eno od metod iz drugega pododstavka člena 151(2) zakonika se stroški natovarjanja, prevoza in zavarovanja za blago v začasnem izvozu do kraja, kjer so bile opravljene operacije oplemenitenja ali zadnja taka operacija, ne vključijo v:

Stroški natovarjanja, prevoza in zavarovanja pridobljenih izdelkov s kraja, kjer so se opravile operacije oplemenitenja ali zadnja taka operacija, do kraja njihovega vnosa na carinsko območje Skupnosti, se vključijo v stroške oplemenitenja.

Med stroške natovarjanja, prevoza in zavarovanja spadajo:

Člen 591

Delna oprostitev uvoznih dajatev z upoštevanjem stroška operacije oplemenitenja kot osnove vrednosti za dajatev se odobri na zahtevo.

Razen za nekomercialno blago se prvi pododstavek ne uporablja, kadar je blago v začasnem izvozu, ki ne izvira iz Skupnosti v pomenu oddelka 1 poglavja 2 naslova II zakonika, sproščeno v prosti promet po stopnji dajatev nič.

Členi 29 do 35 zakonika se smiselno uporabljajo za stroške predelave, v katerih ni upoštevano blago v začasnem izvozu.

Člen 592

Pri podjetjih, ki pogosto opravljajo operacije oplemenitenja po dovoljenju, nezajemajočem popravila, lahko carinski organi na zahtevo imetnika določijo povprečno carinsko stopnjo, ki se uporabi za vse te operacije (zbirni zaključek).

Ta stopnja se določi za vsako obdobje največ dvanajstih mesecev in se uporablja začasno za pridobljene izdelke, v tem obdobju sproščene v prosti promet. Na koncu vsakega obdobja carinski organi opravijo končni izračun in po potrebi uporabijo določbe člena 220(1) ali člena 236 zakonika.“

29. Poglavje 1 (členi 799 do 840) naslova V dela II se zamenja z:

„POGLAVJE I

Proste cone in prosta skladišča

Oddelek 1

Skupne določbe oddelkov 2 in 3

Pododdelek 1

Opredelitve in splošne določbe

Člen 799

V tem poglavju:

(a)	‚kontrola vrste I‘pomeni kontrole, ki temeljijo predvsem na obstoju ograje;

(b)	‚kontrola vrste II‘pomeni kontrole, ki so utemeljene predvsem na formalnostih, opravljenih v skladu z zahtevami postopka carinskega skladiščenja;

(c)	‚izvajalec‘pomeni katero koli osebo, ki opravlja dejavnost, kakršna je skladiščenje, obdelava ali predelava, prodaja ali nabava blaga v prosti coni ali prostem skladišču.

Člen 800

Katera koli oseba lahko pri carinskih organih, ki jih imenujejo države članice, vloži zahtevo, da se del carinskega območja Skupnosti določi za ureditev proste cone ali prostega skladišča.

Člen 801

1.  Zahtevek za dovoljenje za gradnjo v prosti coni se sestavi pisno.

2.  V vlogi iz odstavka 1 mora biti navedena dejavnost, za katero se bo uporabljala zgradba, in kateri koli drugi podatki, ki bodo omogočili, da bodo carinski organi, ki jih določijo države članice, ocenili podlago za odobritev dovoljenja.

3.  Pristojni carinski organi odobrijo dovoljenje v primerih, pri katerih ni ovirana uporaba carinskih predpisov.

4.  Odstavki 1, 2 in 3 se uporabijo tudi, kadar gre za spremembo namembnosti zgradbe v prosti coni ali zgradbe, ki je del prostega skladišča.

Člen 802

Carinski organi držav članic sporočijo Komisiji naslednje informacije:

Komisija objavi informacije iz (a) in (b) v Uradnem listu Evropskih skupnosti serije C.

Pododdelek 2

Potrditev evidenc blaga

Člen 803

1.  Izvajalčevo opravljanje dejavnosti je pogojeno s potrditvijo evidenc blaga, kar izvedejo carinski organi po:

2.  Dovoljenje se izda v pisni obliki. Dodeli se le osebam, ki dajejo vsa potrebna jamstva glede uporabe določb o prostih conah ali prostih skladiščih.

Člen 804

1.  Zahtevek za potrditev evidenc blaga se predloži pisno carinskim organom, ki jih določi država članica, v kateri je prosta cona ali prosto skladišče.

2.  V zahtevku iz odstavka 1 je treba navesti predvidene dejavnosti, ta podatek pa se šteje kot uradno obvestilo iz člena 172(1) zakonika. V njem je naslednje:

Oddelek 2

Določbe, ki se uporabljajo v prostih conah kontrolne vrste I in v prostih skladiščih

Pododdelek 1

Kontrole

Člen 805

Ograja okoli prostih con mora biti takšna, da carinskim organom zunaj proste cone olajša nadzor in prepreči, da bi se katero koli blago nepravilno odstranilo iz proste cone.

Prvi pododstavek se smiselno uporablja tudi za prosta skladišča.

Območje neposredno zunaj ograje mora carinskim organom dopuščati zadosten nadzor. Za dostop do imenovanega območja se zahteva privolitev imenovanih organov.

Člen 806

V evidencah blaga, ki se vodijo za prosto cono ali prosto skladišče, morajo biti zlasti:

Carinski organi lahko opustijo zahtevo po delu teh informacij, kadar to ne škodi nadzoru ali kontroli proste cone ali prostega skladišča.

Kjer je treba voditi evidence zaradi carinskega postopka, informacij iz teh evidenc ni treba vnašati v evidence blaga.

Člen 807

Postopek aktivnega oplemenitenja ali predelave pod carinskim nadzorom se za pridobljene izdelke, predelane izdelke ali blago v nespremenjenem stanju v prosti coni ali prostem skladišču zaključi z vpisom v evidence blaga v prosti coni ali prostem skladišču. Referenčni podatki za tak vpis se vnesejo v evidence za aktivno oplemenitenje ali predelavo pod carinskim nadzorom glede na primer.

Pododdelek 2

Druge določbe glede delovanja proste cone kontrolne vrste I ali prostega skladišča

Člen 808

Ukrepi trgovinske politike, predpisani v aktih Skupnosti, se uporabljajo za neskupnostno blago, dano v prosto cono ali prosto skladišče, samo kolikor veljajo za vnos blaga na carinsko območje Skupnosti.

Člen 809

Kadar so elementi za odmero carinskega dolga, ki ga bo treba plačati, tisti, ki se uporabijo, preden je blago predmet običajnih ravnanj iz Priloge 72, se lahko v skladu s členom 523 izda informativni list INF8.

Člen 810

V skladu s členom 40 Uredbe (ES) št. 800/1999 se v prosti coni ali prostem skladišču lahko uredi oskrbovalno skladišče.

Člen 811

Pri ponovnem izvozu neskupnostnega blaga, ki se ne raztovori ali se pretovori, se ne zahteva uradno obvestilo iz člena 182(3) zakonika.

Člen 812

Kadar carinski organi blagu potrdijo skupnostni status ali neskupnostni status v skladu s členom 170(4) zakonika, uporabijo obrazec, skladen z vzorcem in določbami v Prilogi 109.

Izvajalec z obrazcem potrdi blagu skupnostni status, če je v skladu s členom 173(a) zakonika neskupnostno blago prijavljeno za sprostitev v prosti promet, tudi kadar zaključuje postopek aktivnega oplemenitenja ali predelave pod carinskim nadzorom.

Oddelek 3

Določbe, ki se uporabljajo v prostih conah kontrolne vrste II

Člen 813

Brez poseganja v določbe oddelka 1 in člena 814 se določbe, predpisane za postopek carinskega skladiščenja, uporabljajo za proste cone kontrolne vrste II.

Člen 814

Kadar je neskupnostno blago, ki ni raztovorjeno ali je samo pretovorjeno, dano v prosto cono z uporabo postopka hišnega carinjenja in se pozneje ponovno izvozi z uporabo istega postopka, lahko carinski organi izvajalca oprostijo obveznosti, da obvesti pristojni carinski organ o vsakem prihodu ali odhodu takega blaga. V tem primeru se pri kontrolnih ukrepih upošteva tak poseben položaj.

Kratkoročno skladiščenje blaga v zvezi s takim pretovorom se šteje za sestavni del pretovora.“

30. Člen 859 se spremeni:

31. V Prilogi 10 se doda:

32. V Prilogi 37 se naslovu I(B)(2)(f)(aa) doda naslednji odstavek:

„Kadar je v dovoljenju za skladišče tipa E določeno, da se uporabljajo postopki, določeni za tip D, sta potrebni tudi okenci 33 in 47.“

33. Priloga 37a se spremeni v skladu s Prilogo I k tej uredbi.

34. Priloga 38 se spremeni v skladu s Prilogo II k tej uredbi.

35. Priloga 45a se spremeni v skladu s Prilogo III k tej uredbi.

36. Priloga 47a se spremeni v skladu s Prilogo IV k tej uredbi.

37. Priloge 67 do 103 se zamenjajo z besedilom (priloge 67 do 77), navedenim v Prilogi V k tej uredbi.

38. Črtajo se priloge 105, 106 in 107.

1. V skupini podatkov „Sklic na zavarovanje“ pod oznako ŠSZ se na koncu obrazložitve vstavi:

Polji 1 in 2 kot razloženo zgoraj.

Polje 3 je treba izpolniti z enotnim identifikatorjem za leto in državo za sprejem zavarovanja, ki ga daje urad zavarovanja. Nacionalne uprave, ki želijo imeti referenčno številko carinskega urada za urad zavarovanja vključeno v ŠSZ, lahko uporabijo do šest prvih znakov za vstavljanje nacionalne številke urada zavarovanja.

Polje 4 je treba izpolniti z vrednostjo, ki je kontrolna številka za polja 1 do 3 ŠSZ. To polje omogoča odkritje napake, ko se zajamejo prva štiri polja ŠSZ.

Polje 5 se uporabi samo, kadar se ŠSZ nanaša na posamezno zavarovanje s kuponi, registriranimi v računalniškem tranzitnem sistemu. V tem primeru je treba v to polje vpisati identifikacijsko številko kupona.“

2. Obrazložitev podatkovne skupine „Sklic na zavarovanje“ se zamenja z:

„Številka: 99

Podatkovna skupina se uporabi, če oznaka, ‚Vrsta zavarovanja‘ vsebuje oznako, ‚0‘, ‚1‘, ‚2‘, ‚4‘ ali, ‚9‘.“

3. Obrazložitev podatkovne oznake „ŠSZ“ se zamenja z:

„Vrsta/trajanje: an24

Oznaka se uporabi za vstavljanje številke sklica na zavarovanje (ŠSZ), če oznaka, ‚Vrsta zavarovanja‘ vsebuje oznako, ‚0‘, ‚1‘, ‚2‘, ‚4‘ ali, ‚9‘. V tem primeru se oznake; ‚Drug sklic na zavarovanje‘ ne more uporabiti.“

4. Obrazložitev podatkovne oznake „Drug sklic na zavarovanje“ se zamenja z naslednjim:

„Vrsta/trajanje: an..35

Oznaka se uporabi, če oznaka, ‚Vrsta zavarovanja‘ vsebuje druge oznake kot, ‚0‘, ‚1‘, ‚2‘, ‚4‘ ali, ‚9‘. V tem primeru se oznake; ‚ŠSZ‘ ne more uporabiti.“

5. V skupini podatkov „Sklic na zavarovanje“ se obrazložitev pod oznako „Pristopna oznaka“ zamenja z naslednjim:

„Vrsta/dolžina: an4

Oznaka se uporabi pri uporabi oznake ‚ŠSZ‘ sicer ta oznaka za države članice ni obvezna. V odvisnosti od vrste zavarovanja jo izda urad zavarovanja, garant ali glavni zavezanec in se uporabi za zaščito določenega zavarovanja.“

Pod „drugi vpisi“ za oznako 2 se vstavi naslednje:

„— razen kadar si urad zavarovanja in urad odhoda izmenjata podatke o garanciji z uporabo informacijske tehnologije in računalniških omrežij, se to posamezno zavarovanje lahko uporabi samo pri uradu odhoda, označenem na instrumentu zavarovanja;“

1. Zgradba vzorcev ni zavezujoča; na primer, namesto okenc lahko države članice predpišejo vrstično zgrajene obrazce ali pa se po potrebi okenca lahko povečajo.

Številčno zaporedje in ustrezna besedila pa so obvezni.

2. Države članice lahko predvidijo okenca ali vrstice za nacionalne potrebe. Ta okenca ali vrstice morajo biti označeni z zaporedno številko in veliko črko (na primer 5A).

3. Načeloma je treba okenca s krepko zaporedno številko vedno izpolniti. Obrazložitev se nanaša na izjeme. Carinska uprava lahko predvidi obvezno izpolnitev okenca 5 samo, kadar se zahtevek nanaša na posamezno dovoljenje.

4. V Dodatku k opombam morajo biti oznake gospodarskih pogojev IAO v skladu s Prilogo 70.

1. Kadar se blago ali izdelki prenesejo od enega imetnika do drugega brez zaključka postopka, se izpolni obrazec, ki ustreza vzorcu, sestavljenem v skladu s členi 205 do 215 na izvodih 1, 4 in dodatni izvod, ki je enak izvodu 1.

2. Pred prenosom je treba nadzorni urad, ki obravnava prvega imetnika, obvestiti o predlaganem prenosu tako kot določi ta urad, da se omogoči kakršna koli preverjanja, ki se zdijo potrebna.

3. Dodatni izvod 1 zadrži prvi imetnik (pošiljatelj blaga ali izdelkov), izvod 1 pa se pošlje njegovemu nadzornemu uradu.

4. Izvod 4 spremlja blago ali izdelke in ga zadrži drugi imetnik.

5. Nadzorni urad prvega imetnika pošlje izvod 1 nadzornemu uradu drugega imetnika.

6. Drugi imetnik izda prvemu imetniku potrdilo o prejemu prenesenega blaga ali izdelkov, v katerem navede datum njihovega knjiženja (sprejem pisne carinske deklaracije v primeru začasnega uvoza), slednji pa ga zadrži.

1. Kadar se blago ali izdelki prenesejo od enega imetnika do drugega brez zaključka postopka, se izpolnita le izvoda 1 in 4 dokumenta iz odstavka 1 dela A.

2. Preden se blago ali izdelki prenesejo, se nadzorne urade obvesti o nameravanem prenosu tako kot sami določijo, da se jim omogoči izvedba kontrol, ki se jim zdijo potrebne.

3. Prvi imetnik (pošiljatelj blaga ali izdelkov) zadrži izvod 1.

4. Izvod 4 lahko spremlja blago ali izdelke in ga zadrži drugi imetnik.

5. Uporabi se odstavek 6 dela A.

— obdelava podatkov,

— trgovinski ali upravni dokumenti ali

— kateri koli drug dokument.

2.  Pošiljatelja: napišite ime in naslov prvega imetnika, ime in naslov njegovega nadzornega urada, nato pa številko dovoljenja in carinski urad, ki ga je izdal.

3.  Obrazce: navedite zaporedno številko kompleta obrazcev glede na skupno število uporabljenih kompletov.

Kadar se deklaracija nanaša na eno samo postavko (tj. kadar je treba izpolniti le eno polje ‚poimenovanje blaga‘) pustite okence 3 prazno, v okence 5 pa vpišite številko 1.

5.  Postavke: navedite skupno število postavk, prijavljenih v vseh obrazcih ali uporabljenih dopolnilnih obrazcih. Število postavke je enako številu polj ‚poimenovanje blaga‘ ki jih je treba izpolniti.

8.  Prejemnika: napišite ime drugega imetnika, ime in naslov njegovega nadzornega urada in naslov, kjer se bo skladiščilo blago ali izdelki, uporabljeni ali predelani, nato pa številko dovoljenja in carinski urad, ki ga je izdal.

15.  Odpremno državo: navedite državo članico, iz katere je blago odpremljeno.

31.  Pakiranje in poimenovanje blaga; oznake in številke — številko(-e) zabojnika(ov) — število in vrsto: vpišite oznake, (identifikacijske) številke, število in vrsto pakiranj ali, če gre za nepakirano blago, število blaga, zajetega v deklaraciji ali po potrebi navedbo ‚nepakirano‘ skupaj s potrebnimi podatki za ugotavljanje istovetnosti.

Blago je treba opisati z uporabo običajnega trgovinskega poimenovanja dovolj podrobno, da je blago mogoče opredeliti. Kadar se uporablja zabojnik, je treba v tem polju navesti tudi identifikacijske oznake zabojnika.

32.  Številko postavke: navedite zaporedno številko obravnavane postavke izmed skupnega števila postavk, prijavljenih v obrazcih ali uporabljenih dopolnilnih obrazcih, kot je to opredeljeno v okencu 5.

Kadar se deklaracija nanaša na eno samo postavko, lahko carinski organi določijo, da se v to okence ne vnese ničesar.

33.  Oznako blaga: vnesite tarifno oznako KN za ustrezno postavko ( 10 ).

35.  Bruto težo: kadar je potrebno, v kilogramih izrazite bruto težo blaga, poimenovanega v ustreznem okencu 31. Bruto teža je skupna teža blaga skupaj s pakiranjem, vključno z zabojniki in drugo transportno opremo.

38.  Neto težo: v kilogramih izražena neto teža blaga, poimenovanje v ustreznem okencu 31. Neto teža je teža blaga brez vsakega pakiranja.

41.  Dopolnilne enote: kadar je potrebno, navedite količino v enotah, določenih v kombinirani nomenklaturi.

44.  Dodatne podatke; predložene dokumente, potrdila in dovoljenja: vnesite datum prvega vnosa v postopek in z velikimi tiskanimi črkami ‚Prenos‘ čemur po potrebi sledi:

Kadar za uvozno blago veljajo posebni ukrepi trgovinske politike in kadar je treba te ukrepe uporabljati tudi pri prenosu, je treba temu vpisu dodati besede ‚Trgovinska politika.‘

47.  Izračun dajatev: vpišite osnovo za dajatev (vrednost, težo ali drugo).

54.  Kraj in datum; podpis in ime deklaranta ali njegovega zastopnika: vnesite lastnoročni podpis osebe, navedene v okencu 2, ki mu sledi ime. Kadar je udeleženec pravna oseba, mora podpisnik obrazca za podpisom in imenom navesti svoj naziv.

7. postopke, v katerih vrednost ( 31 ) uvoznega blaga po osemmestni tarifni oznaki KN ne presega na posameznega vložnika ali koledarsko leto 150 000 EUR za blago iz seznama v Prilogi 73 ali 500 000 EUR za drugo blago (najnižja vrednost);

8. v skladu s členom 11 Uredbe Sveta (ES) št. 3448/93, kadar zadeva uvozno blago iz dela A Priloge 73 in vložnik predloži dokument, ki ga je izdal pooblaščeni organ in ki dovoljuje vnos tega blaga v postopek v okviru količine, določene na osnovi preskrbovalne bilance; ali

9. gradnjo, spremembo ali preureditev civilnih zrakoplovov ali satelitov ali njihovih delov.

(a) Kadar carinski urad, ki izdaja informativni list, meni, da so poleg obstoječih podatkov na informativnem listu potrebni še dodatni podatki, to doda. Kadar na listu ni dovolj prostora, se priloži dodatnega. To se navede na izvirniku.

(b) Carinski urad, ki je potrdil informativni list, se lahko zaprosi, da naknadno preveri verodostojnost lista in točnost vsebovanih podatkov.

(c) Če gre za zaporedne pošiljke, se lahko izpolni potrebno število informativnih listov za količino blaga ali izdelkov, danih v postopek. Prvotni informativni list se lahko nadomesti z novimi informativnimi listi ali pa, kadar se uporabi samo en informativni list, lahko carinski urad, ki je list potrdil, količine blaga ali izdelkov označi na izvirniku. Kadar na listu ni dovolj prostora, se priloži dodatni list, kar mora biti navedeno na izvirniku.

(d) Carinski organi lahko dovolijo uporabo rekapitulativnih informativnih listov za trgovske tokove tristranskega prometa z velikim številom operacij, ki zajemajo celotno količino uvoza/izvoza v danem obdobju.

(e) V izjemnih okoliščinah se informativni list lahko izda naknadno, vendar ne po preteku roka, do katerega je treba hraniti dokumente.

(f) V primeru tatvine, izgube ali uničenja informativnega lista, lahko izvajalec carinski urad, ki ga je potrdil, zaprosi za izdajo dvojnika.

Izvirnik in izvode tako izdanega informativnega lista imajo eno od naslednjih oznak:

(a) Informativni list INF 8 (v nadaljevanju: INF 8) se lahko uporabi, ko se blago prijavi za novo carinsko dovoljeno rabo ali uporabo, da bi določili elemente za odmero carinskega dolga, veljavnega, pred izvedbo običajnih oblik ravnanj.

(b) INF 8 se izpiše v izvirniku in kopiji.

(c) Nadzorni urad preskrbi podatke za okenca 11, 12 in 13, potrdi okence 15 in vrne izvirnik INF 8 deklarantu.

(a) Informativni list INF 1 (v nadaljnjem besedilu INF 1) se lahko uporablja za posredovanje podatkov o:

(b) INF 1 se izpiše v izvirniku in dveh kopijah.

Izvirnik in ena kopija INF 1 se pošlje nadzornemu uradu, eno kopijo pa obdrži carinski urad, ki je potrdil INF 1.

Nadzorni urad vpiše zahtevane podatke v okenca 8, 9 in 11 INF 1, ga potrdi, obdrži kopijo in vrne izvirnik.

(c) Kadar se zahteva sprostitev pridobljenih izdelkov ali blaga v nespremenjenem stanju v prosti promet pri carinskem uradu, ki ni urad vnosa, ta carinski urad, ki potrdi INF 1, zahteva, da nadzorni urad navede:

(d) Kadar so pridobljeni izdelki, pridobljeni z aktivnim oplemenitenjem (sistem povračila), prijavljeni za drugo carinsko dovoljeno rabo ali uporabo, ki omogoča povrnitev ali odpustitev uvoznih dajatev, in je zanje treba ponovno zahtevati dovoljenje za postopek aktivnega oplemenitenja, lahko carinski organi, ki izdajajo dovoljenje, uporabijo INF 1, da določijo znesek uvoznih dajatev, ki jih je treba obračunati, ali znesek carinskega dolga, ki utegne nastati.

(e) Kadar se deklaracija za sprostitev v prosti promet nanaša na pridobljene izdelke, pridobljene iz uvoznega blaga ali blaga v nespremenjenem stanju ob upoštevanju posebnih ukrepov trgovinske politike v trenutku vnosa v postopek (sistem odloga) in se taki ukrepi uporabljajo še naprej, potem carinski urad, ki sprejme deklaracijo in potrdi INF 1 prosi nadzorni urad, da navede podatke, ki so potrebni za uporabo ukrepov trgovinske politike.

(f) Kadar se sprostitev v prosti promet zahteva v primeru INF 1, ki je izpolnjen zaradi določitve zneska zavarovanja, se lahko uporabi isti INF 1, če vsebuje:

(a) Informativni list INF 9 (v nadaljevanju: INF 9) se lahko uporablja, kadar se pridobljenim izdelkom določi druga dopustna carinsko dovoljena raba ali uporaba v tristranskem prometu (IM/EX).

(b) INF 9 se izpiše v izvirniku in treh kopijah za količine uvoznega blaga, danega v postopek.

(c) Urad vnosa potrdi okence 11 v INF 9 in navede, kateri načini za zagotovitev istovetnosti ali ukrepi za nadzor uporabe enakega blaga se uporabljajo (kot na primer uporaba vzorcev, slik ali tehničnih opisov ali izvedba analiz).

Urad vnosa pošlje kopijo 3 nadzornemu uradu in vrne izvirnik ter ostale kopije deklarantu.

(d) Deklaraciji za zaključek postopka, so priloženi izvirnik INF 9 ter kopiji 1 in 2.

Urad zaključka navede količino pridobljenih izdelkov in dan sprejema. Kopijo 2 pošlje nadzornemu uradu, vrne izvirnik deklarantu in zadrži kopijo 1.

(a) Informativni list INF 5 (v nadaljevanju: INF 5) se lahko uporablja, kadar se pridobljeni izdelki, pridobljeni iz enakega blaga, izvozijo v tristranskem prometu s predhodnim izvozom (I/U).

(b) INF 5 se izpiše v izvirniku in treh kopijah za količine uvoznega blaga, ki ustrezajo količini izvoženih pridobljenih izdelkov.

(c) Carinski urad, ki sprejme izvozno deklaracijo, v INF 5 potrdi okence 9 in vrne izvirnik ter tri kopije deklarantu.

(d) Carinski urad izstopa izpolni okence 10, pošlje kopijo 3 nadzornemu uradu in vrne izvirnik in ostale kopije deklarantu.

(e) Kadar se trda pšenica (durum), iz tarifne oznake KN 1001 10 00 predela v testenine, iz tarifne oznake KN1902 11 00 in 1902 19, se ime uvoznika, ki ima dovoljenje za vnos uvoznega blaga v postopek in ki ga je treba vnesti v okence 2 v INF 5, lahko vpiše potem, ko je INF 5 že predložen carinskemu organu, pri katerem je vložena izvozna deklaracija. Podatek se vpiše na izvirnik in kopiji 1 ter 2 INF 5, preden se vloži deklaracijo za vnos uvoznega blaga v postopek.

(f) Deklaraciji za vnos v postopek mora biti priložen izvirnik INF 5 in kopiji 1 ter 2.

Carinski urad, kjer je vložena deklaracija za vnos v postopek, na izvirniku INF 5 in kopijah 1 ter 2 navedejo količino uvoznega blaga, vnesenega v postopek in dan sprejema deklaracije. Kopijo 2 pošlje nadzornemu uradu, vrne izvirnik deklarantu in zadrži kopijo

(a) Informativni list INF 7 (v nadaljevanju INF 7) se lahko uporablja, kadar se pridobljenim izdelkom ali blagu v nespremenjenem stanju v okviru sistema povračila določi ena od carinsko dovoljenih rab ali uporab, ki v skladu s členom 128(1) zakonika omogočajo povrnitev ali odpustitev, ne da bi bil vložen zahtevek za povrnitev.

Kadar se imetniku v skladu s členom 90 zakonika odobri prenos pravice do zahtevka za povrnitev na drugo osebo, se ta podatek vnese v INF 7.

(b) INF 7 se izdela v izvirniku in dveh kopijah.

(c) Carinski organ, ki sprejme deklaracijo o zaključku, potrdi INF 7, vrne izvirnik in eno kopijo deklarantu ter zadrži drugo kopijo.

(d) Kadar se vloži zahtevek za povrnitev, se mu priloži ustrezno potrjen izvirnik INF 7.

(a) Informativni list INF 6 (v nadaljevanju: INF 6) se lahko uporablja za sporočanje elementov za odmero carinskega dolga ali zneskov že obračunanih dajatev, kadar se uvozno blago prevaža znotraj carinskega ozemlja Skupnosti.

(b) V INF 6 so vsi podatki, ki jih potrebujejo carinski organi:

(c) INF 6 se izdela v izvirniku in dveh kopijah.

(d) INF 6 se potrdi, ko je blago dano v postopek zunanjega tranzita, na začetku postopka prenosa ali prej.

(e) Eno kopijo zadrži carinski urad, ki ga je potrdil. Izvirnik in druga kopija se vrneta udeležencu, ki to kopijo izroči uradu zaključka. Po potrditvi udeleženec vrne kopijo carinskemu uradu, ki jo je prvotno potrdil.

(a) Informativni list INF 2 (v nadaljevanju: INF 2) se lahko uporablja, kadar se pridobljeni izdelki ali nadomestni izdelki uvozijo v okviru tristranskega prometa.

(b) INF 2 se izpiše v izvirniku in eni kopiji za količino blaga, danega v postopek.

(c) Zahtevek za izdajo INF 2 predstavlja pristanek imetnika za prenos pravice do celotne ali delne oprostitve uvoznih dajatev drugi osebi, ki uvaža pridobljene ali nadomestne izdelke v okviru tristranskega prometa.

(d) Urad vnosa potrdi izvirnik in kopijo INF 2. Kopijo obdrži in vrne izvirnik deklarantu.

V okencu 16 navede način za zagotovitev istovetnosti blaga na začasnem izvozu.

Kadar so odvzeti vzorci ali uporabljene slike ali tehnični opisi, mora ta urad take vzorce, slike ali tehnične opise overiti z namestitvijo svojih carinskih oznak na blago, če to omogoča vrsta blaga, ali na embalažo in to tako, da se jih ne da spremeniti.

Etiketa s žigom urada in referenčnimi podatki z izvozne deklaracije se pritrdi k vzorcem, slikam ali tehničnim opisom na način, ki preprečuje zamenjavo.

Vzorci, slike ali tehnični opisi, overovljeni in žigosani, se vrnejo izvozniku, ki jih predloži z nedotaknjenimi žigi, ko se pridobljeni ali nadomestni izdelki ponovno uvozijo.

Če je potrebna analiza in bodo rezultati znani šele potem, ko bo urad vnosa že potrdil INF 2, bo dokument z rezultati analize dan izvozniku v zapečateni kuverti, ki onemogoča spreminjanje.

(e) Urad izstopa na izvirniku potrdi, da je blago zapustilo carinsko ozemlje Skupnosti, in ga vrne osebi, ki ga je predložila.

(f) Uvoznik pridobljenih ali nadomestnih izdelkov uradu zaključka predloži izvirnik INF 2 in po potrebi sredstva za zagotovitev istovetnosti.

1. prezračevanje, razprostiranje, sušenje, odstranjevanje prahu, preprosti čistilne operacije, popravilo embalaže, osnovna popravila škode, ki nastane med prevozom ali skladiščenjem, če gre za preproste operacije, nanos ali odstranitev zaščitne prevleke za prevoz;

2. obnovitev blaga po prevozu;

3. popis zalog, jemanje vzorcev, razvrščanje, odbiranje, mehansko filtriranje in tehtanje blaga;

4. odstranitev poškodovanih ali kontaminiranih sestavin;

5. konzerviranje s pasterizacijo, sterilizacijo, obsevanjem ali dodatkom konzervansov;

6. odpravljanje zajedalcev;

7. odstranjevanje in preprečevanje rje;

8. obdelovanje:

čeprav to privede do drugačne osemmestne tarifne oznake KN;

9. elektrostatična obdelava, razgubanje ali likanje tkanin;

10. obdelava, ki jo predstavlja:

11. razsoljevanje, čiščenje in strganje kož;

12. dodajanje blaga ali dodajanje ali nadomestitev pomožnih sestavin, dokler je to dodajanje ali nadomeščanje relativno omejeno ali namenjeno izpolnjevanju tehničnih standardov in ne spreminja vrste niti ne izboljša učinkovitosti izvirnega blaga, čeprav to zaradi dodanega ali nadomestnega blaga privede do drugačne osemmestne tarifne oznake KN;

13. redčenje ali zgoščevanje tekočin brez nadaljnje obdelave ali destilacije, čeprav to privede do drugačne osemmestne tarifne oznake KN;

14. medsebojno mešanje istovrstnega blaga različne kakovosti, da bi dobili enotno kakovost ali kakovost, ki jo zahteva stranka, ne da bi se spremenila vrsta blaga;

15. razdelitev ali razrez blaga v določeno velikost, če gre le za preproste postopke;

16. pakiranje, razpakiranje, zamenjava pakiranja, pretočitev ali preprost prenos v zabojnike, čeprav to privede do drugačne osemmestne tarifne oznake KN, pritrjevanje, odstranjevanje ali spreminjanje oznak, žigov, nalepk, listkov s ceno ali drugih podobnih razpoznavnih znakov;

17. preverjanje, prilagajanje, reguliranje in priprava strojev, naprav ter vozil za delo, zlasti da bi nadzorovali izpolnjevanje tehničnih standardov, če gre le za preproste operacije;

18. poliranje cevovodne napeljave za pripravo blaga za določene trge.

1. Naslednji proizvodi, ki spadajo pod eno od naslednjih skupnih tržnih ureditev:

2. Naslednji proizvodi, ki spadajo pod tarifne oznake KN:

3. Proizvodi, ki ne spadajo pod točki 1 in 2, za katere so določena kmetijska izvozna nadomestila enaka ali višja od nič.

— Priloga B k Uredbi Sveta (EGS) št. 1766/92 (sektor žit),

— Priloga B k Uredbi Sveta (ES) št. 3072/95 (sektor riža),

— Priloga I k Uredbi Sveta (ES) št. 2038/1999 (sektor sladkorja),

— Priloga II k Uredbi Sveta (ES) št. 1255/1999 (sektor mleka in mlečnih proizvodov),

— Priloga I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2771/75 ( 37 ) (sektor jajc),

— Priloga k Uredbi Sveta (EGS) št. 1010/86 ( 38 ) (proizvodna nadomestila za določene sladkorne izdelke, ki se uporabljajo v kemični industriji), in

— Priloga I k Uredbi Sveta (EGS) št. 1722/93 ( 39 ) (proizvodna nadomestila za sektorja žit in riža).

— se lahko sprejmejo odstopanja od prepovedi uporabe enakega blaga pri pšenici in sicer na osnovi sporočila Komisije državam članicam, po pregledu Odbora,

— uporaba enakega blaga je dovoljena med trdo (durum) pšenico Skupnosti in trdo pšenico iz tretje države pod pogojem, da je namenjena proizvodnji testenin, iz oznak KN 1902 11 00 in 1902 19.

1. Pri koruzi za živalsko krmo je uporaba enakega blaga mogoča pod pogojem, da se oblikuje carinski kontrolni sistem, ki zagotavlja, da se neskupnostna koruza dejansko uporablja za predelavo v živinsko krmo.

2. Pri koruzi za izdelavo škroba in škrobnih proizvodov je uporaba enakega blaga mogoča med vsemi sortami razen za koruze, bogate z amilopektinom (‚voskasta koruza‘) ki so enake samo med sabo.

3. Pri koruzi za izdelavo polentnih proizvodov je uporaba enakega blaga mogoča med vsemi sortami razen za trde sorte koruz (koruza sorte ‚Plata‘ tip ‚Duro‘ koruza sorte ‚Flint‘), ki so enake samo med sabo.

A. Uporaba enakega blaga je dovoljena le v naslednjih primerih in pod naslednjimi pogoji:

B. Mešanice iz točke A.1(c), druga alinea, in (d), druga alinea, ter točke A.2 z neskupnostnim deviškim oljčnim olje, ki se uporabljajo na isti način, so dovoljene le, kadar je postopek nadzora nad izvajanjem organiziran tako, da je mogoče ugotoviti delež neskupnostnega deviškega oljčnega olja v skupni količini izvoženega mešanega olja.

C. Pridobljene izdelke je treba neposredno embalirati po 220 litrov ali manj. Z odstopanjem od tega lahko v primeru dogovorjenih zabojnikov z največ 20 tonami carinski organi dovolijo izvoz olja iz prejšnjih točk pod pogojem, da obstaja sistematični nadzor kakovosti in količine izvoženega proizvoda.

D. Ekvivalenca se ugotavlja s trgovskimi evidencami, kjer se preveri količina olja, uporabljena za mešanje, za preverjanje zadevne kakovosti pa s primerjavo tehničnih značilnosti vzorcev neskupnostnega olja, vzetih ob vnosu v postopek, in tehničnih značilnosti vzorcev uporabljenega olja Skupnosti, vzetih ob predelavi zadevnega pridobljenega izdelka, ter tehničnimi značilnostmi vzorcev, vzetih v času dejanskega izvoza pridobljenih izdelkov na izstopni točki. Vzorci se vzamejo v skladu z mednarodnimi standardi EN ISO 5555 (vzorčenje) in EN ISO 661 (pošiljanje vzorcev v laboratorije in priprava vzorcev za preskuse). Analiza se izvede glede na postavke v Prilogi I k Uredbi Komisije (EGS) št. 2568/91 ( 41 ).