<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><JUDGMENT xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.00-20081231.xd"><BIB.JUDGMENT><REF.CASE FILE="ECRCJ2005SLA.0100070501.case.xml"><NO.CASE>C-306/03</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62003J0306</NO.CELEX><NO.SEQ>0022.0002</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>724</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>742</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>19</PAGE.TOTAL><AUTHOR>CJ</AUTHOR></BIB.JUDGMENT><CURR.TITLE><LEFT>SODBA Z DNE <DATE ISO="20050120">20. 1. 2005</DATE> — ZADEVA C-306/03</LEFT><RIGHT>SALGADO ALONSO</RIGHT></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sodba Sodišča</HT> (drugi senat)</P><P>z dne <DATE ISO="20050120">20. januarja 2005</DATE><NOTE NOTE.ID="E0001" NUMBERING="STAR"><P>Jezik postopka: španščina.</P></NOTE></P></TI></TITLE><JUDGMENT.INIT><P>V zadevi C-306/03,</P><P>katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 234 ES, ki ga je vložilo Juzgado de lo Social n° 3 iz Orense (Španija) s sklepom z dne <DATE ISO="20030624">24. junija 2003</DATE>, ki je na Sodišče prispel <DATE ISO="20030716">16. julija 2003</DATE>, v zadevi</P></JUDGMENT.INIT><PARTIES><PLAINTIFS><P>Cristalina Salgado Alonso</P></PLAINTIFS><AGAINST>proti</AGAINST><DEFENDANTS><P>Instituto Nacional de la Seguridad Social (INSS),</P><P>Tesorería General de la Seguridad Social (TGSS),</P></DEFENDANTS></PARTIES><?PAGE NO="I-725"?><PREAMBLE><PREAMBLE.INIT><P>SODIŠČE (drugi senat),</P><P>generalna pravobranilka: J. Kokott,</P><P>sodni tajnik: M. Múgica Arzamendi, glavna administratorka,</P></PREAMBLE.INIT><GR.VISA><VISA>na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne <DATE ISO="20040915">15. septembra 2004</DATE>,</VISA></GR.VISA><GR.CONSID><CONSID><P>ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:</P><LIST TYPE="DASH"><ITEM><P>za Salgado Alonso A. Vázquez Conde, abogado,</P></ITEM><ITEM><P>za Instituto Nacional de la Seguridad Social (INSS) in Tesorería General de la Seguridad Social (TGSS) A. R. Trillo García in A. Llórente Alvarez, zastopnika,</P></ITEM><ITEM><P>za špansko vlado M. E. Braquehais Conesa, zastopnik,</P></ITEM><?PAGE NO="I-726"?><ITEM><P>za Komisijo Evropskih skupnosti H. Michard in I. Martínez del Peral, kakor tudi D. Martin, zastopniki,</P></ITEM></LIST></CONSID></GR.CONSID><GR.VISA><VISA>po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi <DATE ISO="20041028">28. oktobra 2004</DATE></VISA></GR.VISA><PREAMBLE.FINAL><P>izreka naslednjo</P></PREAMBLE.FINAL></PREAMBLE><CONTENTS.JUDGMENT><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P>Sodbo</P></TI></TITLE><NP><NO.P>1</NO.P><TXT>Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago členov 12 ES, 39 ES in 42 ES, kakor tudi členov 45 in 48(1) Uredbe (EGS) št. 1408/71 z dne <DATE ISO="19710614">14. junija 1971</DATE> o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti, v različici, spremenjeni in posodobljeni z Uredbo Sveta (ES) št. 118/97 z dne <DATE ISO="19961202">2. decembra 1996</DATE> (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="028" DATE.PUB="1997" PAGE.FIRST="1">UL 1997, L 28, str. 1</REF.DOC.OJ>), kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 1606/98 z dne <DATE ISO="19980629">29. junija 1998</DATE> (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="209" DATE.PUB="1998" PAGE.FIRST="1">UL L 209, str. 1</REF.DOC.OJ>, v nadaljevanju: Uredba št. 1408/71).</TXT></NP><NP><NO.P>2</NO.P><TXT>Ta predlog je bil vložen v okviru spora med Salgado Alonso ter Instituto Nacional de la Seguridad Social (nacionalni inštitut za socialno varnost, v nadaljevanju: NISV) in Tesorería General de la Seguridad Social (splošni finančno-upravni organ za socialno varnost, v nadaljevanju: SFUOSV) zaradi dodelitve njegovih pravic do pokojnine na podlagi španske zakonodaje.</TXT></NP><?PAGE NO="I-727"?><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P>Pravni okvir</P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P>Ureditev Skupnosti</P></TI></TITLE><NP><NO.P>3</NO.P><TXT>Člen 1(r) Uredbe št 1408/71 opredeljuje izraz <QUOT.START ID="QS0001" REF.END="QE0001" CODE="201E"/>zavarovalne dobe<QUOT.END ID="QE0001" REF.START="QS0001" CODE="201C"/> kot</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START ID="QS0002" REF.END="QE0002" CODE="201E"/>dobe plačevanja prispevkov ali dobe zaposlitve ali samozaposlitve, kot so opredeljene ali priznane kot zavarovalne dobe po zakonodaji, po kateri so bile dopolnjene ali se štejejo za dopolnjene, ter vsa obdobja, ki so obravnavana kot taka, če jih imenovana zakonodaja obravnava kot enakovredna zavarovalnim dobam<QUOT.END ID="QE0002" REF.START="QS0002" CODE="201C"/>.</P></QUOT.S></P></NP><NP><NO.P>4</NO.P><TXT>Člen 3(1) Uredbe št 1408/71 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START ID="QS0003" REF.END="QE0003" CODE="201E"/>Ob upoštevanju posebnih določb te uredbe imajo osebe s stalnim prebivališčem na ozemlju ene od držav članic, za katere se uporablja ta uredba, enake pravice in obveznosti po zakonodaji vsake države članice, kot državljani te države članice.<QUOT.END ID="QE0003" REF.START="QS0003" CODE="201C"/></P></QUOT.S></P></NP><NP><NO.P>5</NO.P><TXT>Člen 45(1) iste uredbe določa načelo seštevanja zavarovalnih dob za pridobitev, ohranitev ali ponovno pridobitev pravic do dajatev s temi besedami:</TXT><?PAGE NO="I-728"?><P><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START ID="QS0004" REF.END="QE0004" CODE="201E"/>Kadar zakonodaja države članice v sistemu, ki ni posebni sistem v smislu odstavkov 2 in 3, pogojuje pridobitev, ohranitev ali ponovno pridobitev pravice do dajatev z dopolnitvijo zavarovalnih dob ali dob prebivanja, pristojni nosilec te države članice po potrebi upošteva tudi zavarovalne dobe ali dobe prebivanja, dopolnjene po zakonodaji druge države članice v splošnem ali v posebnem sistemu ali v sistemu za zaposlene ali za samozaposlene osebe. V ta namen upošteva te dobe, kot če bi bile dopolnjene po zakonodaji, ki jo uporablja.<QUOT.END ID="QE0004" REF.START="QS0004" CODE="201C"/></P></QUOT.S></P></NP><NP><NO.P>6</NO.P><TXT>Člen 46(2) Uredbe št. 1408/71 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START ID="QS0005" REF.END="QE0005" CODE="201E"/>Kadar so pogoji, ki jih zahteva zakonodaja države članice za upravičenost do dajatev, izpolnjeni šele z uporabo člena 45 in/ali člena 40(3), se uporabljajo naslednja pravila:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>a)</NO.P><TXT>pristojni nosilec izračuna teoretični znesek dajatve, ki bi jo oseba lahko zahtevala, kakor da bi bile vse zavarovalne dobe in/ali dobe prebivanja, dopolnjene po zakonodaji držav članic, ki so za osebo veljale, dopolnjene v tej državi in po zakonodaji, ki jo uporablja na dan dodelitve dajatve. Če po tej zakonodaji znesek dajatve ni odvisen od trajanja dopolnjenih dob, se ta znesek obravnava kot teoretični znesek iz tega odstavka;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>b)</NO.P><TXT>pristojni nosilec nato določi dejanski znesek dajatve na podlagi teoretičnega zneska iz prejšnjega pododstavka v sorazmerju med trajanjem zavarovalnih dob ali dob prebivanja, dopolnjenih pred nastopom zavarovalnega primera po zakonodaji, ki jo uporablja, in med skupnim trajanjem zavarovalnih dob ali dob<?PAGE NO="I-729"?> prebivanja, dopolnjenih po zakonodajah vseh držav članic pred nastopom zavarovalnega primera.<QUOT.END ID="QE0005" REF.START="QS0005" CODE="201C"/></TXT></NP></ITEM></LIST></QUOT.S></P></NP><NP><NO.P>7</NO.P><TXT>Člen 48(1) iste uredbe določa izjemo v primeru dodelitve pravic do pokojnine za zavarovalne dobe, krajše od enega leta, ki se glasi:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START ID="QS0006" REF.END="QE0006" CODE="201E"/>Ne glede na člen 46(2) nosilcu v državi članici ni treba dodeliti dajatev za dobe, dopolnjene po zakonodaji, ki jo uporablja in ki se upoštevajo pri nastopu zavarovalnega primera, če:</P><LIST TYPE="DASH"><ITEM><P>trajanje omenjene dobe ne znaša niti eno leto,</P><P>in</P></ITEM><ITEM><P>se ob upoštevanju samo te dobe po določbah te zakonodaje ne more pridobiti pravica do dajatev.<QUOT.END ID="QE0006" REF.START="QS0006" CODE="201C"/></P></ITEM></LIST></QUOT.S></P></NP></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P>Nacionalna zakonodaja</P></TI></TITLE><NP><NO.P>8</NO.P><TXT>Člen 161(1)(b) splošnega zakona o socialni varnosti, v prečiščeni različici s kraljevim zakonskim dekretom 1/94 z dne <DATE ISO="19940620">20. junija 1994</DATE> (BOE št. 154 z dne <DATE ISO="19940629">29. junija 1994</DATE>),<?PAGE NO="I-730"?> kakor je bil spremenjen z zakonom 50/98 z dne <DATE ISO="19981230">30. decembra 1998</DATE> o davčnih, upravnih in socialnih ukrepih (BOE z dne <DATE ISO="19981231">31. decembra 1998</DATE>, v nadaljevanju: splošni zakon o socialni varnosti), dodelitev pokojnin na podlagi plačevanja prispevkov pogojuje z dopolnitvijo minimalne dobe plačevanja prispevkov, to je petnajst let, od katerih morata biti najmanj dve dopolnjeni v petnajstih letih neposredno pred pojavom dejstva, na podlagi katerega je nastala pravica do dajatve.</TXT></NP><NP><NO.P>9</NO.P><TXT>Člen 218 splošnega zakona o socialni varnosti določa, da ko zavarovanec prejema nadomestilo za primer brezposelnosti, Instituto Nacional de Empleo (nosilec zavarovanja za primer brezposelnosti, v nadaljevanju: NZPB) socialni varnosti nakazuje prispevke iz različnih naslovov glede na naravo dodeljene dajatve. Tako odstavek 2 te določbe določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START ID="QS0007" REF.END="QE0007" CODE="201E"/>V primeru nadomestila za primer brezposelnosti, namenjenega delavcem, starejšim od dvainpetdeset let, mora nosilec zavarovanja poleg tega plačevati prispevke za pokojninsko zavarovanje.<QUOT.END ID="QE0007" REF.START="QS0007" CODE="201C"/></P></QUOT.S></P></NP><NP><NO.P>10</NO.P><TXT>V skladu s členom 215(1), točka 3, splošnega zakona o socialni varnosti to nadomestilo za primer brezposelnosti pridobi delavec brez zaposlitve, ki je šest let plačeval prispevke za zavarovanje za primer brezposelnosti in ki za pridobitev pokojnine na podlagi plačevanja prispevkov v španskem sistemu socialne varnosti izpolnjuje vse pogoje, razen pogoja starosti.</TXT></NP><NP><NO.P>11</NO.P><TXT>Osemindvajseta dodatna določba splošnega zakona o socialni varnosti, ki je začel veljati <DATE ISO="19990101">1. januarja 1999</DATE>, po razglasitvi zakona 50/98, se glasi:</TXT><?PAGE NO="I-731"?><P><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START ID="QS0008" REF.END="QE0008" CODE="201E"/>V skladu z določbami člena 218(2) tega zakona bodo prispevki, ki jih nakazuje nosilec zavarovanja na podlagi pokojninskega zavarovanja, upoštevani za izračun višine osnove pokojnine in deleža, ki se na le-to nanaša. Za izkaz minimalne dobe plačevanja prispevkov, ki jo zahteva člen 161(1)(b) tega zakona, se v nobenem primeru ni mogoče sklicevati na veljavnost in pravne učinke teh prispevkov, vendar pa mora, v skladu s členom 215(1), točka 3, zavarovanec minimalno obdobje izkazati, ko zaprosi zaprejemanje nadomestila [za primer brezposelnosti], namenjenega [brezposelnim], starejšim od 52 let<QUOT.END ID="QE0008" REF.START="QS0008" CODE="201C"/></P></QUOT.S></P></NP></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P>Spor o glavni stvari in vprašanji za predhodno odločanje</P></TI></TITLE><NP><NO.P>12</NO.P><TXT>Salgado Alonso, rojena <DATE ISO="19360530">30. maja 1936</DATE>, je <DATE ISO="19920807">7. avgusta 1992</DATE> na NZPB vložila zahtevo za posebno nadomestilo za primer brezposelnosti, namenjeno pomoči brezposelnim, starejšim od 52 let. V tem času je lahko izkazala dejansko zavarovalno dobo 74 mesecev - več kot šest let - na podlagi nemške zakonodaje med <DATE ISO="19640729">29. junijem 1964</DATE> in <DATE ISO="19700730">30. julijem 1970</DATE>, 26 mesecev na podlagi švicarske zakonodaje med <DATE ISO="19711201">1. decembrom 1971</DATE> in <DATE ISO="19750331">31. marcem 1975</DATE> ter 182 dni na podlagi španske zakonodaje med <DATE ISO="19920108">8. januarjem</DATE> in <DATE ISO="19920707">7. julijem 1992.</DATE></TXT></NP><NP><NO.P>13</NO.P><TXT>NZPB ji najprej ni ugodil posebnega nadomestila za primer brezposelnosti, zato ker v Španiji ni dopolnila zahtevane čakalne dobe minimalno petnajst let.</TXT></NP><NP><NO.P>14</NO.P><TXT>Salgado Alonso je torej vložila tožbo proti tej odločbi na Juzgado de lo Social n° 2 iz Orense (Španija), ki ji je s sodbo z dne <DATE ISO="19930622">22. junija 1993</DATE> priznalo pravico do tega nadomestila. NISV in SFUOSV, kakor tudi španska vlada, to sodbo vsebinsko razlagajo s tem, da so bile, v skladu s špansko sodno prakso tega obdobja, tudi krajše čakalne dobe, dopolnjene v tujini, priznane kot enakovredne čakalni dobi petnajst<?PAGE NO="I-732"?> let, ki jo zahteva člen 161(1)(b) splošnega zakona o socialni varnosti. Vendar pa naj bi bila ta nacionalna sodna praksa v vmesnem času spremenjena zaradi upoštevanja sodb Sodišča z dne <DATE ISO="19970220">20. februarja 1997</DATE> v zadevi Martínez Losada in drugi (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-88/95+C-102/95+C-103/95" YEAR="1997" PAGE.ECR="I-869">C-88/95, C-102/95 in C-103/95, Recueil, str. I-869</REF.DOC.ECR>) in z dne <DATE ISO="19990225">25. februarja 1999</DATE> v zadevi Ferreiro Alvite (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-320/95" YEAR="1999" PAGE.ECR="I-951">C-320/95, Recueil, str. I-951</REF.DOC.ECR>).</TXT></NP><NP><NO.P>15</NO.P><TXT>Salgado Alonso je tako prejemala nadomestilo za primer brezposelnosti, namenjeno brezposelnim, starejšim od 52 let, od <DATE ISO="19920807">7. avgusta 1992</DATE> do <DATE ISO="20010530">30. maja 2001</DATE>, to je v obdobju 3219 dni, v katerem je NZPB nakazoval prispevke za pokojninsko zavarovanje v njenem imenu.</TXT></NP><NP><NO.P>16</NO.P><TXT><DATE ISO="20010516">16 Maja 2001</DATE>, po dopolnjenem 62. letu, je Salgado Alonso zahtevala dodelitev svojih pravic do pokojnine na podlagi nemškega, švicarskega in španskega sistema socialne varnosti. Čeprav ji je bila v Nemčiji in Švici pokojnina dodeljena, je NISV njeno zahtevo zavrnil z odločbo z dne <DATE ISO="20020321">21. marca 2002</DATE>, zato ker v Španiji ni dopolnila minimalne dobe plačevanja prispevkov, potrebne za pridobitev pravice do pokojnine, in ker je bila, v skladu s členom 48(1) navedene uredbe, zavarovalna doba, dopolnjena v Španiji, krajša od enega leta, saj se člen 46(2) Uredbe št. 1408/71 o seštevanju zavarovalnih dob ni uporabljal. NISV je svojo zavrnitev utemeljil tudi s sklicevanjem na osemindvajseto dodatno določbo splošnega zakona o socialni varnosti.</TXT></NP><NP><NO.P>17</NO.P><TXT>Salgado Alonso je <DATE ISO="20020213">13. februarja 2002</DATE> vložila tožbo proti NISV in SFUOSV na Juzgado de lo Social n° 3 iz Orense in od tega zahtevala, naj ugotovi, da ima na podlagi španske zakonodaje pravico prejemati pokojnino od <DATE ISO="20010531">31. maja 2001</DATE>.</TXT></NP><NP><NO.P>18</NO.P><TXT>V utemeljitev tožbe je v bistvu zatrjevala, da je treba upoštevati ne le začetno obdobje plačevanja prispevkov 182 dni, ki ga je dopolnila v Španiji, temveč tudi<?PAGE NO="I-733"?> celotno obdobje, v katerem je NZPB v njenem imenu nakazoval prispevke v sistem pokojninskega zavarovanja, medtem ko je prejemala posebno nadomestilo za primer brezposelnosti, tako da lahko od takrat v Španiji uveljavlja skupno 3401 dni plačevanja prispevkov, več kot 9 let in 3 mesece plačevanja prispevkov.</TXT></NP><NP><NO.P>19</NO.P><TXT>Po mnenju predložitvenega sodišča se najprej postavlja vprašanje, ali lahko osemindvajseta dodatna določba splošnega zakona o socialni varnosti veljavno izključi upoštevanje navedenih 3219 dni plačevanja prispevkov, za ugotovitev, ali je zadevna zavarovalna doba daljša od enega leta, tako da v primeru pritrdilnega odgovora NISV ne bi bil obvezan dodeliti pripadajočih dajatev samo za to obdobje, v skladu s členom 48(1) Uredbe št 1408/71.</TXT></NP><NP><NO.P>20</NO.P><TXT>Drugič bi se postavilo vprašanje, ali navedena dodatna določba, s tem ko za izračun čakalnih dob, določenih v členu 161(1)(b) istega zakona, izključuje upoštevanje določenih prispevkov, kot so tisti, plačevani zgolj iz naslova pokojninskega zavarovanja, diskriminira delavce migrante ali ne, s tem da opozarja, da bi morale biti le-te dopolnjene na dan vložitve zahteve za nadomestilo za primer brezposelnosti za brezposelnega, starejšega od 52 let.</TXT></NP><NP><NO.P>21</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče v tem pogledu misli na primer delavcev, ki so navedena nadomestila za primer brezposelnosti prejemali zato, ker so čakalno dobo izkazali z upoštevanjem dopolnjenih zavarovalnih dob po zakonodaji ene ali več drugih držav članic, v skladu s sodno prakso Sodišča (glej zgoraj navedeno sodbo Martínez Losada in drugi, kakor tudi Ferreiro Alvite).</TXT></NP><?PAGE NO="I-734"?><NP><NO.P>22</NO.P><TXT>Ti delavci torej za izpolnitev pogoja minimalne zavarovalne dobe, ki jo določa člen 161(1)(b) splošnega zakona o socialni varnosti, ne bi mogli zahtevati upoštevanja socialnih prispevkov, ki jih je nakazoval NZPB iz naslova pokojninskega zavarovanja v obdobju, v katerem so prejemali nadomestilo za primer brezposelnosti.</TXT></NP><NP><NO.P>23</NO.P><TXT>V teh okoliščinah se je Juzgado de lo Social n° 3 iz Orense odločilo, da prekine odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predloži ti vprašanji:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P><QUOT.START ID="QS0009" REF.END="QE0009" CODE="201E"/>1.</NO.P><TXT>Ali člen 12 ES in členi od 39 ES do 42 ES [...] ter člen 45 Uredbe [...] št. 1408/71 [...] nasprotujejo določbi nacionalnega prava, na podlagi katere prispevkov, ki jih je v imenu določenega delavca nakazoval nosilec zavarovanja za primer brezposelnosti iz naslova pokojninskega zavarovanja za obdobje, v katerem je ta prejemal določena nadomestila za primer brezposelnosti, ni mogoče upoštevati za izračun različnih čakalnih dob, določenih z nacionalno zakonodajo, in za pridobitev pravice do starostne pokojnine, ko zaradi dolgotrajne brezposelnosti, za primer katere je to nadomestilo namenjeno, delavec dejansko ne more izkazati drugih prispevkov iz sistema pokojninskega zavarovanja, razen tistih, ki po zakonu niso dopustni, tako da na podlagi te nacionalne zakonodaje ugodnosti nacionalne pokojnine ne morejo pridobiti le delavci, ki so izvrševali pravico do prostega gibanja, čeprav morajo te čakalne dobe šteti za dopolnjene v skladu s členom 45 navedene uredbe?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>2)</NO.P><TXT>Ali člen 12 ES in člena 39 ES in 42 ES [...] ter člen 48(1) Uredbe št. [...] 1408/71 [...] nasprotujejo določbam nacionalnega prava, na podlagi katerih prispevkov, ki jih je v imenu določenega delavca nakazoval nosilec zavarovanja za primer brezposelnosti iz naslova pokojninskega zavarovanja za obdobje, v katerem je ta prejemal določena nadomestila za primer brezposelnosti, ni mogoče upoštevati<?PAGE NO="I-735"?> na način, da <QUOT.START ID="QS0010" REF.END="QE0010" CODE="201A"/>skupno trajanje zavarovalnih dob ali dob prebivanja, dopolnjenih po zakonodaji te države članice, dosega eno leto<QUOT.END ID="QE0010" REF.START="QS0010" CODE="2018"/>, ko zaradi dolgotrajne brezposelnosti, za primer katere je to nadomestilo namenjeno, delavec dejansko ne more izkazati drugih prispevkov v sistem pokojninskega zavarovanja, razen tistih, ki so bili nakazani in plačani med obdobjem brezposelnosti, tako da na podlagi te nacionalne zakonodaje ugodnosti nacionalne pokojnine ne morejo pridobiti le delavci, ki so izvrševali pravico do prostega gibanja, čeprav v skladu s členom 48(1) navedene uredbe nacionalni nosilec zavarovanja za primer brezposelnosti ne more biti oproščen dolžnosti, da prizna nacionalne dajatve?<QUOT.END ID="QE0009" REF.START="QS0009" CODE="201C"/></TXT></NP></ITEM></LIST></QUOT.S></P></NP><NP><NO.P>24</NO.P><TXT>Z dopisom z dne <DATE ISO="20030929">29. septembra 2003</DATE> je NISV Sodišče obvestil, da je <DATE ISO="20030910">10. septembra 2003</DATE> sprejel novo, za Salgado Alonso neugodno odločbo. Ta odločba je nadomestila tisto z dne <DATE ISO="20020321">21. marca 2002</DATE> in utemeljila zavrnitev starostne pokojnine z dejstvom, da <QUOT.START ID="QS0011" REF.END="QE0011" CODE="201E"/>ni dopolnila minimalne dobe plačevanja prispevkov petnajst let niti, znotraj te, dobe dveh let neposredno pred dnevom vložitve zahteve, dopolnitev katere člen 161(1)(b) splošnega zakona o socialni varnosti [...] postavlja kot pogoj za pravico do pokojnine.</TXT><P>V zvezi z naknadnimi vzročnimi dejstvi z dne <DATE ISO="19990101">1. januarja 1999</DATE>, iz osemindvajsete dodatne določbe [zakona o socialni varnosti] izhaja, da bodo prispevki, ki jih je nakazal nosilec zavarovanja na podlagi pokojninskega zavarovanja v obdobju, v katerem je zavarovanec prejemal nadomestilo za primer brezposelnosti, namenjeno pomoči brezposelnim, starejšim od 52 let, upoštevani za določitev osnove za izračun in deleža, ki se na to nanaša. Ti prispevki v nobenem primeru ne bodo imeli veljavnosti in pravne učinkovitosti za potrditev minimalne dobe plačevanja prispevkov.<QUOT.END ID="QE0011" REF.START="QS0011" CODE="201C"/></P></NP><?PAGE NO="I-736"?><NP><NO.P>25</NO.P><TXT>Iz te nove odločbe NISV izhaja, da zavrnitev zahteve za pokojnino, ki jo je vložila Salgado Alonso, ni več utemeljena na členu 48 Uredbe št. 1408/71.</TXT></NP></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P>Prvo vprašanje</P></TI></TITLE><NP><NO.P>26</NO.P><TXT>S prvim vprašanjem predložitveno sodišče v bistvu sprašuje, ali je treba člene 12 ES, 39 ES in 42 ES ter 45 Uredbe št. 1408/71 razlagati tako, da nasprotujejo nacionalnemu pravilu, vsebovanemu v osemindvajseti dodatni določbi splošnega zakona o socialni varnosti, ki za pridobitev pravice do pokojnine iz nacionalnega sistema pristojnim organom države članice ne dopušča upoštevanja določenih zavarovalnih dob, ki jih je na območju te države dopolnil brezposelni delavec in v teku katerih je prispevke za pokojninsko zavarovanje nakazoval nosilec zavarovanja za primer brezposelnosti, s tem da določa, da se te dobe upoštevajo samo za izračun višine navedene pokojnine.</TXT></NP><NP><NO.P>27</NO.P><TXT>Najprej je treba opozoriti, da države članice v skladu z ustaljeno sodno prakso ostanejo pristojne za določitev pogojev, ki se zahtevajo za pridobitev dajatev socialne varnosti, četudi so ti strožji, če sprejeti pogoji med delavci Skupnosti ne povzročajo nobene očitne ali prikrite diskriminacije (glej v tem smislu sodbe z dne <DATE ISO="19940920">20. septembra 1994</DATE> v zadevi Drake, <REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-12/93" YEAR="1994" PAGE.ECR="I-4337">C-12/93, Recueil, str. I-4337, točka 27</REF.DOC.ECR>, zgoraj navedena sodba Martínez Losada in drugi, točka 43, in zgoraj navedena sodba Ferreiro Alvite, točka 23).</TXT></NP><NP><NO.P>28</NO.P><TXT>Država članica ima torej pravico, da za pridobitev pravice do pokojnine določi čakalno dobo, kakršna je določena s členom 161(1)(b) splošnega zakona o socialni varnosti.</TXT></NP><?PAGE NO="I-737"?><NP><NO.P>29</NO.P><TXT>V tem pogledu člen 42(a) ES določa načelo seštevanja zavarovalnih dob, dob prebivanja ali zaposlitve, ki je na področju pokojninskega zavarovanja izveden s členom 45 Uredbe št 1408/71. Vsebuje eno od temeljnih načel Skupnostne uskladitve sistemov socialnega varstva držav članic za zagotovitev, da izvrševanje pravice do prostega gibanja, podeljene s Pogodbo, ne učinkuje tako, da delavcu odvzame prednosti socialnega varstva, ki bi jih lahko zahteval, če bi celotno kariero opravljal v eni sami državi članici. Taka posledica bi lahko delavca Skupnosti dejansko odvrnila od izvrševanja pravice do prostega gibanja in bi zato ustvarila oviro za to svoboščino (glej zlasti sodbo z dne <DATE ISO="19951026">26. oktobra 1995</DATE> v zadevi Moscato, <REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-481/93" YEAR="1995" PAGE.ECR="I-3525">C-481/93, Recueil, str. I-3525, točka 28</REF.DOC.ECR>).</TXT></NP><NP><NO.P>30</NO.P><TXT>Vendar pa Uredba št. 1408/71 ne določa pogojev za izračun dob zaposlitve ali zavarovalnih dob. Ti pogoji so, kot izhaja iz člena 1(r) navedene uredbe, izrecno opredeljeni z zakonodajo države članice, po kateri so bili izpolnjeni.</TXT></NP><NP><NO.P>31</NO.P><TXT>Posledično ima država članica pravico ne le določiti čakalno dobo s stališča pridobitve pravice do pokojnine, določene z nacionalno zakonodajo, temveč tudi določiti naravo zavarovalnih dob, ki jih je mogoče v ta namen upoštevati, zato da so, v skladu s členom 45 Uredbe št. 1408/71, dobe, dopolnjene po zakonodaji katerekoli druge države članice, prav tako upoštevane pod enakimi pogoji, kot če bi bile dopolnjene po nacionalni zakonodaji.</TXT></NP><NP><NO.P>32</NO.P><TXT>V postopku v glavni stvari se spor med Salgado Alonso ter NISV in SFUOSV ne nanaša na dobe, ki bi morale biti dopolnjene po zakonodaji države članice, ki ni tista,<?PAGE NO="I-738"?> v kateri je bila zahtevana ugodnost pokojnine, temveč na določene dobe, dopolnjene v slednji državi članici, to je v Kraljevini Španiji, v obdobju, v katerem je zavarovanec prejemal posebno nadomestilo za primer brezposelnosti za brezposelne, starejše od 52 let Tak spor se ne nanaša na člen 45 Uredbe št 1408/71.</TXT></NP><NP><NO.P>33</NO.P><TXT>Vendar pa tožeča stranka v postopku v glavni stvari navaja, da so z osemindvajseto dodatno določbo splošnega zakona o socialni varnosti, ki za pridobitev pravice do pokojnine izključuje upoštevanje obdobij, v katerih je zavarovanec prejemal posebno nadomestilo za primer brezposelnosti, tudi če je prispevke za pokojninsko zavarovanje v imenu zavarovanca plačeval NZPB, prizadeti samo delavci, ki so izvrševali pravico do prostega gibanja. Iz tega razloga bi bila navedena določba v nasprotju s členom 39 ES.</TXT></NP><NP><NO.P>34</NO.P><TXT>V tem pogledu je treba ugotoviti, kakor je poudarila generalna pravobranilka v točkah 39 in 40 sklepnih predlogov, da se nacionalni predpis, kakršnega vsebuje osemindvajseta dodatna določba splošnega zakona o socialni varnosti, uporablja brez razlike za delavce, ki so opravili celotno poklicno kariero na nacionalnem ozemlju, in tiste, ki so delali tudi v drugih državah članicah.</TXT></NP><NP><NO.P>35</NO.P><TXT>Pred Sodiščem ni bilo dokazano, da bi bili delavci, ki so izvrševali pravico do prostega gibanja, od tedaj, ko so se vrnili v Španijo, bolj izpostavljeni tveganju dolgotrajne brezposelnosti kot delavci, ki so poklicno dejavnost izvajali zgolj v tej državi članici, kar bi imelo za posledico, da bi bili bolj prizadeti z omejitvijo, ki jo vsebuje ta dodatna določba.</TXT></NP><?PAGE NO="I-739"?><NP><NO.P>36</NO.P><TXT>Na podlagi razprav pred Sodiščem v teh okoliščinah ni mogoče ugotoviti posredne diskriminatornosti, v smislu člena 39 ES, nacionalnega pravila, kakršnega vsebuje osemindvajseta dodatna določba splošnega zakona o socialni varnosti.</TXT></NP><NP><NO.P>37</NO.P><TXT>Nazadnje, zato ker se člen 39 ES, ki je posebna določba, uporablja za položaj, kakršen je ta v postopku v glavni stvari, Sodišču ni treba razlagati splošnejše določbe, ki jo vsebuje člen 12 ES.</TXT></NP><NP><NO.P>38</NO.P><TXT>Glede na zgoraj navedeno je na prvo vprašanje treba odgovoriti, da se morajo člena 39 in 42 ES ter 45 Uredbe št. 1408/71 razlagati tako, da ne nasprotujejo nacionalnemu pravilu, vsebovanemu v osemindvajseti dodatni določbi splošnega zakona o socialni varnosti, ki za pridobitev pravice do pokojnine iz nacionalnega sistema pristojnim organom države članice ne dopušča upoštevanja določenih zavarovalnih dob, ki jih je na območju te države dopolnil brezposelni delavec in v teku katerih je prispevke za pokojninsko zavarovanje nakazoval nosilec zavarovanja za primer brezposelnosti, s tem da določa, da se te dobe upoštevajo samo za izračun višine navedene pokojnine.</TXT></NP></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P>Drugo vprašanje</P></TI></TITLE><NP><NO.P>39</NO.P><TXT>Z drugim vprašanjem predložitveno sodišče v bistvu sprašuje, ali mora zaradi uporabe člena 48(1) Uredbe št. 1408/71 za ugotovitev, ali skupno trajanje<?PAGE NO="I-740"?> zavarovalnih dob, dopolnjenih po zakonodaji, ki jo uporablja institucija določene države članice, dosega eno leto ali ne, slednja upoštevati ne le zavarovalne dobe, potrebne za pridobitev pravice do pokojnine, temveč tudi tiste, ki se upoštevajo samo pri izračunu dajatev.</TXT></NP><NP><NO.P>40</NO.P><TXT>Ponovno je treba opozoriti, da je, v skladu z ustaljeno sodno prakso, postopek po členu 234 ES sredstvo sodelovanja med Sodiščem in nacionalnimi sodišči, s pomočjo katerega prvo drugim posreduje elemente razlage prava Skupnosti, ki jih potrebujejo za odločitev v sporih, ki jih morajo rešiti (glej zlasti sodbo z dne <DATE ISO="19901108">8. novembra 1990</DATE> v zadevi Gmurzynska-Bscher, <REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-231/89" YEAR="1990" PAGE.ECR="I-4003">C-231/89, Recueil, str. I-4003, točka 18</REF.DOC.ECR>, z dne <DATE ISO="19980312">12. marca 1998</DATE> v zadevi Djabali, <REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-314/96" YEAR="1998" PAGE.ECR="I-1149">C-314/96, Recueil, str. I-1149, točka 17</REF.DOC.ECR>, ter z dne <DATE ISO="20030121">21. januarja 2003</DATE> v zadevi Bacardi-Martini in Cellier des Dauphins, <REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-318/00" YEAR="2003" PAGE.ECR="I-905">C-318/00, Recueil, str. I-905, točka 41</REF.DOC.ECR>).</TXT></NP><NP><NO.P>41</NO.P><TXT>Iz besedila in namena člena 234 ES izhaja tudi, da postopek predhodnega odločanja predpostavlja, da mora pred nacionalnimi sodišči dejansko potekati spor, v okviru katerega se od teh sodišč zahteva, naj izdajo odločbo, v kateri bo mogoče upoštevati sodbo, ki jo Sodišče izda na podlagi predlog za sprejetjepredhodne odločbe (glej v tem smislu sodbo z dne <DATE ISO="19950615">15. junija 1995</DATE> v zadevi Zabala Erasun in drugi, od <REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-422/93—C-424/93" YEAR="1995" PAGE.ECR="I-1567">C-422/93 do C-424/93, Recueil, str. I-1567, točka 28</REF.DOC.ECR>, in zgoraj navedena sodba Djabali, točka 18).</TXT></NP><NP><NO.P>42</NO.P><TXT>Utemeljitev predhodnega odločanja ni oblikovanje posvetovalnih mnenj o splošnih ali domnevnih vprašanjih, temveč dejanska potreba po učinkoviti rešitvi spora (zgoraj navedena sodba Djabali, točka 19, zgoraj navedena sodba Bacardi-Martini in Cellier des Dauphins, točka 42, in sodba z dne <DATE ISO="20040325">25. marca 2004</DATE>, Azienda Agricola Ettore Ribaldi in drugi, od <REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-480/00—C-482/00+C-484/00+C-489/00—C-491/00+C-497/00—C-499/00" YEAR="2004" PAGE.ECR="I-2943">C-480/00 do C-482/00, C-484/00, od C-489/00 do C-491/00 in od C-497/00 do C-499/00, Recueil, str. I-2943, točka 72</REF.DOC.ECR>).</TXT></NP><?PAGE NO="I-741"?><NP><NO.P>43</NO.P><TXT>Ugotovljeno je, da je v postopku v glavni stvari, potem ko je Juzgado de lo Social n° 3 iz Orense na Sodišče naslovilo predlog za sprejetje predhodne odločbe, NISV sprejel novo odločbo o zavrnitvi zahteve za pokojnino, ki jo je vložila Salgado Alonso, ki pa ni bila več utemeljena na členu 48 Uredbe št 1408/71.</TXT></NP><NP><NO.P>44</NO.P><TXT>Zato je treba ugotoviti, da odgovor Sodišča na drugo vprašanje, ki ga je postavilo Juzgado de lo Social n° 3 iz Orense, temu od takrat ne bi bil v nobeno korist</TXT></NP><NP><NO.P>45</NO.P><TXT>Na drugo vprašanje posledično ni treba odgovoriti.</TXT></NP></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P>Stroški</P></TI></TITLE><NP><NO.P>46</NO.P><TXT>Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.</TXT></NP></GR.SEQ></GR.SEQ><?PAGE NO="I-742"?><JURISDICTION><INTRO><P>Iz teh razlogov je Sodišče (drugi senat) razsodilo:</P></INTRO><P>Člene 39 ES in 42 ES ter 45 Uredbe (EGS) št. 1408/71 z dne <DATE ISO="19710614">14. junija 1971</DATE> o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti, v različici, spremenjeni in posodobljeni z Uredbo Sveta (ES) št. 118/97 z dne <DATE ISO="19961202">2. decembra 1996</DATE>, kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 1606/98 z dne <DATE ISO="19980629">29. junija 1998</DATE>, je treba razlagati tako, da ne nasprotujejo nacionalnemu pravilu, vsebovanemu v osemindvajseti dodatni določbi splošnega zakona o socialni varnosti, ki za pridobitev pravice do pokojnine iz nacionalnega sistema pristojnim organom države članice ne dopušča upoštevanja določenih zavarovalnih dob, ki jih je na območju te države dopolnil brezposelni delavec in v teku katerih je prispevke za pokojninsko zavarovanje nakazoval nosilec zavarovanja za primer brezposelnosti, s tem da določa, da se te dobe upoštevajo samo za izračun višine navedene pokojnine.</P></JURISDICTION></CONTENTS.JUDGMENT><SIGNATURE.CASE><P>Podpisi</P></SIGNATURE.CASE></JUDGMENT>