<!DOCTYPE html PUBLIC "yes" "xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<!--GENDOC2XHTML # converter_version: 1.2.14-->
  <head>
    <title>2024-11-202411C121202302970-00-TRA-DOC-SL-CONCL-C-0297-23-202404383-07_00</title>
    <meta content="text/html; charset=utf-8" http-equiv="Content-Type"/>
    <meta content="" name="Gendoc_DGTGeneratedDate"/>
    <meta content="sl-SI" name="Gendoc_Lang"/>
    <meta content="" name="Gendoc_GenerationDate"/>
    <meta content="" name="IsFlattened"/>
    <meta content="1" name="NumProc"/>
    <meta content="Final" name="Gendoc_EditionType"/>
    <meta content="0001" name="Gendoc_CaseNumberSuite"/>
    <meta content="13/01/2025 15:04:18" name="Gendoc_LastVerificationDate"/>
    <meta content="" name="Gendoc_ProcedureNumber"/>
    <meta content="sl" name="Gendoc_LangCode"/>
    <meta content="CNC" name="TypeDoc"/>
    <meta content="kN/aIA7f3j6QbKcyPdv2N8bOWS2Wxq7hG7AhVjq5sWi4gzF7fT8d/XKdGf1E6/KUlmjwp8aDPllE8LNe/UsUFtsZ7Pf/8XbhN7a5hk0bnlYabVpCikftaa7AlABw8mKBi7ro7ee5XjeL51uMjfDUFHM14QFFLK2ErtzPm7Nihhs=" name="GenDocUID"/>
    <meta content="P" name="TypeProc"/>
    <meta content="" name="CreateCustomParts"/>
    <meta content="OK" name="ReadyToPublish"/>
    <meta content="sna" name="Gendoc_User"/>
    <meta content="" name="EP_Mode"/>
    <meta content="" name="Gendoc_DGTGenerated"/>
    <meta content="" name="Gendoc_Vademecum"/>
    <meta content="0297" name="NumeroOrdre"/>
    <meta content="2023" name="Annee"/>
    <meta content="P" name="Gendoc_ProcedureType"/>
    <meta content="" name="EP_Version"/>
    <meta content="SL" name="Langue"/>
    <meta content="sna" name="Gendoc_DGTGeneratedUser"/>
    <meta content="FAST_document_go_ok" name="Gendoc_LastVerificationStatus"/>
    <meta content="CNC_C" name="Gendoc_GendocTemplateType"/>
    <meta content="TRUE" name="WithoutAuthorBlockFlatP"/>
    <meta content="GenDoc 24-05-24 09:17:02" name="Created"/>
    <meta content="" name="Canevas3_Vademecum"/>
    <meta content="TRUE" name="WithoutAuthorBlock"/>
    <meta content="" name="Gendoc_CaseYear"/>
    <meta content="false" name="Generation_In_Progress"/>
    <meta content="C" name="Juridiction"/>
    <meta content="37e3bdad6a6748f092b43eb9a5e151af" name="DocumentIdentifier"/>
    <meta content="0297" name="Gendoc_CaseNumber"/>
    <meta content="ImportedWithoutSource" name="SdlIdentifier"/>
    <meta content="PV" name="NatureAff"/>
    <meta content="PV" name="Gendoc_CaseNature"/>
    <meta content="0001" name="NumSuite"/>
    <meta content="C" name="Gendoc_Juridiction"/>
  </head>
  <body>
    <div style="header">
      <div id="rId24" style="first"/>
      <div id="rId20" style="even">Sklepni predlogi J. Kokott – Zadeva C-297/23 P</div>
      <div id="rId21" style="default">Harley-Davidson Europe in Neovia Logistics Services International/Komisija</div>
    </div>
    <p class="C36Centre" id="para-1" title="page-1">
      SKLEPNI PREDLOGI GENERALNE PRAVOBRANILKE
    </p>
    <p class="C36Centre" id="para-2" title="page-1">
      JULIANE KOKOTT,
    </p>
    <p class="C36Centre" id="para-3" title="page-1">
      predstavljeni 30. maja 2024 (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-1" href="#t-1">1</a>
</span>)
      
    </p>
    <p class="C38Centregrasgrandespacement" id="para-4" title="page-1">
      Zadeva C-297/23 P
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-5" title="page-1">
      Harley-Davidson Europe Ltd.
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-6" title="page-1">
      in
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-7" title="page-1">
      Neovia Logistics Services International
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-8" title="page-1">
      proti
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-9" title="page-1">
      Evropski komisiji
    </p>
    <p class="C71Indicateur" id="para-10" title="page-1">
      „Pritožba – Carinska unija – Uredba (EU) št. 952/2013 – Carinski zakonik – Meddržavni trgovinski spori – Določitev nepreferencialnega porekla nekaterih motornih koles – Pojem predelava ali obdelava, ki je gospodarsko upravičena – Delegirana uredba (EU) 2015/2446 – Izogibanje carini ali obid carine – Manipulacija porekla – Delegirano pooblastilo za sprejemanje aktov“
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-11" title="page-2">
      
        <br/>
      
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">I.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Uvod</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">1.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Harley-Davidson najpozneje od takrat, ko se je vrtel film „Easy Rider“, velja za tipično ameriško motorno kolo. Vendar, ali je Harley-Davidson s Tajske še vedno ameriško motorno kolo? Morda je to presenetljivo, ampak to je končno stališče Komisije, ki ga družba Harley-Davidson v obravnavanem postopku vehementno prereka. Razlog za postopek je trgovinski spor med Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo, v katerem sta obe strani naložili prohibitivne dodatne carine na določeno blago druge strani, Unija zlasti na navedena motorna kolesa. Družba Harley-Davidson je zaradi tega svojo proizvodnjo za evropski trg preselila iz Združenih držav na Tajsko. Vendar Komisija s spornim izvedbenim sklepom (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-2" href="#t-2">2</a>
</span>) ni priznala te države kot kraja porekla.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">2.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Splošno sodišče je z izpodbijano sodbo (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-3" href="#t-3">3</a>
</span>) tožbo, ki jo je družba Harley-Davidson vložila zoper sporni izvedbeni sklep, zavrnilo. V obravnavanem pritožbenem postopku je treba pojasniti zlasti, ali lahko Komisija ne prizna preselitve proizvodnje zgolj zato, ker je njen namen izogniti se carinam, ki so bile naložene v okviru meddržavnega trgovinskega spora.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">II.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pravni okvir</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">A.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Carinski zakonik</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">3.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 33 carinskega zakonika (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-4" href="#t-4">4</a>
</span>) carinskim organom omogoča sprejemanje odločb v zvezi z zavezujočimi informacijami o poreklu blaga. V skladu s členom 34(11) lahko Komisija, „da se zagotovi pravilna in enotna tarifna uvrstitev ali opredelitev porekla blaga“, od držav članic zahteva razveljavitev takih odločb.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">4.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 59 carinskega zakonika določa, za katere določbe veljajo pravila za opredelitev porekla blaga:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-19" title="page-3">
      „Člena 60 in 61 določata pravila za opredelitev nepreferencialnega porekla blaga za namene uporabe:
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-20" title="page-3">
      (a) skupne carinske tarife, razen ukrepov iz točk (d) in (e) člena 56(2);
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-21" title="page-3">
      (b) ukrepov, ki niso tarifni ukrepi, določenih z določbami Unije, ki urejajo posebna področja blagovne menjave; in
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-22" title="page-4">
      (c) drugih ukrepov Unije, ki so povezani s poreklom blaga.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">5.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V členu 56(2)(d) in (e) carinskega zakonika so navedeni preferencialni tarifni ukrepi.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">6.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 60 carinskega zakonika določa poreklo blaga za namene uporabe carinske tarife:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-25" title="page-4">
      „1. Za blago, v celoti pridobljeno v posamezni državi ali na ozemlju, se šteje, da ima poreklo navedene države ali ozemlja.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-26" title="page-4">
      2. Za blago, katerega proizvodnja vključuje več kot eno državo ali ozemlje, se šteje, da ima poreklo države ali ozemlja, kjer je bila v za to opremljenem podjetju opravljena njegova zadnja bistvena, gospodarsko upravičena predelava ali obdelava, katere izid je izdelava novega proizvoda ali ki predstavlja pomembno stopnjo proizvodnje.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">7.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V skladu s členom 62 carinskega zakonika se na Komisijo prenese pooblastilo „za sprejemanje delegiranih aktov […], ki določajo pravila, po katerih se v skladu s členom 60 za blago, katerega opredelitev nepreferencialnega porekla je potrebna zaradi uporabe ukrepov Unije iz člena 59, šteje, da je bilo v celoti pridobljeno v eni državi ali na enem ozemlju ali da je bilo v državi ali na ozemlju v za to opremljenem podjetju opravljena njihova zadnja bistvena, gospodarsko upravičena predelava ali obdelava, katere izid je izdelava novega proizvoda ali ki predstavlja pomembno stopnjo proizvodnje.“</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">B.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Delegirana uredba 2015/2446 o dopolnitvi carinskega zakonika</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">8.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 33 Delegirane uredbe 2015/2446 (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-5" href="#t-5">5</a>
</span>) pojasnjuje, kdaj predelava ali obdelava ni gospodarsko upravičena v smislu člena 60(2) carinskega zakonika:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-30" title="page-4">
      „Za kakršno koli predelavo ali obdelavo, opravljeno v drugi državi ali na drugem ozemlju, se šteje, da ni bila gospodarsko upravičena, če se na podlagi razpoložljivih dejstev ugotovi, da je bil namen te operacije izogibanje uporabi ukrepov iz člena 59 zakonika.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-31" title="page-4">
      Za blago, ki je zajeto v Prilogi 22-01, se uporabljajo preostala pravila za navedeno blago za to poglavje.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-32" title="page-5">
      Za blago, ki ni zajeto v Prilogi 22-01, se, če se za zadnjo obdelavo ali predelavo ugotovi, da ni gospodarsko upravičena, šteje, da je bila opravljena njegova zadnja bistvena gospodarsko upravičena predelava ali obdelava, katere izid je izdelava novega proizvoda ali ki predstavlja pomembno stopnjo proizvodnje, v državi ali na ozemlju, s katerega izvira večji del uporabljenih materialov, kot je določen na podlagi vrednosti uporabljenih materialov.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">9.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Uvodna izjava 21 Delegirane uredbe 2015/2446 tako pojasnjuje člen 33:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-34" title="page-5">
      „Da se prepreči manipulacija porekla uvoženega blaga z namenom izogibanja ukrepom trgovinske politike, bi bilo treba v nekaterih primerih zadnjo bistveno predelavo ali obdelavo šteti za gospodarsko neupravičeno.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">10.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sporna motorna kolesa niso navedena v Prilogi 22-01 k Delegirani uredbi 2015/2446.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">C.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zakonodaja o meddržavnih trgovinskih sporih</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">1.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Uredba št. 654/2014</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">11.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Podlaga za sporne carine je Uredba (EU) št. 654/2014 o izvrševanju pravic Unije za uporabo in uveljavljanje pravil mednarodne trgovine. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-6" href="#t-6">6</a>
</span>) V uvodnih izjavah 2 in 3 so pojasnjeni cilji takih ukrepov:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-39" title="page-5">
      „(2) Bistvenega pomena je, da ima Unija ustrezne instrumente za zagotovitev učinkovitega izvrševanja pravic Unije iz mednarodnih trgovinskih sporazumov in tako ščiti svoje gospodarske interese. Tak primer so zlasti okoliščine, v katerih tretje države uzakonijo ukrepe, ki omejujejo trgovino in zmanjšujejo koristi, ki pripadajo nosilcem gospodarske dejavnosti v Uniji po mednarodnih trgovinskih sporazumih. Unija bi morala biti sposobna, da se odzove hitro in prožno v zvezi s postopki in roki, določenimi v mednarodnih trgovinskih sporazumih, ki jih je sklenila. Zato je treba sprejeti pravila, ki opredeljujejo okvir za izvrševanje pravic Unije v določenih posebnih primerih.
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-40" title="page-6">
      (3)  Namen mehanizmov za reševanje sporov, ustanovljenih s Sporazumom o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije (STO) in drugimi mednarodnimi trgovinskimi sporazumi, vključno z regionalnimi ali dvostranskimi sporazumi, je poiskati pozitivno rešitev za vse spore, ki nastanejo med Unijo in drugo pogodbenico ali pogodbenicami navedenih sporazumov. Unija bi morala ne glede na to imeti možnost začasno prekiniti koncesije ali druge obveznosti v skladu z navedenimi mehanizmi za reševanje sporov, če se druge možnosti za iskanje pozitivne rešitve spora izkažejo za neuspešne. Namen ukrepanja Unije v takih primerih bi moral biti spodbujanje tretjih držav k upoštevanju ustreznih pravil mednarodne trgovine, da se znova vzpostavi stanje vzajemnih koristi.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">12.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Uvodna izjava 8 Uredbe št. 654/2014 določa oblikovanje ukrepov trgovinske politike.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-42" title="page-6">
      „Ukrepe trgovinske politike, sprejete v okviru te uredbe, bi bilo treba izbrati in oblikovati na podlagi objektivnih meril, vključno z učinkovitostjo ukrepov pri spodbujanju tretjih držav, da upoštevajo pravila mednarodne trgovine, njihovim potencialom, da zagotovijo pomoč nosilcem gospodarske dejavnosti v Uniji, ki so jih prizadeli ukrepi tretjih držav, in namenom čim večjega zmanjšanja negativnega ekonomskega učinka v Uniji, tudi kar zadeva osnovne surovine.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">13.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 1 Uredbe št. 654/2014 določa predmet urejanja te uredbe:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-44" title="page-6">
      „Ta uredba določa pravila in postopke za zagotovitev učinkovitega in pravočasnega izvrševanja pravic Unije, da začasno prekine ali prekliče koncesije ali druge obveznosti iz mednarodnih trgovinskih sporazumov z namenom:
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-45" title="page-6">
      (a)  odgovoriti na kršitve pravil mednarodne trgovine s strani tretjih držav, ki vplivajo na interese Unije, in sicer s ciljem iskanja zadovoljive rešitve, ki ponovno vzpostavlja koristi za nosilce gospodarske dejavnosti v Uniji;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-46" title="page-6">
      (b)  izravnati koncesije ali druge obveznosti v trgovinskih odnosih s tretjimi državami, ko se spremeni obravnava blaga iz Unije na način, ki vpliva na interese Unije.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">2.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Izvedbena uredba 2018/724</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">14.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija je z Izvedbeno uredbo 2018/724 (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-7" href="#t-7">7</a>
</span>) napovedala sporne carine in jih utemeljila zlasti v uvodnih izjavah od 1 do 3 in 6:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-49" title="page-6">
      „(1) Združene države Amerike (v nadaljnjem besedilu: Združene države) so 8. marca 2018 sprejele zaščitne ukrepe v obliki zvišanja tarif za uvoz nekaterih jeklenih in aluminijastih izdelkov, ki velja od 23. marca 2018, in sicer za nedoločen čas. Datum uveljavitve zvišanja tarif za Evropsko unijo je bil 22. marca preložen na 1. maj 2018.
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-50" title="page-7">
      (2)  Ne glede na to, da so Združene države te ukrepe opredelile kot varnostne ukrepe, so ti v svojem bistvu zaščitni ukrepi. Vključujejo popravne ukrepe, ki načenjajo ravnovesje koncesij in obveznosti, ki izhajajo iz sporazuma o Svetovni trgovinski organizaciji (v nadaljnjem besedilu: STO) in omejujejo uvoz z namenom zaščititi domačo industrijo pred tujo konkurenco, in sicer zaradi gospodarske blaginje te industrije. Varnostne izjeme iz Splošnega sporazuma o carinah in trgovini iz leta 1994 (v nadaljnjem besedilu: Sporazum GATT 1994) se ne uporabljajo za takšne zaščitne ukrepe, jih ne upravičujejo in ne vplivajo na pravico do izravnalnih ukrepov v skladu z ustreznimi določbami Sporazuma o STO.
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-51" title="page-7">
      (3)  Sporazum STO o posebnih zaščitnih ukrepih določa pravico katere koli članice izvoznice, ki jo prizadene zaščitni ukrep, da začasno prekine uporabo približno enakovrednih koncesij ali drugih obveznosti v zvezi s trgovino s članico STO, ki uporablja poseben zaščitni ukrep, če se v posvetovanjih ne najde zadovoljiva rešitev in če tej prekinitvi ne nasprotuje Svet STO za trgovino z blagom.
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-52" title="page-7">
      […]
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-53" title="page-7">
      (6)  Komisija na podlagi člena 4(1) Uredbe (EU) št. 654/2014 uveljavlja pravico do začasne prekinitve uporabe približno enakovrednih koncesij ali drugih obveznosti z namenom izravnati koncesije ali druge obveznosti v trgovinskih odnosih s tretjimi državami. Ustrezni ukrep je v obliki ukrepov trgovinske politike, ki lahko med drugim zajemajo začasno prekinitev uporabe tarifnih koncesij in uvedbo novih ali višjih carin.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">D.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Carine, ki se uporabljajo</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">15.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sporna motorna kolesa spadajo pod tarifno številko 8711 50 00 kombinirane nomenklature, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-8" href="#t-8">8</a>
</span>) ki vključuje „motorna kolesa (tudi moped[e]), kolesa in podobna vozila s pomožnim motorjem, z bočno prikolico ali brez nje; bočne prikolice z batnim motorjem in prostornino cilindrov nad 800 cm3“. Skupna carinska tarifa za tako blago določa carino v višini 6 %.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">16.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija je sporne dodatne carine določila z Izvedbeno uredbo (EU) 2018/886 (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-9" href="#t-9">9</a>
</span>):</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C36Centre" id="para-57" title="page-7">
      „Člen 1
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-58" title="page-7">
      Unija uporablja dodatne carine za uvoz izdelkov iz Priloge I in Priloge II k tej uredbi s poreklom iz Združenih držav Amerike (v nadaljnjem besedilu: Združene države) v Unijo.
    </p>
    <p class="C36Centre" id="para-59" title="page-8">
      Člen 2
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-60" title="page-8">
      Dodatne carine za te izdelke se uporabljajo, kot sledi:
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-61" title="page-8">
      (a) v prvi fazi se uporablja dodatna dajatev ad valorem v višini 10 % in 25 % na uvoz izdelkov iz Priloge I, kakor je v njej določeno, in sicer od začetka veljavnosti te uredbe;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-62" title="page-8">
      (b) v drugi fazi se uvede nadaljnja dodatna dajatev ad valorem v višini 10 %, 25 %, 35 % in 50 % na uvoz izdelkov iz Priloge II, kakor je v njej določeno:
    </p>
    <p class="C11Marge1avecretrait" id="para-63" title="page-8">
      – od 1. junija 2021 […]“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">17.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na podlagi Priloge I k Izvedbeni uredbi (EU) 2018/886 za izdelke, ki spadajo pod oznako 8711 50 00, v prvi fazi velja dodatna dajatev v višini 25 %, na podlagi Priloge II pa v drugi fazi nadaljnja dodatna dajatev v višini 25 %. V skladu s tem je bilo treba za motorna kolesa pritožnice, družbe Harley-Davidson, ki so bila iz ZDA uvožena v Evropo, namesto običajne stopnje dajatve v višini 6 % od 22. junija 2018 uporabiti skupno stopnjo dajatve v višini 31 %, od 1. junija 2021 pa skupno stopnjo dajatve v višini 56 %.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">18.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar Unija carin druge faze še ni uporabila, ampak jih je začasno prekinila, preden so se začele uporabljati. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-10" href="#t-10">10</a>
</span>) Od 1. januarja 2022 je začasno prekinila tudi carine prve faze. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-11" href="#t-11">11</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">III.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ozadje pritožbe</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">19.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka na prvi stopnji in pritožnica, družba Harley-Davidson Europe Ltd, je del skupine Harley-Davidson. Ta je znano podjetje iz ZDA, specializirano za proizvodnjo motornih koles. Druga tožeča stranka na prvi stopnji in prav tako pritožnica, družba Neovia Logistics Services International, je carinski deklarant družbe Harley-Davidson.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">A.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Dejansko stanje</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">20.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Dejansko stanje, predstavljeno v točkah od 20 do 38 izpodbijane sodbe, je mogoče povzeti tako, kot sledi. </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">21.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija je v odgovor na dodatne carine na uvoz jekla in aluminija, ki so jih uvedle ZDA, z Izvedbeno uredbo (EU) 2018/886 z dne 20. junija 2018 prav tako uvedla dodatne carine, najprej v višini 25 %, pozneje pa 50 %, na „tipične“ izdelke iz ZDA, ki veljajo tudi za motorna kolesa, ki jih proizvaja družba Harley-Davidson.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">22.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Družba Harley-Davidson je 25. junija 2018 s tako imenovanim „Form 8-K Current Report“ (v nadaljevanju: obrazec 8-K), ki ga je predložila ameriški komisiji za vrednostne papirje in borzo SEC, obvestila svoje delničarje o posledicah teh dodatnih carin za njeno gospodarsko dejavnost. Na tem obrazcu je napovedala, da „bo za dolgoročno kritje znatnih stroškov te tarifne obremenitve izvedla načrt za preselitev proizvodnje motornih koles, namenjenih v [Unijo] iz Združenih držav, v njene mednarodne obrate, da bi se izognila tarifni obremenitvi“. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-12" href="#t-12">12</a>
</span>) Nato je proizvodnjo svojih motornih koles, namenjenih za trg Unije, konkretno preselila v tovarno na Tajskem.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">23.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pritožnici sta 25. januarja 2019 pri belgijskih organih vložili formalna zahtevka za zavezujoči informaciji o poreklu za motorna kolesa iz dveh družin motornih koles, ki se izdelujeta na Tajskem. Čeprav je Komisija izrazila dvome v zvezi s priznanjem porekla s Tajske, so belgijski organi 24. junija 2019 izdali dve odločbi v zvezi z zavezujočimi informacijami o poreklu, v katerih so ugotovili, da je država porekla motornih koles iz zadevnih dveh družin motornih koles družbe Harley-Davidson Tajska.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">24.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija je bila s tem seznanjena 21. avgusta 2019 in je 31. marca 2021 sprejela sporni Izvedbeni sklep (EU) 2021/563 o nekaterih odločbah v zvezi z zavezujočimi informacijami o poreklu. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-13" href="#t-13">13</a>
</span>) S tem sklepom je belgijskim organom naložila, naj razveljavijo odločbi. Belgijski organi so upoštevali ta izvedbeni sklep in z dopisom z dne 16. aprila 2021 razveljavili ti odločbi.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">B.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Izpodbijana sodba</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">25.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pritožnici sta s tožbo z dne 11. junija 2021 predlagali razglasitev ničnosti spornega izvedbenega sklepa.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">26.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V utemeljitev svoje tožbe sta navedli pet tožbenih razlogov. Prvič, Komisija naj bi kršila bistvene postopkovne zahteve, in sicer s tem, da naj ne bi dovolj obrazložila spornega izvedbenega sklepa in da naj bi kršila postopek posvetovalnega odbora Komisije. Drugič, sporni izvedbeni sklep naj bi temeljil na očitni napaki Komisije pri presoji dejstev. Tretjič, Komisija naj bi napačno uporabila svoje pooblastilo za razveljavitev, ki ga ima na podlagi člena 34(11) carinskega zakonika, ker naj bi napačno razložila člen 33 Delegirane uredbe 2015/2446. Četrtič, Delegirana uredba 2015/2446 naj ne bi izpolnjevala pogojev za prenos, določenih v členu 290 PDEU. Petič, s spornim izvedbenim sklepom naj bi bila kršena splošna načela prava Unije in Listina Evropske unije o temeljnih pravicah.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">27.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Splošno sodišče je z izpodbijano sodbo z dne 1. marca 2023 tožbo zavrnilo, pritožnicama pa naložilo plačilo stroškov postopka.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">IV.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Postopek pred Sodiščem in predlogi strank</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">28.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pritožnici sta 11. maja 2023 vložili to pritožbo, s katero Sodišču predlagata, naj:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">izpodbijano sodbo razveljavi;</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">sporni izvedbeni sklep razglasi za ničen, in</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisiji naloži plačilo stroškov pritožnic pred Sodiščem in pred Splošnim sodiščem.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">29.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Evropska komisija Sodišču predlaga, naj:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">pritožbo zavrne in</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">pritožnicama naloži plačilo stroškov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">30.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Stranke so predložile pisna stališča. Sodišče je na podlagi člena 76(2) Poslovnika odločilo, da se obravnava ne opravi, ker je presodilo, da ima na voljo dovolj informacij.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">V.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pravna presoja</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">31.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Razlog za obravnavani spor je, da je Komisija za motorna kolesa, katerih zadnjo predelavo ali obdelavo je družba Harley-Davidson opravila na Tajskem, zavrnila priznanje porekla s Tajske.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">32.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na podlagi člena 60(2) carinskega zakonika se za blago, katerega proizvodnja vključuje več kot eno državo ali ozemlje, šteje, da ima poreklo države ali ozemlja, kjer je bila v za to opremljenem podjetju opravljena njegova zadnja bistvena, gospodarsko upravičena predelava ali obdelava, katere izid je izdelava novega proizvoda ali ki predstavlja pomembno stopnjo proizvodnje.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">33.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V izogib nesporazumom pojasnjujem, da predmet spora med strankami ni, ali družba Harley-Davidson na Tajskem opravlja pravo predelavo ali obdelavo oziroma ali je ta torej v smislu člena 60(2) carinskega zakonika tako bistvena, da je z njo načeloma mogoče upravičiti določitev porekla s Tajske. Belgijski organi sicer navajajo, da so to preverili, preden so ugotovili to poreklo. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-14" href="#t-14">14</a>
</span>) Vendar se o tem vprašanju nista izrekla niti Komisija niti Splošno sodišče.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">34.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Splošno sodišče je namreč potrdilo stališče Komisije, da predelava ali obdelava, opravljena na Tajskem, na podlagi člena 33, prvi odstavek, Delegirane uredbe 2015/2446 ni gospodarsko upravičena.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">35.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V skladu s členom 33, prvi odstavek, Delegirane uredbe 2015/2446 se za kakršno koli predelavo ali obdelavo, opravljeno v drugi državi ali na drugem ozemlju, šteje, da ni bila gospodarsko upravičena, če se na podlagi razpoložljivih dejstev ugotovi, da je bil namen te operacije izogibanje uporabi ukrepov iz člena 59 zakonika (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-15" href="#t-15">15</a>
</span>).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">36.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Če se upošteva izjave družbe Harley-Davidson, je stališče Komisije na prvi pogled upravičeno, saj je družba v skladu s točko 26 izpodbijane sodbe na obrazcu 8-K izrecno napovedala, da bo proizvodnjo preselila na Tajsko, da „bi se izognila tarifni obremenitvi“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">37.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar je treba poudariti, da je le v nemški različici člena 33, prvi odstavek, Delegirane uredbe 2015/2446, spornega izvedbenega sklepa in izpodbijane sodbe govora o „obidu“ carine. Ta pojem bi na primer v angleščino prevedli kot „to circumvent“ ali v francoščino kot „contourner“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">38.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Če bi se člen 33, prvi odstavek, Delegirane uredbe 2015/2446 v smislu nemške različice razumelo kot prepoved obida, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-16" href="#t-16">16</a>
</span>) temu ne bi bilo treba ugovarjati. Vendar je treba šteti, da gre za obid ureditve le, če jo je treba uporabiti v skladu z njenimi cilji, do uporabe pa kljub temu ne pride. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-17" href="#t-17">17</a>
</span>) V nadaljevanju bom pokazala, da ni v nasprotju z namenom obravnavanih carin, če se prizna preselitev proizvodnje na Tajsko.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">39.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar v vseh drugih jezikovnih različicah navedenih treh besedil najprej Komisija, nato pa tudi Splošno sodišče uporabljata pojme, kot so „to avoid“ v angleščini (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-18" href="#t-18">18</a>
</span>) ali „éviter“ v francoščini (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-19" href="#t-19">19</a>
</span>), ki bi jih bilo treba v nemščino prej prevesti kot „zu vermeiden“ („izogibati se“). Tudi družba Harley-Davidson je na obrazcu 8-K uporabila besedilo „to avoid the tariff burden“ („um die Zollbelastung zu vermeiden“ („da bi se izognila tarifni obremenitvi“)).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">40.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">To pomeni, da Splošno sodišče in Komisija člen 33, prvi odstavek, Delegirane uredbe 2015/2446 razumeta kot prepoved izogibanja. Ta pojem bi imel v primerjavi s pojmom „prepoved obida“ precej širše področje uporabe: brez izjeme bi zajemal vse ukrepe, katerih cilj je izogniti se carini, ne da bi bil bistven njen namen.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">41.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Stališče, da gre za tako prepoved, je presenetljivo, zlasti ko se z njo podrobno pojasnjuje gospodarsko upravičenost, kajti izogibanje carinskim obremenitvam v višini 25 % ali celo 50 % je prima facie legitimen gospodarski cilj.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">42.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V nadaljevanju bom pojasnila, da pritožnici zato upravičeno ugovarjata razumevanju člena 33, prvi odstavek, Delegirane uredbe 2015/2446 kot prepoved izogibanja. To določbo je treba bodisi drugače razlagati (prvi pritožbeni razlog) ali pa Komisija ne bi smela sprejeti izvedbenega sklepa (drugi pritožbeni razlog). Manj obetaven pa je tretji pritožbeni razlog, s katerim pritožnici uveljavljata domnevne kršitve pravice do izjave ter načel pravne varnosti in varstva legitimnih pričakovanj.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">A.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prvi pritožbeni razlog – Razlaga člena 33, prvi odstavek, Delegirane uredbe 2015/2446</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">43.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pritožnici s prvim pritožbenim razlogom sicer ugovarjata številnim ugotovitvam Splošnega sodišča (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-20" href="#t-20">20</a>
</span>) o razlagi in uporabi člena 33, prvi odstavek, Delegirane uredbe 2015/2446. Vendar vse te ugotovitve temeljijo na osrednjem premisleku iz točke 62, pa tudi točke 57 izpodbijane sodbe, da na podlagi te določbe za zanikanje gospodarske upravičenosti zadevnega ukrepa zadostuje že cilj izogniti se carini. To pomeni, da Splošno sodišče to določbo razume kot prepoved izogibanja.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">44.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Da je v nemški različici izpodbijane sodbe uporabljen pojem „obiti“, v ničemer ne spremeni te ugotovitve, saj je v zavezujoči različici sodbe v jeziku postopka angleščini uporabljen pojem „to avoid“, v francoski različici, to je v delovnem jeziku Splošnega sodišča, pa pojem „éviter“. Poleg tega Splošno sodišče ni preizkusilo vprašanja, ali želi družba Harley-Davidson obiti carino, ampak se je zadovoljilo z ugotovitvijo cilja izogibanja.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">45.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pritožnici v prvem delu prvega pritožbenega razloga trdita, da Splošno sodišče s to razlago ne upošteva cilja in sistematike člena 33, prvi odstavek, Delegirane uredbe 2015/2446. Z drugim delom ugovarjata rezultatu razlage, ki jo je opravilo Splošno sodišče, da je gospodarsko motivirani odziv na dodatne carine praktično nemogoč. S tretjim delom pa ugovarjata posledicam glede dokaznega bremena, ki pomenijo, da mora prizadeto podjetje dokazati povsem drug glavni cilj, če se proizvodnja preseli v časovni povezavi z naložitvijo dodatnih carin.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">46.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kot je pokazala preučitev člena 33, prvi odstavek, Delegirane uredbe 2015/2446 na podlagi klasičnih metod razlage, so te trditve prepričljive.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">1.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Besedilo</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">47.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi z besedilom člena 33, prvi odstavek, Delegirane uredbe 2015/2446 je treba poudariti razlike med jezikovnimi različicami, ki sem jih že omenila, in pojem gospodarske upravičenosti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">a)</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Različne jezikovne različice</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">48.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi z besedilom člena 33, prvi odstavek, Delegirane uredbe 2015/2446 sem že pokazala, da je nemška različica formulirana kot prepoved obida, vse druge jezikovne različice pa kot prepoved izogibanja. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-21" href="#t-21">21</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">49.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nemška jezikovna različica člena 33, prvi odstavek, Delegirane uredbe 2015/2446 je sicer ločena, vendar je druge jezikovne različice brez nadaljnje obravnave ne morejo izpodriniti, ker nobena jezikovna različica ne more imeti prednosti pred drugimi jezikovnimi različicami. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-22" href="#t-22">22</a>
</span>) Razlagati jih je namreč treba enotno. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-23" href="#t-23">23</a>
</span>) Zato so v takih primerih splošna sistematika in namen določbe (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-24" href="#t-24">24</a>
</span>) ter po potrebi tudi zgodovina nastanka (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-25" href="#t-25">25</a>
</span>) posebej pomembni.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">b)</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Gospodarska upravičenost</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">50.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega je treba spomniti, da se v členu 33, prvi odstavek, Delegirane uredbe 2015/2446 na podlagi namena izogibanja ali obida sklepa, da zadevna predelava ali obdelava ni bila gospodarsko upravičena.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">51.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Res je, da vsak gospodarski interes ne more upravičiti ukrepa. Pojem upravičenosti namreč pomeni pravno priznani prevladujoči interes. Tega praviloma ni pri nezakonitih ukrepih ali pri nedovoljenem obidu pravil, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-26" href="#t-26">26</a>
</span>) na primer carin.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">52.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zgolj izogibanje carinskim obremenitvam pa samo po sebi ni niti nezakonito niti mu ni mogoče ugovarjati iz drugih razlogov. Kot poudarjata pritožnici, je namreč Sodišče na področju prava o DDV razsodilo, da ima davčni zavezanec načeloma pravico izbrati strukturo svoje dejavnosti tako, da omeji svoj davčni dolg. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-27" href="#t-27">27</a>
</span>) Davčni zavezanci se na splošno svobodno odločijo za organizacijske strukture in vzorce transakcij, za katere menijo, da so za njihove gospodarske dejavnosti najustreznejši, in s katerimi si omejijo davčna bremena. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-28" href="#t-28">28</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">53.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V obravnavanem primeru bi se z uporabo prepovedi izogibanja znatno poseglo v konkurenčni položaj družbe Harley-Davidson. Dodatna carina v višini 25 % ali celo 50 % znatno zmanjša možnosti za prodajo. Družba Harley-Davidson povprečno obremenitev zaradi dodatnih carin v višini 25 % na obrazcu 8-K ocenjuje na 2200 ameriških dolarjev (USD) na motorno kolo, letno obremenitev podjetja pa na približno 90 do 100 USD. Da bi bilo mogoče z drugimi ukrepi razen z izogibanjem tej carini podobno vplivati na ceno in konkurenčni položaj zadevnih izdelkov, je nadvse vprašljivo. Zato lahko takšna obremenitev z gospodarskega vidika utemelji velika prizadevanja, vložena v to, da se temu izogne. </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">54.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Da je preselitev proizvodnje načeloma gospodarsko upravičena, ponazarja tudi primerjava podjetja, ki zadnjo bistveno predelavo ali obdelavo blaga kot neposreden odziv na uvedbo dodatnih carin preseli iz prizadete države v drugo državo, z drugimi podjetji, ki imajo tako proizvodnjo v tej državi. Če bi ta podjetja to storila že prej ali če bi tam pozneje – morda zaradi dodatnih carin, ne da bi to povedala – prvič uredila enako proizvodnjo, se proti njim namreč prav tako ne bi uveljavljalo člena 33, prvi odstavek, Delegirane uredbe 2015/2446 kot prepovedi izogibanja. Vendar v gospodarskem smislu ni razlike med temi podjetji.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">55.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Če se člen 33, prvi odstavek, Delegirane uredbe 2015/2446 razlaga kot prepoved izogibanja, se torej s tem ne pojasni pojma gospodarske upravičenosti, ampak se ga v nasprotju z njegovim pomenom močno omeji.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">2.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Cilj</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">56.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Razlagi člena 33, prvi odstavek, Delegirane uredbe 2015/2446 kot prepoved izogibanja nasprotuje tudi njegov cilj, opredeljen v uvodni izjavi 21. Cilj te določbe je namreč preprečiti manipulacijo porekla uvoženega blaga z namenom izogibanja ukrepom trgovinske politike.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">57.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sicer glede pojma „obid“, uporabljenega v nemški različici uvodne izjave 21 Delegirane uredbe 2015/2446, velja enako kot glede uporabe tega pojma v členu 33, prvi odstavek. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-29" href="#t-29">29</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">58.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na podlagi uvodne izjave 21 Delegirane uredbe 2015/2446 pa naj bi se s členom 33 v vseh jezikovnih različicah (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-30" href="#t-30">30</a>
</span>) le preprečila manipulacija porekla uvoženega blaga.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">59.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Etimološko se pojem „manipulacija“ nanaša na uporabo roke, latinsko manus, v širšem smislu rokovanje s stvarjo ali obdelavo stvari, kar je v nekaterih jezikih izraženo tudi z uporabo v praksi. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-31" href="#t-31">31</a>
</span>) Vendar ni mogoče, da bi imel pojem iz uvodne izjave 21 Delegirane uredbe 2015/2446 ta pomen, ker ne gre za rokovanje s krajem porekla ali obdelavo kraja porekla, kaj šele za uporabo rok.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">60.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nasprotno je treba šteti, da ga je treba v skladu z njegovo bolj pogosto uporabo razumeti kot vpliv, pogosto s prevaro (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-32" href="#t-32">32</a>
</span>). V tem smislu je pojem (prepovedane) manipulacije finančnih trgov v členu 12 in Prilogi I k uredbi o zlorabi trga (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-33" href="#t-33">33</a>
</span>) pojasnjen v zvezi z različnimi primeri, zlasti dajanjem napačnih ali zavajajočih signalov (člen 12(1)(a)(i) in (c)), uporabo navideznih sredstev ali kakršno koli drugo obliko zavajanja ali zvijače (člen 12(1)(b) in (d)). Tudi v drugih določbah Unije je pojem manipulacije povezan s pojmom prevare. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-34" href="#t-34">34</a>
</span>) Nazadnje je tudi pri očitkih glede omejevalnih sporazumov pogosteje govora o manipulaciji, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-35" href="#t-35">35</a>
</span>) večinoma cen.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">61.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz uvodne izjave 21 Delegirane uredbe 2015/2446 je tako razvidno, da namen člena 33, prvi odstavek, ni zanikati gospodarske upravičenosti zadnje bistvene predelave ali obdelave že zgolj zaradi izogibanja carinam, ampak le, če se carinam izogiba z manipulacijo porekla.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">3.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sistematika</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">62.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Z vidika sistematike je treba obravnavati okoliščino, da je Komisija člen 33, prvi odstavek, Delegirane uredbe 2015/2446 sprejela, ko je izvrševala delegirano pooblastilo, ter predmet in cilj obravnavanih carin in pravilo za določitev porekla iz člena 33, tretji odstavek, ki se uporablja subsidiarno.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">a)</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Omejitve delegiranega pooblastila</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">63.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija je pri sprejetju Delegirane uredbe 2015/2446 izvrševala delegirano pooblastilo. Ker je to na podlagi člena 290(1) PDEU omejeno na dopolnjevanje ali spreminjanje nekaterih nebistvenih elementov, je treba člen 33 Delegirane uredbe 2015/2446 razlagati tako, da se člen 60(2) carinskega zakonika bistveno ne spremeni. V nasprotnem primeru bi bil člen 33 neveljaven.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">64.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz člena 60(2) carinskega zakonika je razvidno, da Unija kot podlage za kraj porekla ne prizna vsake zadnje bistvene predelave ali obdelave. Iti mora namreč za gospodarsko upravičeni ukrep. Poleg tega se v skladu s členom 62 na Komisijo izrecno prenese pooblastilo za določitev pravil, po katerih se v skladu s členom 60(2) za blago šteje, da je bila v državi ali na ozemlju opravljena taka njegova predelava ali obdelava.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">65.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato je lahko Komisija s členom 33, prvi odstavek, Delegirane uredbe 2015/2446 pojasnila, kaj pomeni „gospodarska upravičenost“. Vendar na podlagi člena 290(1) PDEU pojmu gospodarske upravičenosti ni mogla pripisati novega pomena, ker bi s tem lahko bistveno spremenila oziroma zmanjšala obseg člena 60(2) carinskega zakonika.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">66.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Če se s členom 33, prvi odstavek, Delegirane uredbe 2015/2446 preprečuje že izogibanje carinam, bi lahko podvomili v to, da je Komisija upoštevala to omejitev svojega pooblastila. Kot sem že pojasnila, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-36" href="#t-36">36</a>
</span>) je izogibanje carinam namreč lahko gospodarsko smiselno in legitimno.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">67.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Če pa se s to določbo prepoveduje le obid carin ali manipulacija porekla, ni razloga za to, da bi bilo treba pomisliti na prekoračitev delegiranih pooblastil. Z gospodarskim interesom ni mogoče upravičiti niti obida niti manipulacije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">b)</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predmet in cilj dodatnih carin</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">68.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tudi predmet in cilj spornih carin sta argumenta za to, da se člena 33, prvi odstavek, Delegirane uredbe 2015/2446 ne sme razumeti kot celovite prepovedi izogibanja, ampak, da je treba to določbo razumeti le kot prepoved obida.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">69.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Namen obravnavanih carin ni obremeniti posameznih proizvajalcev. Zlasti njihov cilj ni obremeniti podjetij s sedežem v Združenih državah.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">70.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Unija je namreč obravnavane carine naložila v skladu z Uredbo (EU) št. 654/2014, da bi se odzvala na trgovinske ovire druge države, v tem primeru Združenih držav (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-37" href="#t-37">37</a>
</span>). Namen takih dodatnih carin je povzročiti škodo drugi državi s tem, da se poslabša konkurenčni položaj blaga, proizvedenega v tej državi. V skladu z uvodno izjavo 3 te uredbe je njihov namen spodbuditi zadevno državo k upoštevanju ustreznih pravil mednarodne trgovine, da se znova vzpostavi stanje vzajemnih koristi. Pri tem so škodljive posledice za tržni položaj blaga, ki je predmet carin, ali prizadetih podjetij namerne le, kolikor učinkujejo na državo njihovega porekla.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">71.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">To pomeni, da je namen dodatnih carin predvsem zmanjšati gospodarsko aktivnost v državi, zoper katero so uperjene carine. Za želeni učinek dodatnih carin ni pomembno, ali se ta aktivnost zmanjša zaradi manjših prodaj blaga v Uniji ali pa zato, ker so prizadeta podjetja prenesla svoje gospodarske dejavnosti v druge države.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">72.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Z drugimi besedami: družba Harley-Davidson je s tem, ko je preselila proizvodnjo v drugo državo, storila natančno to, kar naj bi se doseglo z dodatnimi carinami.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">73.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija se je sicer pred Splošnim sodiščem pravilno sklicevala na to, da so sporne carine odmerjene tako, da imajo približno enak obseg kot dodatne carine, ki so jih na blago iz Unije uvedle Združene države. Če se družba Harley-Davidson uporabi obravnavanih carin na njen uvoz v Unijo izogiba tako, da na trg Unije ne dobavlja več iz Združenih držav, ampak s Tajske, s tem vpliva na to ravnovesje. V tem primeru imajo ukrepi Unije na prvi pogled manjšo težo kot ukrepi Združenih držav. Vendar to ne spremeni dejstva, da je družba Harley-Davidson zaradi dodatnih carin zmanjšala svojo gospodarsko aktivnost v Združenih državah. V obravnavanem primeru ni treba odločiti, ali je s tem dejansko posegla v to ravnovesje in ga Komisija lahko ponovno vzpostavi z nadaljnjimi carinami, kot trdita pritožnici.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">74.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nasprotno pa ne sme biti cilj carine na podlagi Uredbe (EU) št. 654/2014 škodovati gospodarstvu drugih držav, ki niso udeležene v trgovinskem sporu, v katere podjetje preseli svojo proizvodnjo, da bi se izognilo dodatnim carinam. Take škodljive posledice bi namreč lahko povzročile nove trgovinske spore in pomenile kršitev obveznosti Unije po mednarodnem pravu.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">c)</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Izravnava s členom 33, tretji odstavek, Delegirane uredbe 2015/2446 ni možna</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">75.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar Komisija poudarja, da je s členom 33, tretji odstavek, Delegirane uredbe 2015/2446 določila pravilo za določitev porekla blaga, ki se uporablja subsidiarno, kadar je treba ugotoviti, da zadnja bistvena predelava ali obdelava ni bila gospodarsko upravičena. S takim pravilom bi se lahko načeloma zagotovilo, da se carine uveljavijo samo v obsegu, v katerem so nujne zaradi njihovih ciljev v posameznem primeru, v tem primeru zaradi trgovinskega spora.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">76.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar člen 33, tretji odstavek, Delegirane uredbe 2015/2446 ne more izpolniti te funkcije. Na podlagi te določbe je poreklo blaga v državi ali na ozemlju, s katerega izvira večji del uporabljenih materialov, kot je določen na podlagi vrednosti uporabljenih materialov. Pri tem je pomembna zgolj vrednost uporabljenih materialov v medsebojnem razmerju, ne pa v razmerju do skupne vrednosti blaga.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">77.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V praksi bi ob uporabi takega pravila v primeru preselitve zadnje predelave ali obdelave pogosto prišli do rezultata, da je poreklo blaga še naprej v državi, v kateri se je ta faza proizvodnje opravljala pred preselitvijo. Ni namreč verjetno, da se ob preselitvi proizvodnje obsežno na novo organizirajo tudi dobavne verige. Zato bi večji del uporabljenih materialov pogosto še naprej izviral iz države, v kateri se je zadnja predelava ali obdelava opravljala pred preselitvijo proizvodnje.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">78.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Če pa bi bila bistvena zgolj vrednost uporabljenih materialov, bi se povsem spregledalo delež dodane vrednosti zaradi zadnje bistvene predelave ali obdelave blaga.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">79.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">To sicer ne bi bilo škodljivo, če bi se v tej zadnji fazi ustvarila zelo nizka dodana vrednost. Vendar pravilo za določitev porekla iz člena 60(2) carinskega zakonika v vsakem primeru predpostavlja, da zadnja predelava ali obdelava pomeni precejšen del vrednosti blaga, kot je v skladu z mednarodno prakso (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-38" href="#t-38">38</a>
</span>) ugotovilo Sodišče. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-39" href="#t-39">39</a>
</span>) Zato je Komisija v členu 34 Delegirane uredbe 2015/2446 navedla tudi tako imenovane minimalne postopke, ki ne štejejo za bistveno predelavo ali obdelavo. Tako je gospodarska upravičenost in s tem člen 33, prvi odstavek, odločilen le, če je zadevna predelava ali obdelava povezana s precejšnjo dodano vrednostjo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">80.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Merilo precejšnje dodane vrednosti je pomembno tudi za cilje carin v trgovinskih sporih. Na podlagi tega merila je namreč mogoče tudi presoditi, ali se zaradi preselitve zadnje predelave ali obdelave gospodarska aktivnost v državi, ki ji je Unija naložila carino, zmanjša dovolj, da se lahko upraviči sprememba porekla blaga.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">81.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ker v skladu s členom 33, tretji odstavek, Delegirane uredbe 2015/2446 ni dovoljeno upoštevati dodane vrednosti zaradi zadnje predelave ali obdelave, ta določba ne more izravnati čezmernega učinka široke razlage člena 33, prvi odstavek, kot prepoved izogibanja, ki jo je opravilo Splošno sodišče.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">d)</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vmesni predlog na podlagi sistematične razlage</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">82.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede na navedeno je treba ugotoviti, da tudi na podlagi sistematike člena 33, prvi odstavek, Delegirane uredbe 2015/2446 ni dopustno že na podlagi namena izogibanja carini sklepati, da zadnja bistvena predelava ali obdelava ni gospodarsko upravičena.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">4.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zgodovina nastanka in določbe predhodnice</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">83.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ker Delegirana uredba 2015/2446 ni bila sprejeta v zakonodajnem postopku ob udeležbi Sveta in Parlamenta, ni javnih dokumentov o njeni zgodovini nastanka. Vendar je Komisija na vprašanja Splošnega sodišča zatrdila, da je člen 33 Delegirane uredbe 2015/2446 nadomestil predhodne določbe, ki niso več vključene v nov carinski zakonik.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">84.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pri tem je šlo za člen 25 starega carinskega zakonika (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-40" href="#t-40">40</a>
</span>) in določbo predhodnico člena 6 Uredbe (EGS) št. 802/68. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-41" href="#t-41">41</a>
</span>) Obe določbi sta določali, da s predelavo ali obdelavo, za katero se ugotovi ali za katero ugotovljena dejstva upravičujejo domnevo, da je bil njen edini namen izogibanje določbam, ki se v Skupnosti uporabljajo za blago določenih držav, se tako proizvedenemu blagu v nobenem primeru ni moglo dodeliti porekla države, kjer je bila ta predelava ali obdelava opravljena. V vseh jezikovnih različicah teh določb so bili – za razliko od skoraj vseh jezikovnih različic člena 33, prvi odstavek, Delegirane uredbe 2015/2446 (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-42" href="#t-42">42</a>
</span>) – uporabljeni pojmi, ki ustrezajo nemškemu pojmu obida.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">85.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija je navedla, da naj bi bil namen nove formulacije člena 33, prvi odstavek, Delegirane uredbe 2015/2446 izogniti se težavam pri uporabi prej veljavnih določb. Ta namen je razumljiv, ker verjetno ni preprosto dokazati namena obida.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">86.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar zaradi takih težav ni dopustno prekomerno omejiti pojma gospodarske upravičenosti, uporabe carin, ki se naložijo v zvezi z meddržavnimi trgovinskimi spori, pa razširiti daleč čez njihove cilje. S tem se namreč carine ne bi naložile le nedobrovernim akterjem, ki jih omenja Komisija.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">87.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega Komisija v teh trditvah navaja tudi, da je cilj člena 33, prvi odstavek, Delegirane uredbe 2015/2446 zgolj preprečevanje manipulacije porekla, kar izhaja tudi iz uvodne izjave 21. Vendar člena 33, prvi odstavek, zaradi tega ni treba razumeti v smislu celovite prepovedi izogibanja.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">5.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vmesni predlog glede prvega pritožbenega razloga</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">88.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tako se je treba strinjati s pritožnicama, da izpodbijana sodba temelji na napačni uporabi prava pri razlagi člena 33, prvi odstavek, Delegirane uredbe 2015/2446. V nasprotju s tem, kar je Splošno sodišče ugotovilo zlasti v točki 62 (pa tudi točki 57) izpodbijane sodbe, te določbe ni mogoče razumeti tako, da za zanikanje gospodarske upravičenosti zadnje bistvene predelave ali obdelave zadostuje že cilj zgolj izogniti se spornim carinam.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">89.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 33, prvi odstavek, Delegirane uredbe 2015/2446 je namreč treba razlagati tako, da v skladu z njim predelava ali obdelava ni gospodarsko upravičena le, če je njen namen obiti uporabo carin z manipulacijo porekla. Pogoj za obstoj takega obida je, kot sem že navedla, da se zadevna carina v nasprotju z njenimi cilji ne uporabi. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-43" href="#t-43">43</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">90.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato je v primeru sporne dodatne carine, povezane z meddržavnim trgovinskim sporom, bistveno, ali je namen zadevne predelave ali obdelave v neki državi ali na nekem ozemlju prevara glede tega, da zadevno blago – ne proizvajalec – dejansko prihaja iz druge države ali z drugega ozemlja, ki ji je Unija zaradi trgovinskega spora naložila dodatno carino. Pri predelavah ali obdelavah, katerih namen je izogniti se drugim carinam, na primer protidampinškim dajatvam, ali na primer prejeti preferencialne dajatve, pa je morda treba obid presojati drugače.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">91.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prvi in drugi del prvega pritožbenega razloga sta torej utemeljena.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">92.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ker ta napačna uporaba prava zajema tudi sklepe Splošnega sodišča na podlagi ugotovljenih dejstev, je uspešen tudi tretji del prvega pritožbenega razloga. Z njim se ugovarja temu, da je Splošno sodišče zlasti v točkah 66, od 68 do 71 in 74 izpodbijane sodbe na podlagi časovne povezanosti naložitve obravnavanih carin in napovedi preselitve proizvodnje družbe Harley-Davidson sklepalo, da je namen te preselitve obid obravnavanih carin v smislu člena 33, prvi odstavek, Delegirane uredbe 2015/2446.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">93.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sodišče je na podlagi take časovne povezanosti sicer že sklepalo, da mora zadevni gospodarski subjekt dokazati, da so bili postopki montaže v državi, iz katere je bilo izvoženo blago, opravljeni iz ustreznih razlogov, ne pa zato, da bi se izognilo posledicam zadevnih določb. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-44" href="#t-44">44</a>
</span>) Vendar se je ta ugotovitev nanašala na carine, ki imajo drugačen namen, in sicer protidampinške dajatve, in je razumljiva tudi zato, ker je šlo v tem primeru za nadaljevanje prakse, ki je obstajala že, preden je bila uvedena zadevna carina. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-45" href="#t-45">45</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">94.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Te domneve vsekakor ni mogoče uporabiti za obravnavani primer carine, ki je posledica trgovinskega spora, ker je preselitev zadnje bistvene predelave ali obdelave v drugo državo skladna s cilji te carine. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-46" href="#t-46">46</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">95.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tako je utemeljen tudi tretji del prvega pritožbenega razloga.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">96.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Izpodbijana sodba zato temelji na primerih napačne uporabe prava, ki temeljijo eden na drugemu, zaradi česar jo je treba razveljaviti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">97.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede na to menim, da ni treba odločiti o drugih dveh pritožbenih razlogih. Zato ju bom obravnavala le zelo na kratko.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">B.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Podredno: drugi pritožbeni razlog – zakonitost člena 33 Delegirane uredbe 2015/2446</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">98.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pritožnici z drugim pritožbenim razlogom trdita, da bi moralo Splošno sodišče ugotoviti, da je člen 33 Delegirane uredbe 2015/2446 nezakonit, ker je Komisija prekoračila svoje pooblastilo za podrobno pojasnitev člena 60(2) carinskega zakonika.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">99.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Če bo Sodišče upoštevalo mojo razlago člena 33, prvi odstavek, Delegirane uredbe 2015/2446, bo ta določba vendarle še ostala v okviru delegiranih pooblastil Komisije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">100.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Če pa bi Sodišče ugotovilo, da je Komisija dejansko hotela sprejeti široko prepoved izogibanja, in bi zato zavrnilo razlago, ki jo predlagam, bi to pomenilo, da Komisija dejansko krši svoje pooblastilo za konkretizacijo splošnih pravnih pojmov, ki ga ima na podlagi člena 290 PDEU. Pojem gospodarske upravičenosti in področje uporabe člena 60(2) carinskega zakonika bi bila namreč v tem primeru s členom 33 Delegirane uredbe 2015/2446 preveč omejena. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-47" href="#t-47">47</a>
</span>) V tem primeru bi bilo treba sodbo Splošnega sodišča razveljaviti, ker se z njo ni ugotovilo nezakonitosti te določbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">C.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Podredno: tretji pritožbeni razlog – pravica do izjave, načelo pravne varnosti in načelo varstva legitimnih pričakovanj</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">101.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pritožnici s tretjim pritožbenim razlogom uveljavljata kršitev pravice do izjave ter načela pravne varnosti in načela varstva legitimnih pričakovanj. Vendar pritožnici s temi trditvami ne moreta uspeti, če Sodišče ne bo upoštevalo mojega stališča in bo člen 33, prvi odstavek, Delegirane uredbe 2015/2446 razumelo kot prepoved izogibanja.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">102.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Splošno sodišče je v točki 166 izpodbijane sodbe sicer ugotovilo, da Komisija pred sprejetjem spornega izvedbenega sklepa ni zaslišala družbe Harley-Davidson. Vendar je v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča opozorilo, da kršitev pravice do obrambe povzroči ničnost izpodbijanega akta le, če bi lahko bil rezultat postopka brez te kršitve drugačen, kar mora dokazati zadevno podjetje. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-48" href="#t-48">48</a>
</span>) Pritožnici tega ne moreta dokazati, saj je na podlagi obrazca K-8 dejstvo, da se je družba Harley-Davidson s preselitvijo proizvodnje tako ali tako hotela izogniti uporabi obravnavanih carin. Če bi bilo treba člen 33, prvi odstavek, Delegirane uredbe 2015/2446 razumeti kot prepoved izogibanja, Komisija zato ne bi mogla odločiti drugače.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">103.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pritožnici v zvezi z načelom pravne varnosti in načelom varstva legitimnih pričakovanj trdita, da sta lahko zaupali zavezujočim informacijam o poreklu, ki so jih izdali belgijski organi. Vsekakor naj bi postopek za sprejetje izpodbijanega izvedbenega sklepa, ki je trajal 16 mesecev, trajal predolgo in naj bi zato pokazal, da odločbe belgijskih organov niso bile očitno nezakonite.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">104.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar je Splošno sodišče v točki 144 izpodbijane sodbe pravilno ugotovilo, da zavezujoča informacija o poreklu, ki jo v skladu s členom 33 carinskega zakonika izdajo nacionalni organi, gospodarskemu subjektu ne more dokončno zagotoviti geografskega porekla zadevnega blaga. Komisija lahko namreč na podlagi člena 34(11) odredi razveljavitev te odločbe z učinkom za naprej, če so nacionalni organi napačno določili poreklo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">105.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pritožnici načeloma nista mogli pričakovati, da Komisija ne bo izvršila tega pooblastila. Zato ni bistvena dodatna obrazložitev Splošnega sodišča v točki 145 izpodbijane sodbe, da so bile odločbe belgijskih organov zaradi člena 33, prvi odstavek, Delegirane uredbe 2015/2446 v nasprotju z natančno določbo akta prava Unije. Če pa bi se izkazalo, da je to bistveno, bi lahko ob upoštevanju obravnavanih premislekov v zvezi s prvim pritožbenim razlogom podvomili v zadostno natančnost te določbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">VI.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožba pred Splošnim sodiščem</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">106.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V skladu s členom 61, prvi odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije lahko Sodišče v primeru razveljavitve odločbe Splošnega sodišča samo dokončno odloči o zadevi, če stanje postopka to dovoljuje, ali pa zadevo vrne v razsojanje Splošnemu sodišču.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">107.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Stanje postopka dovoljuje odločitev o tožbi, saj je bilo ugotovljeno, da je Komisija sporni izvedbeni sklep izdala na podlagi enake nepravilne razlage člena 33, prvi odstavek, Delegirane uredbe 2015/2446 kot Splošno sodišče. Edini razlog za uporabo te določbe, ki ga Komisija navaja v šesti uvodni izjavi spornega izvedbenega sklepa, je namreč izjava na obrazcu 8-K, v skladu s katero se želi družba Harley-Davidson izogniti uporabi obravnavanih carin. Komisija pa ni ugotovila nedovoljenega obida carine z manipulacijo porekla.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">108.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija je sicer pred Splošnim sodiščem poskusila dokazati, da je treba družbi Harley-Davidson očitati tudi obid oziroma zlorabo. Vendar se je pri tem sklicevala zgolj na to, da je podjetje hotelo preseliti zadnjo predelavo ali obdelavo, s čimer se je v glavnem nameravalo izogniti carini. Ni pa se izjavila o vprašanju, ali se s tem posega v namen carine. Zato tudi s temi trditvami ni mogoče utemeljiti zanikanja gospodarske upravičenosti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">109.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede na navedeno je treba predlogom pritožnic ugoditi, sporni izvedbeni sklep pa razveljaviti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">VII.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Stroški</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">110.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sodišče v skladu s členom 184(2) Poslovnika Sodišča odloči o stroških, če je pritožba utemeljena in če samo dokončno odloči v sporu.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">111.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V skladu s členom 138(1) Poslovnika, ki se v skladu z njegovim členom 184(1) smiselno uporablja za pritožbeni postopek, se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">112.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato mora Komisija nositi stroške pritožnic in svoje stroške.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">VIII.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predlog</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">113.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede na navedeno Sodišču predlagam, naj odloči:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-188" title="page-24">
      1. Sodba Splošnega sodišča z dne 1. marca 2023, Harley-Davidson Europe in Neovia Logistics Services International/Komisija (T-324/21, EU:T:2023:101), se razveljavi.
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-189" title="page-24">
      2. Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2021/563 z dne 31. marca 2021 o nekaterih odločbah v zvezi z zavezujočimi informacijami o poreklu se razglasi za ničen.
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-190" title="page-24">
      3. Evropska komisija nosi stroške družbe Harley-Davidson Europe Ltd in družbe Neovia Logistics Services International ter svoje stroške, ki so nastali v postopku pred Splošnim sodiščem in pred Sodiščem.
    </p>
    <div/>
  <hr class="note"/>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-1" href="#c-1">1</a>
</span>) Jezik izvirnika: nemščina.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-2" href="#c-2">2</a>
</span>) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2021/563 z dne 31. marca 2021 o veljavnosti nekaterih odločb v zvezi z zavezujočimi informacijami o poreklu (UL 2021, L 119, str. 117).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-3" href="#c-3">3</a>
</span>) Sodba z dne 1. marca 2023, Harley-Davidson Europe in Neovia Logistics Services International/Komisija (T-324/21, EU:T:2023:101).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-4" href="#c-4">4</a>
</span>) Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (UL 2013, L 269, str. 1), kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2019/632 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 (UL 2019, L 111, str. 54).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-5" href="#c-5">5</a>
</span>) Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/2446 z dne 28. julija 2015 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podrobnih pravilih v zvezi z nekaterimi določbami carinskega zakonika Unije (UL 2015, L 343, str. 1), kakor je bila spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2021/234 z dne 7. decembra 2020 (UL 2021, L 63, str. 1).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-6" href="#c-6">6</a>
</span>) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o izvrševanju pravic Unije za uporabo in uveljavljanje pravil mednarodne trgovine ter spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 3286/94 o določitvi postopkov Skupnosti na področju skupne trgovinske politike za zagotovitev izvrševanja pravic Skupnosti po mednarodnih pravilih trgovanja, zlasti tistih, ki so dogovorjena v okviru Svetovne trgovinske organizacije (UL 2014, L 189, str. 50), kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2015/1843 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. oktobra 2015 o določitvi postopkov Unije na področju skupne trgovinske politike za zagotovitev izvrševanja pravic Unije po mednarodnih pravilih trgovanja, zlasti tistih, ki so dogovorjena v okviru Svetovne trgovinske organizacije (kodificirano besedilo) (UL 2015, L 272, str. 1).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-7" href="#c-7">7</a>
</span>) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/724 z dne 16. maja 2018 o nekaterih ukrepih trgovinske politike v zvezi z nekaterimi izdelki s poreklom iz Združenih držav Amerike (UL 2018, L 122, str. 14).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-8" href="#c-8">8</a>
</span>) Uredba Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 2, str. 382), kakor je bila spremenjena z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2018/507 z dne 26. marca 2018 o spremembi Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 (UL 2018, L 83, str. 11).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-9" href="#c-9">9</a>
</span>) Izvedbena uredba z dne 20. junija 2018 o nekaterih ukrepih trgovinske politike v zvezi z nekaterimi izdelki s poreklom iz Združenih držav Amerike in spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2018/724 (UL 2018, L 158, str. 5).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-10" href="#c-10">10</a>
</span>) Najprej z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2021/866 z dne 28. maja 2021 o začasni prekinitvi nekaterih ukrepov trgovinske politike, uvedenih z Izvedbeno uredbo (EU) 2018/886, v zvezi z nekaterimi izdelki s poreklom iz Združenih držav Amerike (UL 2021, L 190, str. 94), nato pa z uredbama, navedenima v opombi 11.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-11" href="#c-11">11</a>
</span>) Najprej z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2021/2083 z dne 26. novembra 2021 o začasni prekinitvi ukrepov trgovinske politike, uvedenih z izvedbenima uredbama (EU) 2018/886 in (EU) 2020/502, v zvezi z nekaterimi izdelki s poreklom iz Združenih držav Amerike (UL 2021, L 426, str. 41), zdaj pa z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2023/2882 z dne 18. decembra 2023 o začasni prekinitvi ukrepov trgovinske politike, uvedenih z izvedbenima uredbama (EU) 2018/886 in (EU) 2020/502, v zvezi z nekaterimi izdelki s poreklom iz Združenih držav Amerike (UL L, 2023/2882).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-12" href="#c-12">12</a>
</span>) Navedeno v točki 26 izpodbijane sodbe.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-13" href="#c-13">13</a>
</span>) UL 2021, L 119, str. 117.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-14" href="#c-14">14</a>
</span>) Informacija belgijskih organov z dne 13. novembra 2020, Priloga E.3 k odgovoru Komisije z dne 18. julija 2022 na vprašanja Splošnega sodišča.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-15" href="#c-15">15</a>
</span>) Ker so sporne dodatne carine del skupne carinske tarife, gre za ukrepe iz člena 59 zakonika.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-16" href="#c-16">16</a>
</span>) V tem smislu Schumann, G., v Krenzler, H. G., Herrmann, C., Niestedt, M., EU-Außenwirtschafts- und Zollrecht, 22. dopolnilna izdaja, stanje december 2023, C. H. Beck, München, člen 60 carinskega zakonika Unije, točka 8, razume člen 33, prvi odstavek, Delegirane uredbe 2015/2446 kot določbo o zlorabi.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-17" href="#c-17">17</a>
</span>) V zvezi s tako uporabo pojma „obid“ glej sodbe z dne 12. decembra 2006, Nemčija/Parlament in Svet (C-380/03, EU:C:2006:772, točka 113); z dne 21. maja 2019, Komisija/Madžarska (Pravice užitka na kmetijskih zemljiščih) (C-235/17, EU:C:2019:432, točka 76); z dne 26. oktobra 2021, PL Holdings (C-109/20, EU:C:2021:875, točka 47), in z dne 11. aprila 2024, Triferto (C-654/22, EU:C:2024:298, točka 51). Glej tudi sodno prakso v zvezi z objektivnim elementom zlorabe: sodbe z dne 14. decembra 2000, Emsland-Stärke (C-110/99, EU:C:2000:695, točka 52); z dne 28. januarja 2015, Starjakob (C-417/13, EU:C:2015:38, točka 56); z dne 26. februarja 2019, T Danmark in Y Denmark (C-116/16 in C-117/16, EU:C:2019:135, točka 97), in z dne 7. aprila 2022, Avio Lucos (C-176/20, EU:C:2022:274, točka 70). Za davčno pravo kodificirano s členom 6(1) Direktive Sveta (EU) 2016/1164 z dne 12. julija 2016 o določitvi pravil proti praksam izogibanja davkom, ki neposredno vplivajo na delovanje notranjega trga (UL 2016, L 193, str. 1).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-18" href="#c-18">18</a>
</span>) Šteti je treba, da je Komisija postopke za sprejetje Delegirane uredbe 2015/2446 in spornega izvedbenega sklepa pretežno vodila v tem jeziku, v tem jeziku pa je potekal tudi postopek pred Splošnim sodiščem.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-19" href="#c-19">19</a>
</span>) Delovni jezik Splošnega sodišča.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-20" href="#c-20">20</a>
</span>) Konkretno ugovarjata točkam 58, 60, 62, 63, 66, od 68 do 71 ter 74 izpodbijane sodbe.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-21" href="#c-21">21</a>
</span>) Glej točke od 37 do 41 zgoraj.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-22" href="#c-22">22</a>
</span>) Sodbi z dne 27. marca 1990, Cricket St Thomas (C-372/88, EU:C:1990:140, točka 18), in z dne 26. januarja 2021, Hessischer Rundfunk (C-422/19 in C-423/19, EU:C:2021:63, točka 65).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-23" href="#c-23">23</a>
</span>) Sodbe z dne 27. oktobra 1977, Bouchereau (30/77, EU:C:1977:172, točki 13 in 14); z dne 27. marca 1990, Cricket St Thomas (C-372/88, EU:C:1990:140, točka 19), in z dne 6. oktobra 2021, Consorzio Italian Management in Catania Multiservizi (C-561/19, EU:C:2021:799, točka 43).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-24" href="#c-24">24</a>
</span>) Sodbi z dne 27. oktobra 1977, Bouchereau (30/77, EU:C:1977:172, točki 13 in 14), in z dne 17. januarja 2023, Španija/Komisija (C-632/20 P, EU:C:2023:28, točka 42).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-25" href="#c-25">25</a>
</span>) Sodbe z dne 22. oktobra 2009, Zurita García in Choque Cabrera (C-261/08 in C-348/08, EU:C:2009:648, točka 57); z dne 27. novembra 2012, Pringle (C-370/12, EU:C:2012:756, točka 135); z dne 3. oktobra 2013, Inuit Tapiriit Kanatami in drugi/Parlament in Svet (C-583/11 P, EU:C:2013:625, točka 50), in z dne 20. decembra 2017, Acacia in D‘Amato (C-397/16 in C-435/16, EU:C:2017:992, točka 31).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-26" href="#c-26">26</a>
</span>) Glej točko 38 zgoraj.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-27" href="#c-27">27</a>
</span>) Sodbi z dne 21. februarja 2006, Halifax in drugi (C-255/02, EU:C:2006:121, točka 73), in z dne 17. decembra 2015, WebMindLicenses (C-419/14, EU:C:2015:832, točka 42).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-28" href="#c-28">28</a>
</span>) Sodba z dne 22. decembra 2010, RBS Deutschland Holdings (C-277/09, EU:C:2010:810, točka 53).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-29" href="#c-29">29</a>
</span>) Glej točke od 37 do 41 zgoraj.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-30" href="#c-30">30</a>
</span>) Pojem „manipulacija“ se v skoraj vseh jezikovnih različicah uporablja celo na podlagi enakega korena besede. Samo v grščini in finščini se uporabljata druga pojma, vendar se za grški „χειραγώγηση“ zdi, da pomeni enako kot manipulacija, za finski „vilpillisesti“ pa se zdi, da gre celo še bolj v smer goljufivega ravnanja.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-31" href="#c-31">31</a>
</span>) V tem smislu na primer francoski različici sodb z dne 21. junija 2007, Omni Metal Service (C-259/05, EU:C:2007:363, točki 33 in 37), in z dne 27. septembra 2007, Medion in Canon Deutschland (C-208/06 in C-209/06, EU:C:2007:553, točke od 40 do 42), in francoska različica člena 3(1)(c) Direktive Evropskega Parlamenta in Sveta 94/62/ES z dne 20. decembra 1994 o embalaži in odpadni embalaži (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 13, str. 349).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-32" href="#c-32">32</a>
</span>) Nazorno sodbi z dne 7. decembra 2010, R (C-285/09, EU:C:2010:742, točka 48), in z dne 9. julija 2020, Verein für Konsumenteninformation (C-343/19, EU:C:2020:534, točke 24, 29 in 35).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-33" href="#c-33">33</a>
</span>) Uredba (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o zlorabi trga (UL 2014, L 173, str. 1), kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2023/2869 (UL 2023, L, 2023/2869). Podobno opredelitev tržne manipulacije v členu 2, točka 2, Uredbe (EU) št. 1227/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o celovitosti in preglednosti veleprodajnega energetskega trga Besedilo velja za EGP (UL 2011, L 326, str. 1).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-34" href="#c-34">34</a>
</span>) Glej na primer člen 47a Direktive 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 27, str. 69), kakor je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2022/642 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. aprila 2022 (UL 2022, L 118, str. 4), člen 8 Uredbe (EU) št. 1173/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o učinkovitem izvrševanju proračunskega nadzora v euroobmočju (UL 2011, L 306, str. 1), člen 8(6) Direktive 2014/45/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o rednih tehničnih pregledih motornih vozil in njihovih priklopnih vozil (UL 2014, L 127, str. 51), člen 5(6) Uredbe (EU) 2019/1150 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o spodbujanju pravičnosti in preglednosti za poslovne uporabnike spletnih posredniških storitev (UL 2019, L 186, str. 57), člen 34(2) Uredbe (EU) 2022/2065 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. oktobra 2022 o enotnem trgu digitalnih storitev (Akt o digitalnih storitvah) (UL 2022, L 277, str. 1) in člen 54(2) Uredbe (EU) 2023/2053 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. septembra 2023 o vzpostavitvi večletnega načrta upravljanja za modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju (UL 2023, L 238, str. 1).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-35" href="#c-35">35</a>
</span>) Glej sodbe z dne 6. decembra 2012, Komisija/Verhuizingen Coppens (C-441/11 P, EU:C:2012:778, točka 48), v zvezi z manipulacijo ponudb; z dne 14. januarja 2021, Kilpailu- ja kuluttajavirasto (C-450/19, EU:C:2021:10, točka 35), v zvezi z manipulacijo razpisov, in z dne 12. januarja 2023, HSBC Holdings in drugi/Komisija (C-883/19 P, EU:C:2023:11, zlasti točka 108 in naslednje), v zvezi z manipulacijo z medbančnimi referenčnimi obrestnimi merami Euribor.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-36" href="#c-36">36</a>
</span>) Glej točke od 50 do 53 zgoraj.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-37" href="#c-37">37</a>
</span>) Uvodni izjavi 2 in 3 Izvedbene uredbe 2018/724.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-38" href="#c-38">38</a>
</span>) Takrat člen 5 Mednarodne konvencije o poenostavitvi in uskladitvi carinskih postopkov, sklenjene s Sklepom Sveta 75/199/EGS z dne 18. marca 1975 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 1, str. 26), danes Posebna priloga K k revidirani Konvenciji; vendar Unija ni ratificirala te priloge. Glej tudi člen 2(a) in (c) Sporazuma o pravilih o poreklu blaga (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 11, zvezek 21, str. 231), sklenjenega s Sklepom Sveta 94/800/ES z dne 22. decembra 1994 o sklenitvi sporazumov, doseženih v Urugvajskem krogu večstranskih pogajanj (1986–1994), v imenu Evropske skupnosti, v zvezi z zadevami, ki so v njeni pristojnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 11, zvezek 21, str. 80).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-39" href="#c-39">39</a>
</span>) Sodbe z dne 13. decembra 1989, Brother International (C-26/88, EU:C:1989:637, točke od 20 do 23, zlasti točka 22); z dne 8. marca 2007, Thomson in Vestel France (C-447/05 in C-448/05, EU:C:2007:151, točke 27, 28, 31 in 45), in z dne 13. decembra 2007, Asda Stores (C-372/06, EU:C:2007:787, točke 37, 38 in 41).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-40" href="#c-40">40</a>
</span>) Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 4, str. 307).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-41" href="#c-41">41</a>
</span>) Uredba Sveta z dne 27. junija 1968 o skupni opredelitvi pojma porekla blaga (UL L 148, str. 1).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-42" href="#c-42">42</a>
</span>) Glej točke od 37 do 41 zgoraj.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-43" href="#c-43">43</a>
</span>) Glej točko 38 zgoraj.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-44" href="#c-44">44</a>
</span>) Sodba z dne 13. decembra 1989, Brother International (C-26/88, EU:C:1989:637, točka 28).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-45" href="#c-45">45</a>
</span>) Sodba z dne 13. decembra 1989, Brother International (C-26/88, EU:C:1989:637, točki 3 in 6).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-46" href="#c-46">46</a>
</span>) Glej točke od 68 do 74 zgoraj.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-47" href="#c-47">47</a>
</span>) Glej točke od 62 do 65 zgoraj.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-48" href="#c-48">48</a>
</span>) Sodba z dne 16. junija 2016, SKW Stahl-Metallurgie in SKW Stahl-Metallurgie Holding/Komisija (C-154/14 P, EU:C:2016:445, točka 69 in navedena sodna praksa).</p>
</body>
</html>
