(1)

Namen postopka za priznanje centralnih nasprotnih strank (v nadaljnjem besedilu: CNS) s sedežem v tretjih državah iz člena 25 Uredbe (EU) št. 648/2012 je, da se CNS, ki imajo sedež in dovoljenje v tretjih državah, katerih regulativni standardi so enakovredni standardom iz navedene uredbe, omogoči opravljanje klirinških storitev za klirinške člane ali mesta trgovanja s sedežem v Uniji. Postopek priznanja in v tem okviru predvidena odločitev o enakovrednosti tako prispevata k doseganju poglavitnega cilja Uredbe (EU) št. 648/2012, tj. zmanjšanju sistemskega tveganja z razširjanjem uporabe varnih in stabilnih CNS za kliring pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, s katerimi se trguje na prostem trgu (v nadaljnjem besedilu: izvedeni finančni instrumenti OTC), vključno s primeri, kadar imajo navedene CNS sedež in dovoljenje v tretji državi.

(2)

Da bi se pravne ureditve tretjih držav v zvezi s CNS obravnavale kot enakovredne pravni ureditvi Unije, bi morale biti veljavne pravne in nadzorne ureditve v smislu doseganja regulativnih ciljev v veliki meri enakovredne zahtevam Unije. Namen te ocene enakovrednosti je torej preveriti, ali pravne in nadzorne ureditve Švice omogočajo, da CNS s sedežem in dovoljenjem v tej državi klirinških članov ali mest trgovanja s sedežem v Uniji ne izpostavljajo višji stopnji tveganja kot CNS z dovoljenjem v Uniji, posledično pa ne pomenijo nesprejemljivih stopenj sistemskega tveganja v Uniji.

(3)

Komisija je 1. septembra 2013 prejela strokovno mnenje Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (v nadaljnjem besedilu: ESMA) glede pravnih in nadzornih ureditev, ki se uporabljajo za CNS z dovoljenjem v Švici. V strokovnem mnenju je ugotovljeno, da veljavne pravne in nadzorne ureditve, ki se uporabljajo na nacionalni ravni, zagotavljajo, da CNS z dovoljenjem v Švici izpolnjujejo pravno zavezujoče zahteve, ki so enakovredne zahtevam iz naslova IV Uredbe (EU) št. 648/2012.

(4)

V skladu s členom 25(6) Uredbe (EU) št. 648/2012 morajo biti izpolnjeni trije pogoji, v skladu s katerimi se ugotovi, da so pravne in nadzorne ureditve v tretji državi v zvezi s CNS z dovoljenjem v tej tretji državi enakovredne tistim, določenim v navedeni uredbi.

(5)

V skladu s prvim pogojem morajo CNS z dovoljenjem v tretji državi izpolnjevati pravno zavezujoče zahteve, ki so enakovredne zahtevam iz naslova IV Uredbe (EU) št. 648/2012.

(6)

Pravno zavezujoče zahteve Švice za centralne nasprotne stranke z dovoljenjem v tej državi sestavljajo Odlok o nacionalni banki z dne 18. marca 2004 (v nadaljnjem besedilu: Odlok o nacionalni banki) in predpisi, ki jih je v skladu z njim sprejela švicarska nacionalna banke (v nadaljnjem besedilu: SNB), skupaj z Zveznim zakonom o bankah in hranilnicah (v nadaljnjem besedilu: Zakon o bankah), ter odloki in okrožnicami, ki jih je izdal švicarski organ za nadzor finančnih trgov FINMA (v nadaljnjem besedilu: FINMA). Odlok o nacionalni banki je bil nedavno revidiran s ciljem izvajanja načel za infrastrukture finančnega trga, ki sta jih izdala CPSS in IOSCO, in doseganjem enakovrednosti z Uredbo (EU) št. 648/2012. Revidirani finančni okvir kaže številne razlike med pravno zavezujočimi zahtevami, ki se na nacionalni ravni uporabljajo za CNS v Švici, in pravno zavezujočimi zahtevami, ki se uporabljajo za CNS na podlagi Uredbe (EU) št. 648/2012. Vendar je SNB izdala obrazložitveno poročilo o delni reviziji Odloka o nacionalni banki, ki zagotavlja smernice glede razlage Odloka o nacionalni banki, v katerem je pojasnjeno zlasti, da revidiran Odlok o nacionalni banki izvaja načela za infrastrukture finančnega trga in da ga je treba razlagati tako, da upošteva načela za infrastrukture finančnega trga ter poglavji IV in V Uredbe (EU) št. 648/2012.

(7)

Poleg tega morajo CNS z dovoljenjem v Švici sprejeti statute, organizacijske predpise in predpise o delitvi pristojnosti ter določene organizacijske politike (v nadaljnjem besedilu: organizacijski predpisi in politike), ki morajo določati preskriptivne podrobnosti o tem, kako bodo CNS izpolnile navedene standarde v skladu z načeli o infrastrukturah finančnega trga in Uredbo (EU) št. 648/2012, kot je pojasnjeno v obrazložitvenem poročilu o delni reviziji Odloka o nacionalni banki.

(8)

SNB in FINMA si delita regulativne in nadzorne funkcije v zvezi s CNS in sodelujeta pri izvajanju teh funkcij. CNS s sedežem v Švici imajo dovoljenje organa FINMA kot banke. FINMA lahko CNS izvzame iz izpolnjevanja nekaterih določb Zakona o bankah in prilagodi njegove določbe tako, da upošteva klirinške dejavnosti in profil tveganja CNS. Okrožnice FINMA se med drugim nanašajo na solventnost, upravljanje, obvladovanje tveganj, revizije in poročanje.

(9)

Pravno zavezujoče zahteve v Švici torej sestavlja dvotirni sistem. Temeljna načela za CNS, določena v Zakonu o bankah in Odloku o nacionalni banki ter uredbah, odredbah in okrožnicah, izdanih v skladu z njima (v nadaljnjem besedilu: osnovna pravila), določajo visoke standarde, ki jih morajo CNS izpolnjevati, da pridobijo licenco za opravljanje storitev kliringa v Švici. Ta osnovna pravila so prvi tir pravno zavezujočih zahtev v Švici. Da bi CNS z dovoljenjem v Švici dokazale skladnost z osnovnimi pravili, morajo svoja organizacijske predpise in politike predložiti v odobritev FINMA. Ti organizacijski predpisi in politike so drugi tir pravno zavezujočih zahtev v Švici. Ko navedene organizacijske predpise in politike odobri FINMA, ti postanejo za CNS pravno zavezujoči. Ti predpisi in politike so zato sestavni del pravnih in nadzornih ureditev, ki jih morajo spoštovati CNS z dovoljenjem v Švici. V primeru neizpolnjevanja osnovnih pravil ali organizacijskih predpisov in politik CNS lahko FINMA proti CNS uvede upravne ukrepe, vključno z odvzemom dovoljenja za opravljanje bančnih storitev zadevni CNS.

(10)

Osnovna pravila, ki se uporabljajo za CNS, dopolnjena z njihovimi organizacijskimi predpisi in politikami, imajo precejšnje učinke, ki so enakovredni učinkom pravil iz naslova IV Uredbe (EU) št. 648/2012. Zlasti imajo pravno zavezujoče zahteve, ki se uporabljajo za CNS z dovoljenjem v tem trenutku v zvezi s številom primerov neizpolnjevanja finančnih obveznosti, ki jih morajo kriti skupni finančni viri, likvidnostnim tveganjem, neprekinjenim poslovanjem, zahtevami glede zavarovanja, naložbeno politiko, tveganjem poravnave, ločevanjem in prenosljivostjo, izračunom začetnih kritij in upravljanjem, vključno z organizacijskimi zahtevami, zahtevami v zvezi z višjim vodstvom, odborom za tveganja, vodenjem evidenc, kvalificiranimi deleži, informacijami, posredovanimi pristojnim organom, navzkrižjem interesov, zunanjim izvajanjem ter vodenjem poslov, precejšnje učinke, ki so enakovredni tistim iz Uredbe (EU) št. 648/2012 in bi jih zato bilo treba obravnavati kot enakovredne.

(11)

Komisija zato ugotavlja, da pravne in nadzorne ureditve Švice zagotavljajo, da CNS z dovoljenjem v Mehiki izpolnjujejo pravno zavezujoče zahteve, ki so enakovredne zahtevam iz naslova IV Uredbe (EU) št. 648/2012.

(12)

V skladu z drugim pogojem iz člena 25(6) Uredbe (EU) št. 648/2012 morajo pravne in nadzorne ureditve Švice glede CNS z dovoljenjem v tej državi zagotavljati stalen učinkovit nadzor navedenih CNS in izvrševanje predpisov.

(13)

CNS z dovoljenjem v Švici so pod stalnim nadzorom FINMA in SNB z namenom spremljanja tekoče skladnosti s pogoji dovoljenja in drugimi veljavnimi regulativnimi zahtevami. Za CNS z dovoljenjem v Švici velja obveznost letne revizije. CNS morajo revizijskemu organu zagotoviti informacije, zahtevane za izvedbo revizije. Če revizijski organ zazna kršitev nadzornih določb ali druge nepravilnosti, zadevni CNS določi rok za ponovno zagotovitev skladnosti in obvesti FINMA, če skladnost ni zagotovljena. V primeru resnih kršitev nadzornih določb ali resnih nepravilnosti revizijski organ takoj obvesti FINMA. Poleg tega morata CNS in revizijski organi FINMA zagotoviti vse potrebne informacije za opravljanje njegovih nalog in ga takoj obvestiti o zapletih, ki so bistvenega pomena za nadzor. FINMA izvaja tudi ciljno usmerjene preglede na kraju samem, pregleduje redna poročila in se redno srečuje z vodstvom in zaposlenimi v CNS.

(14)

Sprejme lahko posebne ukrepe, če ugotovi kršitve pravnih in nadzornih ureditev. Zlasti lahko osebi prepove opravljanje vodstvene funkcije ali zaseže dobičke, ki so nastali zaradi kršitve. FINMA lahko tudi imenuje preiskovalca za preiskavo posebnih okoliščin v zvezi s kršitvijo pravnih in nadzornih ureditev ali izvajanje odrejenih nadzornih ukrepov. Preiskovana CNS mora preiskovalcu dovoliti dostop do svojih prostorov in mu zagotoviti vse informacije in dokumentacijo, ki jih ta zahteva za izvedbo preiskave. FINMA lahko CNS tudi odvzame dovoljenje za opravljanje bančnih storitev ali prekliče njeno registracijo, če ta ne spoštuje več veljavnih pravnih in nadzornih ureditev, ter izda smernice vodstvenim organom CNS.

(15)

SNB nadzoruje CNS v sodelovanju s FINMA. SNB je zlasti odgovorna za ocenjevanje skladnosti CNS z minimalnimi zahtevami, določenimi v Odloku o nacionalni banki. CNS morajo SNB zagotoviti vse informacije, potrebne za oceno skladnosti z navedenimi minimalnimi zahtevami, in omogočiti preverjanja na kraju samem. CNS morajo SNB zlasti predati redna in ad hoc poročila ter jo vnaprej obvestiti o posebnih vprašanjih ali spremembah. SNB lahko naloži kazni in druge sankcije, če zahtevane informacije ali dokazila niso predložena, ne spoštujejo formalnih zahtev, so nepopolna ali nepravilna. Pri pripravi ocene se SNB opira na širok spekter informacij, vključno s samooceno in notranjimi dokumenti CNS, revizijskimi poročili ter rednimi poročili in srečanji z vodstvom in zaposlenimi v CNS. SNB izda priporočila CNS, ki ne izpolnjujejo minimalnih zahtev, določenih v Odloku o nacionalni banki. Če zadevna CNS ne izpolni priporočila, SNB izda odločbo. Če CNS ne spoštuje odločbe, SNB o svojih ugotovitvah obvesti FINMA, ki lahko proti CNS uvede nadaljnje nadzorne ukrepe in izvršilne ukrepe.

(16)

Komisija zato meni, da pravne in nadzorne ureditve Švice v zvezi s CNS z dovoljenjem v tej državi omogočajo učinkovit stalen nadzor CNS in izvrševanje predpisov.

(17)

V skladu s tretjim pogojem iz člena 25(6) Uredbe (EU) št. 648/2012 morajo pravne in nadzorne ureditve Švice vključevati učinkovit enakovreden sistem za priznanje CNS z dovoljenjem v skladu s pravno ureditvijo tretje države (v nadaljnjem besedila: CNS z dovoljenjem tretje države).

(18)

CNS z dovoljenjem tretje države lahko pri FINMA zaprosijo za priznanje, s katerim lahko v Švici ponujajo storitve. Priznanje CNS z dovoljenjem tretje države v Švici temelji na obstoju učinkovitega enakovrednega sistema za priznavanje CNS z dovoljenjem tretje države v zadevni tretji državi. SNB lahko določi, da je CNS z dovoljenjem tretje države sistemsko pomembna za stabilnost švicarskih finančnih trgov, in jo oprosti skladnosti z minimalnimi zahtevami, določenimi z Odlokom o nacionalni banki, če se pravni in nadzorni sistem tretje države šteje kot enakovreden in če so sklenjeni dogovori o sodelovanju s pristojnimi organi tretje države za nadzor CNS. Priznane CNS morajo prav tako poročati organu FINMA in ga obvestiti o posebnih vprašanjih. Vendar zahteve o poročanju in obveščanju FINMA, ki jih morajo izpolnjevati priznane CNS, ne vplivajo na nadzorne funkcije, za katere so odgovorni pristojni organi tretje države.

(19)

Zato bi bilo treba šteti, da pravne in nadzorne ureditve Švice omogočajo učinkovit enakovreden sistem za priznavanje CNS z dovoljenjem tretje države.

(20)

Za pogoje iz člena 25(6) Uredbe (EU) št. 648/2012 se šteje, da so izpolnjeni na podlagi pravnih in nadzornih ureditev Švice glede CNS s sedežem v Mehiki, hkrati pa bi bilo treba te pravne in nadzorne ureditve šteti za enakovredne zahtevam iz Uredbe (EU) št. 648/2012. Komisija bi morala še naprej redno spremljati razvoj švicarskega pravnega in nadzornega okvira za CNS ter izpolnjevanje pogojev, na podlagi katerih je bil ta sklep sprejet.

(21)

Redni pregled pravnih in nadzornih ureditev, ki se v Švici uporabljajo za CNS z dovoljenjem v tej državi, ne posega v možnost, da Komisija kadar koli izven okvira splošnih pregledov izvede poseben pregled, če mora zaradi razvoja dogodkov ponovno oceniti, ali še obstaja enakovrednost, določena s tem sklepom. Takšna ponovna ocena bi lahko imela za posledico razveljavitev priznanja enakovrednosti.

(22)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Evropskega odbora za vrednostne papirje –