<!DOCTYPE html PUBLIC "yes" "xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<!--GENDOC2XHTML # converter_version: 1.2.15-->
  <head>
    <title>2026-04-202604C130202401270-00-TRA-DOC-SL-CONCL-C-0127-24-202508078-07_00</title>
    <meta content="text/html; charset=utf-8" http-equiv="Content-Type"/>
    <meta content="" name="Gendoc_DGTGeneratedDate"/>
    <meta content="sl-SI" name="Gendoc_Lang"/>
    <meta content="" name="Gendoc_GenerationDate"/>
    <meta content="" name="IsFlattened"/>
    <meta content="1" name="NumProc"/>
    <meta content="Final" name="Gendoc_EditionType"/>
    <meta content="0001" name="Gendoc_CaseNumberSuite"/>
    <meta content="29/06/2026 14:38:11" name="Gendoc_LastVerificationDate"/>
    <meta content="" name="Gendoc_ProcedureNumber"/>
    <meta content="sl" name="Gendoc_LangCode"/>
    <meta content="CNC" name="TypeDoc"/>
    <meta content="c54iGU4xn3bBqrY+9s6UUaAqA0FXBsCjVUbwd9kBWxGq7ehIebXrCt1EQ0KCe1Z6hPdg6Ij8gHHmQnbzXx9tLPsFWB0gBskwO92AC4MZkay32Q7pdlgYI5+Emj+RNYz87TZT1hxG+TGM4eElwLeZt1uZO+DnSuKwmgG7xBsjnsY=" name="GenDocUID"/>
    <meta content="P" name="TypeProc"/>
    <meta content="" name="CreateCustomParts"/>
    <meta content="OK" name="ReadyToPublish"/>
    <meta content="sna" name="Gendoc_User"/>
    <meta content="" name="EP_Mode"/>
    <meta content="" name="Gendoc_DGTGenerated"/>
    <meta content="" name="Gendoc_Vademecum"/>
    <meta content="0127" name="NumeroOrdre"/>
    <meta content="2024" name="Annee"/>
    <meta content="P" name="Gendoc_ProcedureType"/>
    <meta content="" name="EP_Version"/>
    <meta content="SL" name="Langue"/>
    <meta content="sna" name="Gendoc_DGTGeneratedUser"/>
    <meta content="FAST_document_go_ok" name="Gendoc_LastVerificationStatus"/>
    <meta content="CNC_C" name="Gendoc_GendocTemplateType"/>
    <meta content="TRUE" name="WithoutAuthorBlockFlatP"/>
    <meta content="GenDoc 30-08-25 01:42:45" name="Created"/>
    <meta content="" name="Canevas3_Vademecum"/>
    <meta content="TRUE" name="WithoutAuthorBlock"/>
    <meta content="" name="Gendoc_CaseYear"/>
    <meta content="false" name="Generation_In_Progress"/>
    <meta content="C" name="Juridiction"/>
    <meta content="3b49d1125f934d86858fd6d3b0dcb3be" name="DocumentIdentifier"/>
    <meta content="0127" name="Gendoc_CaseNumber"/>
    <meta content="ImportedWithoutSource" name="SdlIdentifier"/>
    <meta content="RP" name="NatureAff"/>
    <meta content="RP" name="Gendoc_CaseNature"/>
    <meta content="0001" name="NumSuite"/>
    <meta content="C" name="Gendoc_Juridiction"/>
  </head>
  <body>
    <div style="header">
      <div id="rId25" style="first"/>
      <div id="rId21" style="even">Sklepni predlogi M. Szpunarja – Zadeva C‑127/24</div>
      <div id="rId22" style="default">VHC 2 Seniorenresidenz</div>
    </div>
    <p class="C36Centre" id="para-1" title="page-1">
      SKLEPNI PREDLOGI GENERALNEGA PRAVOBRANILCA
    </p>
    <p class="C36Centre" id="para-2" title="page-1">
      MACIEJA SZPUNARJA,
    </p>
    <p class="C36Centre" id="para-3" title="page-1">
      predstavljeni 4. septembra 2025 (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-1" href="#t-1">1</a>
</span>)
      
    </p>
    <p class="C38Centregrasgrandespacement" id="para-4" title="page-1">
      Zadeva C‑127/24
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-5" title="page-1">
      Gesellschaft für musikalische Aufführungs- und mechanische Vervielfältigungsrechte eV (GEMA)
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-6" title="page-1">
      proti
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-7" title="page-1">
      VHC 2 Seniorenresidenz und Pflegeheim gGmbH
    </p>
    <p class="C39Centreespacement" id="para-8" title="page-1">
      (Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Bundesgerichtshof (zvezno vrhovno sodišče, Nemčija))
    </p>
    <p class="C71Indicateur" id="para-9" title="page-1">
      „Predhodno odločanje – Intelektualna lastnina – Avtorska pravica in sorodne pravice – Direktiva 2001/29/ES – Člen 3(1) – Pravica priobčitve javnosti – Pojem ,priobčitev javnosti‘ – Nova javnost – Retransmisija signala po kabelskem omrežju doma starejših občanov“
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-10" title="page-2">
      
        <br/>
      
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Uvod</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">1.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V skladu z zdaj ustaljeno sodno prakso izvaja priobčitev javnosti v smislu avtorskega prava Unije uporabnik, ki namerno zagotavlja dostop do varovanih del, ki so bila predvajana v radijskih ali televizijskih oddajah, članom javnosti, ki brez posredovanja tega uporabnika ne bi mogli imeti dostopa do teh oddaj. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-2" href="#t-2">2</a>
</span>) To velja med drugim za upravljavce hotelov, kavarn in restavracij, toplic in rehabilitacijskih centrov ter stanovanj za kratkotrajni najem. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-3" href="#t-3">3</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">2.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Skupna točka vseh teh ustanov je, da sprejemajo priložnostno javnost, ki v njih prebiva bolj ali manj prostovoljno za razmeroma kratka obdobja, zaradi česar se lahko šteje, da ta javnost za zadevno bivanje s seboj ne vzame opreme, ki bi ji omogočala dostop, med drugim do televizijskih oddaj. Ta javnost je torej za dostop do teh oddaj odvisna od storitve upravljavca ustanove.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">3.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V tej zadevi mora Sodišče odgovoriti na vprašanje, ali se ista logika lahko uporabi za ustanovo, v kateri zadevni naslovniki prebivajo stalno.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pravni okvir</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pravo Unije</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">4.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 3(1) Direktive 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-4" href="#t-4">4</a>
</span>) določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-18" title="page-3">
      „Države članice predvidijo za avtorje izključno pravico, da dovolijo ali prepovejo vsakršno obliko priobčenja njihovih del javnosti, po žici ali na brezžični način, vključno z dajanjem svojih del na voljo javnosti tako, da imajo člani javnosti do njih dostop s kraja in v času, ki si ju izberejo sami.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nemško pravo</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">5.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V nemškem pravu je pravica do priobčitve javnosti z radijskim ali televizijskim prenosom in nadaljnjo kabelsko retransmisijo urejena v členu 15(2) in (3) Gesetz über Urheberrecht und verwandte Schutzrechte – Urheberrechtsgesetz (zakon o avtorski in sorodnih pravicah) z dne 9. septembra 1965 (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-5" href="#t-5">5</a>
</span>) v povezavi s členoma 20 in 20b tega zakona.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Dejansko stanje, postopek in vprašanja za predhodno odločanje</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">6.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Gesellschaft für musikalische Aufführungs- und mechanische Vervielfältigungsrechte eV (GEMA) je organizacija za kolektivno upravljanje avtorskih pravic na glasbenem področju.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">7.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">VHC 2 Seniorenresidenz und Pflegeheim gGmbH (v nadaljevanju: VHC 2 Seniorenresidenz) je upravljavec doma starejših občanov, v katerem trajno prebiva 89 starejših oseb, ki potrebujejo nego in ki so deležne celostne oskrbe v 88 enoposteljnih sobah in treh dvoposteljnih sobah, poleg katerih imajo na voljo različne skupne prostore, kot so jedilnice in dnevni prostori. VHC 2 Seniorenresidenz prek lastnega satelitskega sprejemnika sprejema radiodifuzne programe, in sicer televizijske in radijske, in te sočasno, nespremenjeno in neskrajšano retransmitira prek svojega kabelskega omrežja do obstoječih priključkov v sobah stanovalcev in sobah za nego.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">8.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ker je družba GEMA menila, da je za to retransmisijo radiodifuznih programov potrebna licenca, je pri Landgericht (deželno sodišče, Nemčija) proti družbi VHC 2 Seniorenresidenz vložila tožbo, s katero je predlagala prenehanje oddajanja glasbenih del iz njenega nabora in ki ji je navedeno sodišče ugodilo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">9.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Oberlandesgericht Zweibrücken (višje deželno sodišče v Zweibrücknu, Nemčija), ki je odločalo o pritožbi družbe VHC 2 Seniorenresidenz zoper navedeno sodbo, je tožbo družbe GEMA zavrnilo z obrazložitvijo, da sporna retransmisija ne pomeni priobčitve javnosti. Navedeno sodišče je v bistvu odločilo, da čeprav gre za priobčitev, ta vendarle ni namenjena javnosti, ker je omejena na omejen krog stanovalcev doma, ki predstavlja – čeprav izpolnjuje merilo dovolj velikega števila oseb – strukturno zelo homogeno skupino oseb, katerih namen je trajno bivanje in katerih fluktuacija je precej nizka. Po presoji navedenega sodišča je zadevna priobčitev omejena na določene osebe, ki tvorijo zasebno skupino.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">10.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Bundesgerichtshof (zvezno vrhovno sodišče, Nemčija), ki je predložitveno sodišče, pri katerem je družba GEMA vložila revizijo, se v tem okviru sprašuje, ali stanovalci zadevnega doma starejših občanov tvorijo javnost v smislu sodne prakse Sodišča v zvezi s pojmom „priobčitev javnosti“ in ali tvorijo „novo javnost“ v smislu te sodne prakse v kontekstu retransmisije radijskih in televizijskih programov, ki jo upravljavec tega doma zagotavlja za te stanovalce. Sprašuje se tudi, ali se taka retransmisija izvaja z uporabo nove tehnične metode v smislu navedene sodne prakse.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">11.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V teh okoliščinah je Bundesgerichtshof (zvezno vrhovno sodišče) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-28" title="page-5">
      „1. Ali gre pri stanovalcih komercialno upravljanega doma starejših občanov, ki imajo v svojih sobah televizijske in radijske priključke, do katerih upravljavec doma starejših občanov radiodifuzne programe, ki jih sprejema prek lastnega satelitskega sprejemnika, sočasno, nespremenjeno in neskrajšano retransmitira prek svojega kabelskega omrežja, za ‚nedoločeno število potencialnih naslovnikov‘ v smislu opredelitve ‚priobčitve javnosti‘ v skladu s členom 3(1) Direktive [2001/29]?
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-29" title="page-5">
      2. Ali opredelitev, ki jo je do sedaj uporabljalo Sodišče, v skladu s katero se za ‚priobčitev javnosti‘ v smislu člena 3(1) Direktive [2001/29] zahteva, da ‚se varovano delo priobči z uporabo posebne tehnične metode, ki se razlikuje od tistih, ki so bile uporabljene dotlej, ali če ne gre za tako metodo, da se priobči novi javnosti, torej javnosti, ki je imetnik avtorske pravice ni upošteval, ko je dovolil prvotno priobčitev dela javnosti‘, še naprej na splošno velja ali pa ima uporabljena posebna tehnična metoda pomen le še v primerih, v katerih pride do posredovanja vsebin, ki so se sprva sprejemale prizemno, satelitsko ali kabelsko, v odprti internet?
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-30" title="page-5">
      3. Ali gre za ‚novo javnost‘ v smislu opredelitve ‚priobčitve javnosti‘ v skladu s členom 3(1) Direktive [2001/29], če upravljavec doma starejših občanov, ki opravlja pridobitno dejavnost, radiodifuzne programe, ki jih sprejema prek lastnega satelitskega sprejemnika, sočasno, nespremenjeno in neskrajšano prek svojega kabelskega omrežja retransmitira do obstoječih televizijskih in radijskih priključkov v sobah stanovalcev doma? Ali je pri tej presoji pomembno, ali imajo stanovalci ne glede na kabelsko oddajanje možnost, da televizijske in radijske programe v svojih sobah sprejemajo prizemno? Ali je pri tej presoji tudi pomembno, ali imetniki pravic že za soglasje za prvotno oddajanje prejemajo nadomestilo?“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">12.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predlog za sprejetje predhodne odločbe je na Sodišče prispel 15. februarja 2024. Pisna stališča so predložile stranki iz postopka v glavni stvari, francoska vlada in Evropska komisija. Iste stranke so se udeležile obravnave 2. aprila 2025.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Analiza</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">13.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predložitveno sodišče želi s predlogom za sprejetje predhodne odločbe ugotoviti, ali je treba člen 3(1) Direktive 2001/29 razlagati tako, da upravljavec doma starejših občanov izvaja priobčitev javnosti, kadar radiodifuzne programe, ki jih sprejema prek satelitskega sprejemnika, sočasno, nespremenjeno in neskrajšano prek svojega kabelskega omrežja prenaša do obstoječih televizijskih in radijskih priključkov v sobah stanovalcev doma. S tem namenom navedeno sodišče postavlja tri vprašanja v zvezi s tremi elementi opredelitve pojma „priobčitev javnosti“, razvite v sodni praksi Sodišča, in sicer pojmi „javnost“, „posebna tehnična metoda“ in „nova javnost“. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-6" href="#t-6">6</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">14.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pri analizi se bom osredotočil na drugo in tretje vprašanje, ker bo odgovor, ki ga predlagam na ti vprašanji, predložitvenemu sodišču omogočil, da reši spor o glavni stvari. Prvo vprašanje bom torej obravnaval zgolj podredno.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Drugo in tretje vprašanje za predhodno odločanje</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">15.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predložitveno sodišče želi z drugim in tretjim vprašanjem ugotoviti, ali ravnanje upravljavca doma starejših občanov iz postopka v glavni stvari pomeni priobčitev javnosti v smislu člena 3(1) Direktive 2001/29, kot ga razlaga Sodišče, bodisi kot priobčitev, izvedena s „posebno tehnično metodo“, bodisi kot priobčitev, namenjena „novi javnosti“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pojem „posebna tehnična metoda“: drugo vprašanje za predhodno odločanje</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">16.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Najprej moram ugotoviti, da je drugo vprašanje za predhodno odločanje, kot ga je ubesedilo predložitveno sodišče, abstraktno in splošno, tako da je mogoče dvomiti o njegovi dopustnosti, ker Sodišče ni pristojno za odgovor na hipotetična vprašanja, ki niso nujna za rešitev spora pred sodiščem, ki mu je predložilo predlog za sprejetje predhodne odločbe. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-7" href="#t-7">7</a>
</span>) Vendar je iz predložitvene odločbe razvidno, da želi to sodišče s tem vprašanjem v bistvu ugotoviti, ali dejstvo, da upravljavec doma starejših občanov prek kabelskega sistema v sobe tega doma prenaša televizijske in radijske programe, ki jih sprejema prek lastne satelitske antene, pomeni priobčitev javnosti, za katero je potrebno dovoljenje imetnikov avtorskih pravic v smislu člena 3(1) Direktive 2001/29, samo zato ker se ta prenos izvaja s posebno tehnično metodo, ki se razlikuje od metode prvotnega oddajanja, in ne da bi bilo treba preveriti, ali je merilo „nove javnosti“ izpolnjeno.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">17.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede na to odločbo dvom predložitvenega sodišča izhaja iz tega, da se zdi, da je Sodišče, čeprav je določilo merilo „posebne tehnične metode“, v nekaterih primerih odstopalo od tega merila, v drugih pa ga ni upoštevalo. Vendar po presoji navedenega sodišča upravljavec, ki prek kabelskega sistema prenaša televizijski ali radijski signal, ki ga sprejema prek satelitske antene, izvaja priobčitev (prenos) po tehnični metodi (kabel), ki je drugačna od tehnične metode, uporabljene za prvotno oddajanje (satelit).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">18.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vseeno se mi ne zdi, da je ta premisa predložitvenega sodišča pravilna.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">19.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tako merilo nove javnosti kot merilo posebne tehnične metode namreč izhajata iz sodne prakse ter ju je treba torej razumeti in uporabljati v smislu razlage člena 3(1) Direktive 2001/29 v skladu s sodno prakso, v kateri sta bili določeni. Drugo od teh meril je Sodišče uvedlo zaradi razlikovanja med dvema vrstama položajev: tistimi, v katerih vsako od obeh oddajanj poteka „pod posebnimi tehničnimi pogoji in z drugačnim sredstvom za oddajanje zaščitenih del ter je namenjeno neki javnosti“, in tistimi, v katerih je „subjekt s svojim namernim posegom omogočil dostop do oddajanja, ki je zajemalo zaščitena dela, novi javnosti“. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-8" href="#t-8">8</a>
</span>) Medtem ko se prva vrsta položajev nanaša zlasti na internetno retransmisijo, pa položaj, v katerem upravljavec hotela v sobe tega hotela po kablu oddaja televizijski signal, sprejet z anteno, ki je bil predmet zadeve, v kateri je bila izdana sodba SGAE, spada v drugo vrsto položajev. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-9" href="#t-9">9</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">20.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Položaj upravljavca doma starejših občanov iz postopka v glavni stvari je podoben temu drugemu položaju. Zato tak upravljavec, ki prek kabelskega sistema v sobe tega doma prenaša programe, sprejete z lastno satelitsko anteno, ne prenaša teh programov s posebno tehnično metodo, ki je drugačna od tiste, ki je bila uporabljena za te programe, temveč stanovalcem zgolj zagotavlja dostop do navedenih programov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">21.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Splošneje pojem „posebna tehnična metoda“, kot izhaja iz sodne prakse Sodišča, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-10" href="#t-10">10</a>
</span>) označuje tehnične metode, ki zaradi načinov prenosa, drugačnih kot pri prvotnem oddajanju, omogočajo dostop do tega oddajanja pod tehničnimi pogoji, ki so bistveno drugačni z vidika območja, ki ga pokriva, z vidika dostopnosti ali kakovosti signala ali, nazadnje, z vidika opreme, potrebne za sprejem. Posebne tehnične metode so torej tradicionalne metode radijskega in televizijskega oddajanja – prizemno, satelitsko in kabelsko – in internet.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">22.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kar še posebej zadeva vidike avtorske pravice v zvezi s kabelskim oddajanjem, so ti urejeni zlasti z Direktivo 93/83/EGS. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-11" href="#t-11">11</a>
</span>) Sodišče je že imelo priložnost odločiti, da ta direktiva ureja samo odnose imetnikov avtorske in sorodnih pravic s „kabelskimi distributerji“, pri čemer ta pojem označuje operaterje tradicionalnih kabelskih omrežij, katerih glavna dejavnost je kabelsko oddajanje radijskih in televizijskih programov. Hotela tako ni mogoče šteti za „kabelskega distributerja“ v smislu te direktive. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-12" href="#t-12">12</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">23.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Po mojem mnenju velja enako za pojem „posebna tehnična metoda“. Za kabelskega distributerja v smislu Direktive 93/83 je namreč značilno, da s svojo dejavnostjo bistveno spreminja tehnične in ekonomske pogoje sprejema signala, katerega retransmisijo zagotavlja. Distributer tako ne le svoje odjemalce razbremenjuje obveznosti, da postavijo lastno anteno, temveč jim omogoča sprejem tudi tam, kjer je antenski ali satelitski signal slab ali ga ni, in zagotavlja dostop do programov različnih radiodifuznih organizacij z oblikovanjem „paketa“ programov. V zakonskih in tehničnih mejah svoje dejavnosti lahko torej v svoje omrežje priključi nedoločeno število uporabnikov. Tak kabelski distributer torej izvaja retransmisijo, ki ni odvisna od prvotnega oddajanja.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">24.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nasprotno pa upravljavec ustanove, kot je hotel ali, kot v obravnavanem primeru, dom starejših občanov, ki signal, ki ga sprejema z lastno anteno, prenaša na različna mesta v tej ustanovi, zlasti v bivalne enote, omogoča zgolj sprejem prvotnega oddajanja na televizijskih sprejemnikih na teh mestih, katerih število je poleg tega določeno in ki so običajno v eni sami stavbi ali skupini stavb, ki sestavljajo eno samo ustanovo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">25.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s kabelsko retransmisijo se pojem „posebna tehnična metoda“ torej nanaša na retransmisijo, ki jo zagotavljajo operaterji kabelskih omrežij, kot je bil operater v zadevi, v kateri je bila izdana sodba AKM. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-13" href="#t-13">13</a>
</span>) Nasprotno pa se ta pojem ne nanaša na preprost prenos signala od antene do televizijskih sprejemnikov znotraj ene ustanove, čeprav se tudi ta prenos običajno izvaja po kablu.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">26.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ker sta poleg tega merili „posebne tehnične metode“ in „nove javnosti“ neodvisni, ob izpolnjevanju enega od teh meril položaja ni treba analizirati z vidika drugega merila. Drži, da je Sodišče v sodbi AKM (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-14" href="#t-14">14</a>
</span>) zavrnilo uporabo merila „posebne tehnične metode“ za ugotovitev neobstoja priobčitve javnosti, ker merilo „nove javnosti“ ni bilo izpolnjeno. Vendar je šlo, kot pravilno ugotavlja Komisija, za izjemen položaj, v katerem je bilo na podlagi nacionalnega prava, ki se je uporabljalo, dovoljenje, ki so ga imetniki avtorskih pravic dali nacionalni organizaciji za radiodifuzijo, enakovredno dovoljenju za kabelsko retransmisijo programov te organizacije. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-15" href="#t-15">15</a>
</span>) Sodba AKM (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-16" href="#t-16">16</a>
</span>) torej vsebuje nenazadnje precej očitno pravilo, da kadar je jasno, da so imetniki dali dovoljenje tako za prvotno kot za sekundarno priobčitev, je tehnična metoda, uporabljena za to drugo priobčitev, nepomembna.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">27.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Torej je treba na drugo vprašanje odgovoriti, da prenos radijskega in televizijskega signala od antene do sprejemnikov znotraj doma starejših občanov ne pomeni priobčitve, ki se izvaja z uporabo posebne tehnične metode, ki se razlikuje od tiste, ki je bila uporabljena za prvotno oddajanje.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pojem „nova javnost“: tretje vprašanje za predhodno odločanje</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">28.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predložitveno sodišče s tretjim vprašanjem za predhodno odločanje v bistvu sprašuje, ali je treba člen 3(1) Direktive 2001/29 razlagati tako, da dejstvo, da upravljavec doma starejših občanov prek kabelskega sistema v sobe tega doma prenaša programe, ki jih sprejema prek lastne satelitske antene, pomeni priobčitev javnosti, za katero je potrebno dovoljenje imetnikov avtorskih pravic na podlagi te določbe, ker je ta prenos namenjen „novi javnosti“, to je javnosti, ki je imetniki avtorskih pravic niso upoštevali, ko so dali dovoljenje za prvotno oddajanje.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">29.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pojem „nova javnost“ v kontekstu pravice priobčitve javnosti izvira iz sodbe SGAE. Zadeva, v kateri je bila izdana ta sodba, se je nanašala na distribucijo televizijskega signala v sobe hotela, to je sekundarno uporabo televizijskih programov. Upoštevnost merila „nove javnosti“ za opredelitev take uporabe kot priobčitve javnosti je v tej sodbi pojasnjena tako:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-53" title="page-9">
      „40. [T]reba [je] navesti, da se priobčitev, ki se izvede v okoliščinah, kakršne so v postopku v glavni stvari, […] analizira kot priobčitev retransmisijske ustanove, ki ni prvotna ustanova. Tako se tak prenos opravi javnosti, ki je drugačna od tiste, na katero se nanaša dejanje prvotne priobčitve dela, to je novi javnosti.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-54" title="page-9">
      41. […] [A]vtor [namreč] z dovolitvijo radiodifuzijskega oddajanja svojega dela upošteva le neposredne uporabnike s sprejemniki, ki posamezno ali v zasebnem ali družinskem krogu zajamejo oddajanje. […] [Z]ato, ker se to zajemanje oddajanj opravlja za širši krog in včasih s pridobitnim namenom, lahko novi del javnosti sprejema delo s poslušanjem in gledanjem, in priobčitev oddajanja […] ni več zgolj sprejemanje oddajanja, ampak samostojno dejanje, s katerim je oddajano delo priobčeno novi javnosti. […] [Z]a tako javno sprejemanje [je] potrebno dovoljenje avtorja, ki ima za to izključno pravico.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-55" title="page-9">
      42. Stranke hotela pomenijo torej novo javnost. Distribucija radiodifuzijskega oddajanja dela tem strankam po televizijskih sprejemnikih ne pomeni zgolj tehničnega sredstva za zagotovitev ali izboljšanje sprejemanja prvotnega oddajanja na območju, ki ga pokriva. Nasprotno, hotel je obrat, ki posreduje in svojim strankam omogoča dostop do varovanega dela ter se popolnoma zaveda posledic svojega ravnanja. Če tega posredovanja ne bi bilo, stranke, ki so na navedenem območju, oddajanega dela načeloma ne bi mogle spremljati.“ (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-17" href="#t-17">17</a>
</span>)
      
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">30.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V skladu z zdaj ustaljeno formulacijo „nova javnost“ pomeni javnost, ki je imetnik avtorske pravice ni upošteval, ko je dovolil prvotno priobčitev svojega dela javnosti. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-18" href="#t-18">18</a>
</span>) Kot pa je Sodišče navedlo v sodbi SGAE, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-19" href="#t-19">19</a>
</span>) avtorji ob dovolitvi radiodifuzijskega oddajanja svojega dela upoštevajo le neposredne uporabnike s sprejemniki, ki posamezno ali v zasebnem ali družinskem krogu sprejemajo oddajanje.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">31.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Stranke ustanov, kot so hoteli, gostišča ali rehabilitacijski centri, niso v takem položaju, saj oddajanje sprejemajo ne kot imetniki sprejemnikov, temveč kot zgolj uporabniki teh sprejemnikov, in ne v zasebnem ali družinskem krogu, temveč na javnih mestih. Torej lahko te stranke samo s posredovanjem upravljavca zadevne ustanove sprejemajo te programe v takih okoliščinah. Stranke tako sestavljajo dodatno javnost glede na tisto, ki so jo imetniki upoštevali, ko so dovolili prvotno priobčitev svojih del javnosti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">32.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Položaj stanovalcev doma starejših občanov je v zvezi s tem poseben.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">33.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Seveda drži, da upravljavec tega doma ob polnem poznavanju posledic svojega ravnanja posreduje pri zagotavljanju dostopa do varovanih del svojim strankam, ki brez tega posredovanja ne bi mogle imeti tega dostopa, vsaj ne v pogojih, ki jih zagotavlja ta upravljavec.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">34.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Če pa bi se ta logika prignala do skrajnosti, bi bila javnost, ki so jo upoštevali imetniki, ko so dali prvotno dovoljenje, omejena samo na lastnike enodružinskih hiš, opremljenih z lastnimi antenami. V vseh drugih položajih je sprejem televizijskega signala v določeni meri pogojen s posredovanjem tretjih oseb, naj so to lastniki v primeru najemnih stanovanj, upravniki večstanovanjskih stavb, opremljenih s skupnimi antenami, ali operaterji bližnjih kabelskih omrežij. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-20" href="#t-20">20</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">35.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar bi bilo v nasprotju tako z besedilom kot s smislom člena 3(1) Direktive 2001/29, kot ga razlaga Sodišče, če bi se v vseh teh primerih priznal obstoj priobčitve javnosti. Taka razlaga bi namreč privedla do čezmernega nadomestila za imetnike avtorskih pravic, ki bi bili plačani dvakrat – naprej bi jim plačale radiodifuzne organizacije, nato pa še osebe, odgovorne za to sekundarno priobčitev – za priobčitev, ki je v resnici namenjena isti javnosti in se izvaja v istih tehničnih pogojih.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">36.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz tega po mojem mnenju izhaja, da se pri analizi ni treba osredotočiti samo na vlogo uporabnika, ki omogoči dostop do prvotnega oddajanja, temveč je treba upoštevati status, s katerim ciljni naslovniki pridobijo ta dostop, da se ugotovi, ali gre res za novo javnost.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">37.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">S tega vidika pa je treba po mojem mnenju stanovalce doma starejših občanov šteti za neposredne uporabnike prvotnega oddajanja v smislu točke 41 sodbe SGAE. V skladu s tem, kar je bilo ugotovljeno, je namreč iz predložitvene odločbe razvidno, da v postopku v glavni stvari ti stanovalci v tem domu načeloma izberejo svoje stalno prebivališče, da bi v njem preživeli zadnja leta življenja. Kot stalne stanovalce jih je torej treba šteti za imetnike sprejemnikov, nameščenih v tem domu, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-21" href="#t-21">21</a>
</span>) ki v zasebnem krogu sprejemajo oddajanje.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">38.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Posebnost doma starejših občanov je v tem, da njegovi stanovalci zaradi svoje starosti niso popolnoma samostojni, temveč so glede številnih vidikov vsakodnevnega življenja odvisni od storitev, ki jih zagotavlja upravitelj tega doma. To je poleg tega glavni razlog za njihovo odločitev, da se nastanijo v tem domu. Te storitve vključujejo ne le nego v pravem pomenu besede, temveč tudi številne storitve iz vsakdanjega življenja. Ena od teh je zagotavljanje dostopa do radijskega in televizijskega signala z uporabo opreme v lasti doma. Ob upoštevanju, da imajo ti stanovalci status neposrednih uporabnikov prvotnega oddajanja, je treba zagotavljanje tega dostopa obravnavati ne kot sekundarno priobčitev javnosti, temveč kot zgolj tehnično metodo za zagotovitev sprejema tega prvotnega oddajanja na območju, ki ga pokriva, v smislu točke 42 sodbe SGAE.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">39.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">To razlogovanje sledi pridržku, ki ga je Sodišče izrazilo v točki 45 sodbe GEMA, v skladu s katerim v primeru nudenja opreme, ki omogoča sprejem televizijskih in radijskih programov v stanovanjih, ki se oddajajo najemnikom, teh ni mogoče šteti za „novo javnost“ in táko nudenje torej ni zajeto z izključno pravico priobčitve javnosti. V zvezi s tem se ne strinjam s trditvijo družbe GEMA, da ta položaj ni primerljiv s položajem iz tu obravnavane zadeve, ker po mnenju te družbe lastnik najemnega stanovanja zgolj daje to stanovanje na razpolago najemniku, medtem ko upravitelj doma starejših občanov za te sam opravlja vse potrebne storitve. V obeh primerih, kadar se prejemniki storitve, s katero se zagotavlja dostop do radijskih in televizijskih programov, štejejo za imetnike sprejemnikov, ki v zasebnem krogu sprejemajo te programe, ta storitev ne pomeni priobčitve javnosti. Okoliščine, kot so druge storitve, ki jih eventualno opravlja isti ponudnik, tu niso upoštevne.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">40.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tako je treba ugotoviti, da stanovalci doma starejših občanov niso nova javnost, ki je imetniki avtorskih pravic niso upoštevali, ko so dali dovoljenje za prvotno priobčitev svojih del javnosti v obliki radiodifuzije. Zato retransmisija teh del, ki jo upravitelj tega doma izvaja za te stanovalce, ni zajeta s pojmom „priobčitev javnosti“ v smislu člena 3(1) Direktive 2001/29 in torej zanjo ne velja izključna pravica navedenih imetnikov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">41.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Te ugotovitve ne omaje trditev družbe GEMA, da je v njenih cenikih predvideno, da nadomestilo plačujejo med drugim upravitelji domov starejših občanov, tako da se za priobčitve, ki jih ti upravitelji izvajajo za stanovalce teh domov, ne more šteti, da so zajete z dovoljenjem, danim radiodifuznim organizacijam. Razlaga člena 3(1) Direktive 2001/29, ki je predmet te zadeve, se namreč nanaša na stvarni obseg pravice priobčitve javnosti in ne more biti odvisna od skupinskega upravljanja te pravice, ki se mora, nasprotno, prilagoditi tej razlagi.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">42.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pridobitna narava dejavnosti upravitelja doma starejših občanov prav tako ne vpliva na opredelitev njegovega ravnanja z vidika avtorskega prava. Jasno je, da stroški nastanitve, ki jih stanovalci doma plačujejo temu upravitelju, pokrivajo med drugim zagotavljanje radijskega in televizijskega signala. Vendar je treba ta stroške v takem položaju obravnavati kot protidajatev za storitev, s katero se tem stanovalcem omogoča sprejemanje prvotnega oddajanja, in zaradi njihovega plačila se ta storitev ne spremeni v samostojno uporabo tega oddajanja.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">43.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega se mora ugotovitev, da stanovalci doma starejših občanov niso nova javnost, ki bi ji bila namenjena priobčitev, ki jo izvaja upravitelj tega doma, po mojem mnenju uporabiti ne le za televizijske sprejemnike, nameščene v enoposteljnih sobah stanovalcev, na katere se izrecno nanašajo vprašanja za predhodno odločanje, temveč tudi za tiste sprejemnike, ki so nameščeni v skupnih prostorih, kot so jedilnice ali sobe za počitek. Čeprav se zaradi posebnosti doma starejših občanov (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-22" href="#t-22">22</a>
</span>) nekatere dejavnosti stanovalcev, kot so obroki ali nekatere prostočasne dejavnosti, izvajajo skupinsko, te dejavnosti namreč še vedno spadajo v zasebni krog. Zdi se mi namreč, da če bi se ta zasebni krog štel za omejen na enoposteljne sobe, to ne bi bilo le nesprejemljivo z aksiološkega vidika, ampak tudi popolnoma nepravilno z vidika dejstev: ob upoštevanju posebnega položaja doma starejših občanov so skupni prostori v resnici podaljšek zasebnega kroga stanovalcev.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Odgovor na vprašanji</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">44.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V skladu z ustaljeno sodno prakso se mora sekundarna priobčitev, da se opredeli kot „priobčitev javnosti“ v smislu člena 3(1) Direktive 2001/29, izvajati z uporabo posebne tehnične metode, ali če te ni, mora biti namenjena novi javnosti. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-23" href="#t-23">23</a>
</span>) V položaju, kot se obravnava v postopku v glavni stvari, ni izpolnjeno nobeno od teh dveh meril. Zato je treba na drugo in tretje vprašanje odgovoriti, da upravljavec doma starejših občanov ne izvaja priobčitve javnosti, kadar radiodifuzne programe, ki jih sprejema prek satelitskega sprejemnika, sočasno, nespremenjeno in neskrajšano prek svojega kabelskega omrežja retransmitira do obstoječih televizijskih in radijskih priključkov v sobah stanovalcev doma.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Podredno: prvo vprašanje za predhodno odločanje</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">45.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predložitveno sodišče s prvim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali stanovalci doma starejših občanov pomenijo javnost, ki ji je namenjena priobčitev, ki jo upravljavec tega doma izvaja v okoliščinah, kot so te iz spora o glavni stvari. Če bi Sodišče sledilo mojemu predlogu odgovora na drugo in tretje vprašanje, bi bilo prvo vprašanje brezpredmetno, saj bi bilo treba ravnanje zadevnega upravitelja razumeti bolj kot tehnično sredstvo, ki omogoča, da prvotno oddajanje sprejema del javnosti, ki ji je to oddajanje namenjeno. Torej bom prvo vprašanje analiziral samo podredno, če Sodišče ne bi sledilo mojemu predlogu.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">46.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pomisleki predložitvenega sodišča se nanašajo na dejstvo, da je Oberlandesgericht Zweibrücken (višje deželno sodišče v Zweibrücknu) v sodbi v zvezi s pritožbo v postopku v glavni stvari za zadevno priobčitev štelo, da ni namenjena javnosti, temveč zasebni skupini. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-24" href="#t-24">24</a>
</span>) Vseeno se mi zdi, da je ta presoja predložitvenega sodišča napačna.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">47.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča pojem „javnost“ zajema nedoločeno število potencialnih naslovnikov, poleg tega pa mora biti število oseb dovolj veliko. Tako je v pojmu „javnost“ zajet neki najnižji prag, kar izključuje premajhno oziroma neznatno število zadevnih oseb. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-25" href="#t-25">25</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">48.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V tem kontekstu v postopku v glavni stvari ni sporno, da stanovalci doma, ki ga upravlja nasprotna stranka v revizijskem postopku, res tvorijo dovolj veliko število oseb, ki presega najnižji prag. Nasprotno pa se ne zdi jasno, ali jih je treba šteti za nedoločene osebe ali, nasprotno, za zasebno skupino glede na relativno stabilnost te skupine oseb na eni strani in vezi, ki so jih stkale med seboj med bivanjem v zadevnem domu, na drugi strani.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">49.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem je Sodišče, kar zadeva nedoločeno naravo članov javnosti, odločilo, da gre za „oseb[e] na splošno, tj. ne omejen[e] na posebne posameznike, ki so del zasebne skupine“. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-26" href="#t-26">26</a>
</span>) Javnost je torej opredeljena kot nasprotje zasebne skupine v smislu, da morajo biti v kontekstu priobčitve avtorskopravno varovanih del osebe, ki ne tvorijo zasebne skupine, opredeljene kot javnost.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">50.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ni pa Sodišče izrecno izrazilo, čeprav je to neločljivo povezano s tem nasprotjem, da za to, da se priobčitev ne šteje za namenjeno javnosti in je tako izvzeta iz izključne pravice avtorjev, mora biti oseba, ki je izvor te priobčitve, del zadevne zasebne skupine. Samo če je ta pogoj izpolnjen, se priobčitev lahko šteje za namenjeno zasebni skupini, in sicer skupini osebe, ki je izvor priobčitve (imenovani tudi „zasebni krog“ ali „družinski krog“). (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-27" href="#t-27">27</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">51.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nasprotno pa, kadar osebe, ki jim je priobčitev namenjena, niso del zasebnega kroga osebe, ki je izvor priobčitve, z vidika te osebe tvorijo javnost, čeprav lahko pripadajo zasebnemu krogu, ki ga tvorijo med seboj. Priobčitev je tako namenjena javnosti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">52.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ta položaj točno ustreza položaju doma starejših občanov, kot je ta iz postopka v glavni stvari. Če lahko stanovalci med seboj tvorijo zasebno skupino, to ni upoštevno za predmet te zadeve, saj njihovo razmerje z upravljavcem tega doma – in torej osebo, ki je izvor sporne priobčitve – ni zasebno razmerje, temveč poslovno razmerje med ponudnikom storitev in njegovimi strankami. Z vidika pravice priobčitve javnosti ti stanovalci torej lahko sestavljajo javnost, ki ji je namenjena priobčitev, ki jo izvaja upravitelj zadevnega doma.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">53.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Seveda drži, da Sodišče v sodbi SCF (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-28" href="#t-28">28</a>
</span>) strank zobozdravstvene ordinacije ni opredelilo kot „javnost“. Vendar v navedeni zadevi ni šlo za razlago člena 3(1) Direktive 2001/29, temveč člena 8(2) Direktive 92/100/EGS, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-29" href="#t-29">29</a>
</span>) ki ne uvaja izključne pravice dovoliti ali prepovedati priobčitev, temveč uvaja pravico do nadomestila v povezavi s priobčitvijo fonogramov javnosti, torej povsem ekonomsko pravico. Ker je Sodišče ugotovilo, da ti pravici sledita delno različnima ciljema, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-30" href="#t-30">30</a>
</span>) je lahko za odločilna štelo posebna merila, zlasti merili dovzetnosti naslovnikov priobčitve in kvazizasebne narave skupine, ki so jo tvorile stranke zobozdravstvene ordinacije. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-31" href="#t-31">31</a>
</span>) Vendar ta sodba ne vpliva na razlago člena 3(1) Direktive 2001/29. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-32" href="#t-32">32</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">54.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz tega sledi, da če je treba priobčitev v obliki retransmisije radijskega in televizijskega signala, ki jo izvaja upravitelj doma starejših občanov, kot se obravnava v postopku v glavni stvari, šteti za priobčitev javnosti v smislu člena 3(1) Direktive 2001/29, stanovalci tega doma bi lahko bili javnost, ki ji je ta priobčitev namenjena.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predlog</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">55.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede na vse zgornje preudarke predlagam, naj se na vprašanja za predhodno odločanje, ki jih je postavilo Bundesgerichtshof (zvezno vrhovno sodišče, Nemčija), odgovori:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-85" title="page-15">
      Člen 3(1) Direktive 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-86" title="page-15">
      je treba razlagati tako, da
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-87" title="page-15">
      upravljavec doma starejših občanov ne izvaja priobčitve javnosti, kadar radiodifuzne programe, ki jih sprejema prek satelitskega sprejemnika, sočasno, nespremenjeno in neskrajšano prek svojega kabelskega omrežja retransmitira do obstoječih televizijskih in radijskih priključkov v sobah stanovalcev doma.
    </p>
    <div/>
  <hr class="note"/>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-1" href="#c-1">1</a>
</span>) Jezik izvirnika: francoščina.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-2" href="#c-2">2</a>
</span>) Glej v tem smislu nazadnje sodbo z dne 20. junija 2024, GEMA (C‑135/23, EU:C:2024:526, zlasti točke 30, 33, 38 in 44; v nadaljevanju: sodba GEMA).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-3" href="#c-3">3</a>
</span>) Glej sodbe z dne 7. decembra 2006, SGAE (C‑306/05, EU:C:2006:764, točka 46; v nadaljevanju: sodba SGAE); z dne 4. oktobra 2011, Football Association Premier League in drugi (C‑403/08 in C‑429/08, EU:C:2011:631, točka 196); z dne 27. februarja 2014, OSA (C‑351/12, EU:C:2014:110, točka 26), in z dne 31. maja 2016, Reha Training (C‑117/15, EU:C:2016:379, točki 55 in 56), ter sodbo GEMA (točke od 44 do 46).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-4" href="#c-4">4</a>
</span>) UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 17, zvezek 1, str. 230.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-5" href="#c-5">5</a>
</span>) BGBl. 1965 I, str. 1273.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-6" href="#c-6">6</a>
</span>) Glede upoštevnosti teh pojmov glej nazadnje sodbo GEMA (točki 38 in 43).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-7" href="#c-7">7</a>
</span>) Glej nazadnje sodbo z dne 19. junija 2025, Laimz (C‑509/23, EU:C:2025:466, točki 54 in 55).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-8" href="#c-8">8</a>
</span>) Glej sodbo z dne 7. marca 2013, ITV Broadcasting in drugi (C‑607/11, EU:C:2013:147, točki 38 in 39). Moj poudarek.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-9" href="#c-9">9</a>
</span>) Glej sodbo z dne 7. marca 2013, ITV Broadcasting in drugi (C‑607/11, EU:C:2013:147, točka 38).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-10" href="#c-10">10</a>
</span>) Obstoj posebne tehnične metode je bil ugotovljen med drugim v sodbah z dne 7. marca 2013, ITV Broadcasting in drugi (C‑607/11, EU:C:2013:147, točka 26); z dne 16. marca 2017, AKM (C‑138/16, EU:C:2017:218, točka 26), in z dne 29. novembra 2017, VCAST (C‑265/16, EU:C:2017:913).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-11" href="#c-11">11</a>
</span>) Direktiva Sveta z dne 27. septembra 1993 o uskladitvi določenih pravil o avtorski in sorodnih pravicah v zvezi s satelitskim radiodifuznim oddajanjem in kabelsko retransmisijo (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 17, zvezek 1, str. 134).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-12" href="#c-12">12</a>
</span>) Sodba z dne 11. aprila 2024, Citadines (C‑723/22, EU:C:2024:289, točki 26 in 27 ter navedena sodna praksa).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-13" href="#c-13">13</a>
</span>) Sodba z dne 16. marca 2017 (C‑138/16, EU:C:2017:218).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-14" href="#c-14">14</a>
</span>) Sodba z dne 16. marca 2017 (C‑138/16, EU:C:2017:218).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-15" href="#c-15">15</a>
</span>) Glej sodbo z dne 16. marca 2017, AKM (C‑138/16, EU:C:2017:218, točke 9 in od 28 do 30).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-16" href="#c-16">16</a>
</span>) Sodba z dne 16. marca 2017 (C‑138/16, EU:C:2017:218).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-17" href="#c-17">17</a>
</span>) Sodba SGAE, točke od 40 do 42. Moj poudarek. </p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-18" href="#c-18">18</a>
</span>) Glej nazadnje sodbo GEMA (točka 43).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-19" href="#c-19">19</a>
</span>) Glej točko 41 te sodbe, navedeno v točki 29 teh sklepnih predlogov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-20" href="#c-20">20</a>
</span>) Kot v primeru omrežja, obravnavanega v zadevi, v kateri je bila izdana sodba z dne 16. marca 2017, AKM (C‑138/16, EU:C:2017:218).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-21" href="#c-21">21</a>
</span>) In to po mojem mnenju neodvisno od vprašanja, ali so lastniki teh sprejemnikov ali pa jim jih da na razpolago upravitelj doma.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-22" href="#c-22">22</a>
</span>) Glej točko 38 teh sklepnih predlogov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-23" href="#c-23">23</a>
</span>) Glej nazadnje sodbo GEMA (točka 43). V primeru primarne priobčitve ti merili nista upoštevni, prvič, ker je javnost pri taki priobčitvi prva zadevna javnost in torej po definiciji „nova“ javnost ter, drugič, ker uporabljena tehnična metoda ni pomembna.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-24" href="#c-24">24</a>
</span>) Glej točko 9 teh sklepnih predlogov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-25" href="#c-25">25</a>
</span>) Glej nazadnje sodbo GEMA (točki 38 in 39).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-26" href="#c-26">26</a>
</span>) Sodba z dne 15. marca 2012, SCF (C‑135/10, EU:C:2012:140, točka 85).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-27" href="#c-27">27</a>
</span>) V dokumentu Svetovne organizacije za intelektualno lastnino je to izraženo tako: „[…] pridevnik ‚javen‘ je očitno protipomenka pridevnika ‚zaseben‘ in posledično bi moralo biti to, kar ne more biti opredeljeno kot ‚zasebno‘, ‚javno‘. Podobno se lahko šteje, da je samostalnik ‚javnost‘ nasprotje ‚zasebnega kroga‘, povedano drugače, da označuje osebe, ki niso del kroga uporabnika. […] [Z]di se, da na tem področju prevladuje mnenje, da je treba za ‚javne‘ uporabe in dejanja, namenjena ‚javnosti‘, šteti vse uporabe in vsa dejanja, ki so izvzeti iz družinskega kroga in neposredne okolice osebe“ (Ficsor, M., Guide des traités sur le droit d’auteur et les droits connexes administrés par l’OMPI, SOIL, Ženeva, 2003, str. 70 in 71).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-28" href="#c-28">28</a>
</span>) Sodba z dne 15. marca 2012 (C‑135/10, EU:C:2012:140).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-29" href="#c-29">29</a>
</span>) Direktiva Sveta z dne 19. novembra 1992 o pravici dajanja v najem in pravici posojanja ter o določenih pravicah, sorodnih avtorski, na področju intelektualne lastnine (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 17, zvezek 1, str. 120).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-30" href="#c-30">30</a>
</span>) Sodba z dne 15. marca 2012, SCF (C‑135/10, EU:C:2012:140, točka 74).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-31" href="#c-31">31</a>
</span>) Sodba z dne 15. marca 2012, SCF (C‑135/10, EU:C:2012:140, točke 91, 95, 96 in 98).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-32" href="#c-32">32</a>
</span>) Glej v tem smislu sodbo z dne 27. februarja 2014, OSA (C‑351/12, EU:C:2014:110, točka 35).</p>
</body>
</html>
