EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 21.10.2024
COM(2024) 496 final
2024/0275(COD)
Predlog
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
RESTORE – regionalna nujna pomoč za obnovo ter sprememba Uredbe (EU) 2021/1058 in Uredbe (EU) 2021/1057
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 21.10.2024
COM(2024) 496 final
2024/0275(COD)
Predlog
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
RESTORE – regionalna nujna pomoč za obnovo ter sprememba Uredbe (EU) 2021/1058 in Uredbe (EU) 2021/1057
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1.OZADJE PREDLOGA
•Razlogi za predlog in njegovi cilji
Nedavne naravne nesreče v srednji, vzhodni in južni Evropi so imele uničujoče posledice za prebivalstvo, ki živi v teh regijah. V številnih mestih in vaseh bodo potrebna obsežna obnovitvena dela, da bi popravili poškodovano infrastrukturo in opremo ter po načelu boljše obnove in na stroškovno učinkovit način zagotovili odpornost na podnebne spremembe in prožnost ob naravnih nesrečah, s čimer bi hitro zmanjšali breme za lokalne, regionalne in nacionalne proračune ter zmanjšali tveganje povečanja teritorialnih razlik zaradi teh nesreč. Potrebni bodo takojšnji ukrepi za ublažitev socialnih in gospodarskih posledic takih naravnih nesreč. Poleg tega morda ljudje, ki so jih te naravne nesreče neposredno prizadele in ki so morda izgubili svoje domove in lastnino, potrebujejo hrano in/ali osnovno materialno pomoč. Hkrati je lahko potrebna tudi podpora za ohranjanje delovnih mest za podjetja, ki se soočajo z gospodarskimi težavami zaradi naravne nesreče, da lahko zaposleni in samozaposleni ohranijo svoja delovna mesta v obdobju, ko nimajo dostopa do svojega običajnega kraja zaposlitve. Da bi se spopadli z uničujočimi posledicami naravnih nesreč za zdravje ljudi, bi bilo treba omogočiti tudi dostop do zdravstvenega varstva, tudi za ljudi, ki niso neposredno socialno-ekonomsko ranljivi. Poleg sredstev, ki so na voljo v Solidarnostnem skladu Evropske unije, mora Evropa biti sposobna državam članicam, regijam, lokalnim organom in ljudem, ki so jih močno prizadele regionalne nesreče, hitro zagotoviti dodatno in učinkovito podporo iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (v nadaljnjem besedilu: ESRR) in Evropskega socialnega sklada plus (v nadaljnjem besedilu: ESS+). Predvidevati je treba, da bodo nesreče vse pogostejše. Zato je na podlagi izkušenj, pridobljenih v preteklih letih, primerno zagotoviti okvir, ki omogoča prožnost in finančno podporo, da bi se izognili ponavljajočim se spremembam pravnega okvira kohezijske politike in dodatnemu upravnemu bremenu, hkrati pa ohranili dolgoročno strateško naravo kohezijske politike.
V skladu s tem Komisija za zagotovitev dodatne pomoči in nadaljnje prožnosti državam članicam, prizadetim v naravnih nesrečah, ki so se zgodile po 1. januarju 2024, predlaga oblikovanje novega specifičnega cilja v okviru obstoječega področja uporabe podpore ESRR. To bi državam članicam omogočilo, da v svojih programih za obdobje 2021–2027 v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“ reprogramirajo zneske za obnovo po naravnih nesrečah, kot so opredeljene v Uredbi Sveta (ES) št. 2012/2002 o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije ali kot take priznane s strani pristojnega javnega organa države članice.
Ta dodatni specifični cilj je vključen v cilj politike 2 (bolj zelena, nizkoogljična Evropa, ki prehaja na gospodarstvo z ničelno stopnjo neto emisij ogljika in je odporna, s spodbujanjem čistega in pravičnega energetskega prehoda, zelenih in modrih naložb, krožnega gospodarstva, blažitve podnebnih sprememb in prilagajanja nanje, preprečevanja in obvladovanja tveganj ter trajnostne mestne mobilnosti). Ta cilj politike neposredno podpira cilje evropskega zelenega dogovora in strategije EU za prilagajanje podnebnim spremembam, katere cilj je razvoj prilagoditvenih ukrepov za obvladovanje tveganj podnebnih sprememb, običajno v obliki nesreč, kot so poplave, požari v naravi ali suše.
V zvezi s tem je pomembno predvideti in okrepiti naložbe s posebnim poudarkom na preprečevanju nesreč in pripravljenosti nanje ter prilagajanju podnebnim spremembam, vključno z rešitvami, ki temeljijo na naravi, da bi ublažili posledice vse pogostejših nesreč zaradi podnebnih sprememb. Prizadevanja za obnovo se ne bi smela izvajati na račun dolgoročno načrtovanih naložb v preprečevanje nesreč in pripravljenost nanje.
ESS+ lahko v okviru svojega obstoječega področja uporabe zagotovi tudi sredstva za ublažitev negativnih socialno-ekonomskih posledic naravnih nesreč. Poleg že obstoječih ukrepov bi bilo treba državam članicam zagotoviti dodatno prožnost, da bi lahko zagotovile hitro in takojšnjo pomoč v obliki hrane in/ali osnovne materialne pomoči. Zaposleni in samozaposleni bi morali imeti možnost, da ohranijo svoja delovna mesta, dokler se ne vrnejo na delo, zato bi bilo treba dovoliti prožnejše financiranje shem skrajšanega delovnega časa. Da bi se spopadli z uničujočimi posledicami naravnih nesreč za zdravje ljudi, bi bilo treba omogočiti tudi dostop do zdravstvenega varstva, tudi za ljudi, ki niso neposredno socialno-ekonomsko ranljivi. To bi državam članicam omogočilo, da v programskem obdobju 2021–2027 reprogramirajo svoja sredstva ESS+, da bi lahko izkoristile dodatno pomoč in prožnost.
Države članice lahko uporabijo obstoječe določbe o prerazporeditvi iz člena 26 Uredbe (EU) 2021/1060 v ESRR ali ESS+.
Glede na potencialni obseg vpliva takih naravnih nesreč in za hitro zagotovitev likvidnosti za kritje najnujnejših potreb se predlaga, da države članice pri uporabi predlaganega okvira prejmejo dodatno predfinanciranje v višini 30 % zneskov, načrtovanih v okviru namenskih prednostnih nalog, in imajo možnost uporabe financiranja Unije v višini do 100 %. V odziv na sedanje izjemne okoliščine lahko države članice v skladu s členom 63(7) Uredbe (EU) 2021/1060 v svojih programih že določijo, da se upravičenost odhodkov začne z datumom nastanka prve škode zaradi naravne nesreče. Poleg tega bi bilo treba državam članicam omogočiti, da za podporo v okviru namenske prednostne naloge izberejo zaključene ali v celoti izvedene operacije, katerih cilj je odziv na naravno nesrečo. Zneski, reprogramirani za to prednostno nalogo (ali te prednostne naloge), morajo biti skupaj omejeni na največ 10 % nacionalne dodelitve sredstev za kohezijsko politiko države članice ob upoštevanju ESRR, ESS+ in Kohezijskega sklada v programskem obdobju. Namenska prednostna naloga se lahko z eno ali več spremembami programa uporabi za eno ali več naravnih nesreč. Če se dodelitev za to prednostno nalogo poveča s poznejšimi spremembami programa, se dodatno predfinanciranje izplača na podlagi povečanja, tako da skupno dodatno predfinanciranje ustreza 30 % sredstev, dodeljenih tej prednostni nalogi.
Če želi država članica uporabiti to namensko prednostno nalogo in ustrezno prožnost, je treba ustrezno spremembo programa predložiti Komisiji najpozneje štiri mesece po nastanku prve škode zaradi nesreče. Če se je naravna nesreča zgodila pred začetkom veljavnosti te uredbe o spremembi, je treba to spremembo predložiti v štirih mesecih od začetka veljavnosti te uredbe.
•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike
Predlog je skladen s cilji skladov kohezijske politike ter je omejen na ciljno usmerjeno spremembo Uredbe (EU) 2021/1058 in Uredbe (EU) 2021/1057. Dopolnjuje vrsto podpore, ki je na voljo v okviru Uredbe Sveta (ES) št. 2012/2002 o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije.
•Skladnost z drugimi politikami Unije
Predlog je omejen na ciljno usmerjeno spremembo Uredbe (EU) 2021/1058 in Uredbe (EU) 2021/1057 ter ohranja skladnost z drugimi politikami Unije.
2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST
•Pravna podlaga
Predlog temelji na členu 164, členu 175(3) in členu 178 Pogodbe o delovanju Evropske unije.
•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)
Predlog, da se državam članicam, ki so jih prizadele naravne nesreče, zagotovi dodatna prožnost z zagotovitvijo možnosti financiranja obnovitvenih del iz ESRR s stopnjo financiranja Unije do 100 % in z dodatnim predfinanciranjem za namensko prednostno nalogo v programih, zahteva spremembo Uredbe (EU) 2021/1058. Predlog, da se državam članicam zagotovi prožnost pri izvajanju ESS+, vključno z dodatnim predfinanciranjem in financiranjem Unije v višini do 100 %, da bi se ublažile socialno-ekonomske posledice naravnih nesreč ter da bi se nemudoma zagotovile hrana in/ali osnovna materialna pomoč ljudem, ki so jih neposredno prizadele naravne nesreče, sheme skrajšanega delovnega časa za zaposlene in samozaposlene brez aktivnih ukrepov ter dostop do zdravstvenega varstva, tudi za osebe, ki niso neposredno socialno-ekonomsko ranljive, zahteva spremembo Uredbe (EU) 2021/1057. Istega rezultata ni mogoče doseči z ukrepi na nacionalni ravni.
•Sorazmernost
Predlog predstavlja omejeno in ciljno usmerjeno spremembo, ki ne presega tistega, kar je potrebno za dosego cilja zagotovitve dodatne pomoči državam članicam, ki so jih prizadele naravne nesreče.
3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA
•Naknadne ocene/preverjanja primernosti obstoječe zakonodaje
n. r.
•Posvetovanja z deležniki
n. r.
•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj
n. r.
•Ocena učinka
Za pripravo predloga Uredbe (EU) 2021/1058 in Uredbe (EU) 2021/1057 je bila izvedena ocena učinka. Omejene in ciljno usmerjene spremembe ne zahtevajo ločene ocene učinka.
•Primernost in poenostavitev ureditve
n. r.
•Temeljne pravice
n. r.
4.PRORAČUNSKE POSLEDICE
Predlog zadeva programe kohezijske politike iz programskega obdobja 2021–2027 in ne spreminja obstoječih proračunskih obveznosti. Ostaja v mejah skupne dodelitve za obdobje 2021–2027 in je zato proračunsko nevtralen.
Posledici predloga bosta dodatno predfinanciranje, ki bo izplačano v okviru ESRR in ESS+, ter predčasno izvrševanje odobritev plačil.
Za leto 2025 dodatno predfinanciranje ni bilo predvideno v predlogu proračuna. Da bi se obravnavale nujne potrebe in zagotovila hitra podpora državam članicam, ki so jih prizadele nesreče, je Komisija predlagala, da se potrebe po dodatnih plačilih pokrijejo z dopolnilnim pismom k predlogu proračuna za leto 2025. Dodatni znesek za leto 2025 (za ESRR in ESS+ skupaj) znaša 3 milijarde EUR in ustreza 30-odstotnemu predfinanciranju ocenjene dodelitve (10 milijard EUR) namenskih prednostnih nalog po naravnih nesrečah, ki so se zgodile po 1. januarju 2024.
Možnost, da se zaprosi za višjo stopnjo financiranja Unije do 100 % za ESRR in ESS+, bo privedla tudi do delnega predčasnega izvrševanja plačil, čemur bodo sledila nižja plačila v poznejši fazi, saj se skupna sredstva ne bodo spremenila. Dejanski učinek bo odvisen od porabe v državah članicah.
Predlagane spremembe ne zahtevajo sprememb letnih zgornjih mej za obveznosti in plačila v večletnem finančnem okviru, kakor so določene v Prilogi I k Uredbi Sveta (EU, Euratom) 2020/2093, in ne spreminjajo skupnih potreb po plačilih v nobenem od zadevnih programskih obdobij.
5.DRUGI ELEMENTI
•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja
Spremljanje izvajanja ukrepa in poročanje o tem bosta potekala v okviru splošnih mehanizmov poročanja, vzpostavljenih z Uredbo (EU) 2021/1060, Uredbo (EU) 2021/1057 in Uredbo (EU) 2021/1058.
•Obrazložitveni dokumenti (za direktive)
n. r.
•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga
Da bi se zagotovila dodatna pomoč in dodatna prožnost državam članicam, ki so jih prizadele naravne nesreče, se predlaga sprememba Uredbe (EU) 2021/1058, da se:
·uvede nov specifični cilj v cilj politike 2 (bolj zelena, nizkoogljična Evropa, ki prehaja na gospodarstvo z ničelno stopnjo neto emisij ogljika in je odporna, s spodbujanjem čistega in pravičnega energetskega prehoda, zelenih in modrih naložb, krožnega gospodarstva, blažitve podnebnih sprememb in prilagajanja nanje, preprečevanja in obvladovanja tveganj ter trajnostne mestne mobilnosti) v okviru obstoječega področja uporabe podpore ESRR v odziv na naravne nesreče, ki so se zgodile po 1. januarju 2024. Sredstva v okviru tega specifičnega cilja bi bilo treba načrtovati v okviru namenskih prednostnih nalog programov v sklopu cilja „naložbe za delovna mesta in rast“ za podporo operacijam, namenjenim popravilu in obnovi;
·omogoči uporaba do 100-odstotne stopnje financiranja Unije iz proračuna EU za ločeno prednostno nalogo, določeno v okviru programa za podporo operacijam, povezanim z obnovo in popravilom. Države članice bi morale tudi zagotoviti, da se upošteva podpora iz drugih nacionalnih instrumentov ali instrumentov Unije ali zasebnih zavarovalnih shem, da se izključi preplačilo;
·zagotovi dodatno predfinanciranje za to ločeno prednostno nalogo z uporabo 30-odstotne stopnje dodelitve za prednostno nalogo, kot je določeno v sklepu o odobritvi programa, v katerem je določena nova namenska prednostna naloga. Če se pozneje dodelitev za prednostno nalogo poveča zaradi nadaljnjih naravnih nesreč, se dodatno predfinanciranje izplača le za znesek, za katerega se poveča dodelitev za prednostno nalogo;
·omogoči državam članicam, da za podporo izberejo operacije, ki so bile fizično zaključene ali v celoti izvedene, preden je vloga za financiranje v okviru programa ustrezno predložena organu upravljanja, kadar se odzivajo na naravno nesrečo, ki se je zgodila po 1. januarju 2024;
·določi rok štirih mesecev po nastanku prve škode zaradi naravne nesreče ali po začetku veljavnosti uredbe o spremembi, če se je nesreča zgodila pred tem datumom, za predložitev ustreznih sprememb programa.
Da bi se državam članicam zagotovila dodatna prožnost pri odzivanju na naravne nesreče, ki so se zgodile po 1. januarju 2024, se predlaga sprememba Uredbe (EU) 2021/1057, da se:
·omogoči ciljno usmerjena podpora za ublažitev negativnih socialno-ekonomskih posledic naravnih nesreč v okviru namenske prednostne naloge, ki bo deležna dodatne prožnosti;
·omogoči financiranje shem skrajšanega delovnega časa v korist zaposlenih in samozaposlenih, ki so jih prizadele naravne nesreče, ne da bi bilo treba izvajati aktivne ukrepe za omejeno časovno obdobje, ne glede na to, ali so načrtovani v okviru namenske prednostne naloge ali ne;
·omogoči financiranje ukrepov za podporo dostopu do zdravstvenega varstva, tudi za ljudi, ki niso neposredno socialno-ekonomsko ranljivi, ne glede na to, ali so načrtovani v okviru namenske prednostne naloge ali ne;
·omogočiti razdeljevanje hrane in/ali osnovne materialne pomoči brez spremljevalnih ukrepov, če je cilj odziv na posledice naravnih nesreč, ne glede na to, ali je to načrtovano v okviru namenske prednostne naloge ali ne;
·omogoči državam članicam, da za podporo izberejo operacije, ki so bile fizično zaključene ali v celoti izvedene, preden je vloga za financiranje v okviru programa ustrezno predložena organu upravljanja, kadar se odzivajo na naravno nesrečo, ki se je zgodila po 1. januarju 2024;
·določi rok štirih mesecev po naravni nesreči ali začetku veljavnosti uredbe o spremembi, če se je nesreča zgodila pred tem datumom, za predložitev ustreznih sprememb programa;
·zagotovi dodatno predfinanciranje za to namensko prednostno nalogo z uporabo 30-odstotne stopnje dodelitve za prednostno nalogo, kot je določeno v sklepu o odobritvi programa, v katerem je določena nova namenska prednostna naloga. Če se pozneje dodelitev za prednostno nalogo poveča zaradi nadaljnjih naravnih nesreč, se dodatno predfinanciranje izplača le za znesek, za katerega se poveča dodelitev za prednostno nalogo;
·omogoči uporaba do 100-odstotne stopnje financiranja Unije iz proračuna EU za namensko prednostno nalogo.
Za zaščito dolgoročne strateške narave naložb kohezijske politike skupni znesek, dodeljen takim namenskim prednostnim nalogam, ne more presegati 10 % skupne začetne nacionalne dodelitve iz ESRR, ESS+ in Kohezijskega sklada skupaj v državi članici za programsko obdobje 2021–2027. Države članice bi morale tudi zagotoviti, da se upošteva podpora iz drugih nacionalnih instrumentov ali instrumentov Unije ali zasebnih zavarovalnih shem, da se izključi preplačilo.
2024/0275 (COD)
Predlog
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
RESTORE – regionalna nujna pomoč za obnovo ter sprememba Uredbe (EU) 2021/1058 in Uredbe (EU) 2021/1057
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 164, člena 175(3) in člena 178 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 1 ,
ob upoštevanju mnenja Odbora regij 2 ,
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)Nedavne poplave v srednji, vzhodni in južni Evropi so imele uničujoče posledice za prebivalstvo, ki živi v teh regijah. V številnih mestih in vaseh bodo potrebna obsežna obnovitvena dela za popravilo poškodovane infrastrukture in opreme. Potrebni bodo takojšnji ukrepi za ublažitev socialnih in gospodarskih posledic takih naravnih nesreč. Poleg tega ljudje nujno potrebujejo osnovne dobrine, ki so jih izgubili, podpora za ohranjanje delovnih mest pa bo potrebna za pomoč zaposlenim in samozaposlenim pri ohranjanju delovnih mest v omejenem obdobju v primerih, ko zaradi naravne nesreče nimajo dostopa do svojega običajnega kraja zaposlitve. Da bi se spopadli z uničujočimi posledicami naravnih nesreč za zdravje ljudi, bi bilo treba omogočiti tudi dostop do zdravstvenega varstva, tudi za ljudi, ki niso neposredno socialno-ekonomsko ranljivi. Dokazi kažejo, da bodo naravne nesreče v prihodnosti verjetno vse pogostejše. Zato je primerno vzpostaviti okvir, ki bo zagotavljal prožnost in finančno podporo, hkrati pa ohranil dolgoročno strateško naravo naložb kohezijske politike.
(2)Za hitro zmanjšanje bremena za nacionalne proračune zadevnih držav članic in zmanjšanje tveganja novih teritorialnih razlik je poleg sredstev, ki so na voljo iz Solidarnostnega sklada Evropske unije, potrebna učinkovita podpora iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (v nadaljnjem besedilu: ESRR) in Evropskega socialnega sklada plus (v nadaljnjem besedilu: ESS+) državam članicam, regijam, lokalnim organom in ljudem, ki so jih take naravne nesreče močno prizadele.
(3)Da bi državam članicam, ki so jih prizadele naravne nesreče, zagotovili dodatno prožnost, bi bilo treba v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“ določiti nov specifični cilj za usmerjanje finančne podpore iz ESRR za obnovo v odziv na take nesreče.
(4)Cilj politike 2, v okviru katerega bi bilo treba uvesti novi specifični cilj, neposredno podpira cilje evropskega zelenega dogovora 3 . Cilj strategije EU za prilagajanje podnebnim spremembam 4 je razvoj prilagoditvenih ukrepov za obvladovanje tveganj podnebnih sprememb, običajno v obliki nesreč, kot so poplave, požari v naravi ali suše. Zagotoviti bi bilo treba kontinuiteto in okrepitev načrtovanih naložb v preprečevanje nesreč in pripravljenost nanje ter prilagajanje podnebnim spremembam, da bi se ublažile posledice vse pogostejših naravnih nesreč, vključno z nesrečami zaradi podnebnih sprememb. Prizadevanja za obnovo se ne bi smela izvajati na račun naložb v strukturno dolgoročno preprečevanje nesreč in pripravljenost nanje. Pri naložbah v infrastrukturo za povečanje odpornosti infrastrukture, ki jo financira Unija, na prihodnje, pogostejše in hujše nesreče zaradi podnebnih sprememb bi bilo treba zagotoviti uporabo krepitve podnebne odpornosti in načela, da se ne škoduje bistveno.
(5)V skladu s področjem uporabe podpore iz ESRR, kot je določeno v Uredbi (EU) 2021/1058 Evropskega parlamenta in Sveta 5 , lahko podpora za obnovo v odziv na naravne nesreče v okviru novega specifičnega cilja zajema obnovo poškodovane ali uničene infrastrukture, kot je javna infrastruktura, ali naložbe v osnovna sredstva podjetij in opremo, po potrebi tudi na drugi lokaciji ali v obliki, ki ni enaka prvotni, in sicer na odporen in trajnosten način. Poleg tega se lahko podpre obnova naravnih območij, biotske raznovrstnosti in zelene infrastrukture, tudi na območjih Natura 2000. To lahko vključuje ustrezne ukrepe, povezane s ponovnim pogozdovanjem.
(6)V okviru obnove v odziv na naravne nesreče bi bilo treba v izbirnem postopku dati prednost operacijam, ki temeljijo na načelu boljše obnove. To načelo vključuje uporabo faz okrevanja, sanacije in obnove po nesreči, da se poveča odpornost skupnosti z vključitvijo ukrepov za zmanjšanje tveganja nesreč, kot je navedeno v Sendajskem okviru za zmanjševanje tveganja nesreč za obdobje 2015–2030. Hkrati bi bilo treba zagotoviti, da bo podpora izbranim operacijam ostala sorazmerna in da bo predstavljala najboljše razmerje med zneskom podpore in ciljem zagotavljanja prožnosti ob naravnih nesrečah. Poleg tega se lahko v primeru, da je država članica upravičena do podpore iz Solidarnostnega sklada Evropske unije za financiranje bistvenih nujnih operacij in operacij okrevanja, s katerimi se na infrastrukturi ponovno vzpostavi stanje pred naravno nesrečo, podpora iz ESRR uporabi kot dopolnilen način za izboljšanje funkcionalnosti prizadete infrastrukture, da se okrepijo njena zmogljivost, trajnostnost in odpornost na prihodnje naravne nesreče. Na splošno bi se morala s podporo iz ESRR povečati odpornost in pripravljenost na tveganja.
(7)Da bi se izključila preplačila, bi morale države članice zagotoviti, da se podpora, ki jo krije ESRR ali ESS+, ne prekriva s podporo, prejeto iz drugih nacionalnih instrumentov ali instrumentov Unije ali zasebnih zavarovalnih shem.
(8)Da bi se države članice odzvale na posledice naravnih nesreč, bi morale imeti možnost, da z namenskimi prednostnimi nalogami zagotovijo ciljno usmerjeno, hitro in takojšnjo pomoč pri blažitvi negativnih socialno-ekonomskih posledic takih nesreč. Poleg tega bi morale imeti države članice možnost, da v okviru namenske prednostne naloge ali izven nje podprejo začasne ukrepe za ljudi, ki so jih te nesreče neposredno prizadele, v obliki hrane in/ali osnovne materialne pomoči brez obveznosti spremljevalnih ukrepov. Kadar je to nujno potrebno in upravičeno, bi morale imeti tudi možnost, da podprejo sheme skrajšanega delovnega časa za zaposlene in samozaposlene, ki so jih prizadele posledice naravnih nesreč, da ohranijo svoja delovna mesta tudi brez aktivnih ukrepov (razen če slednje nalaga nacionalna zakonodaja), ter ukrepe za zagotavljanje dostopa do zdravstvenega varstva, tudi za osebe, ki niso neposredno socialno-ekonomsko ranljive. Zato je primerno zagotoviti prožnost za te začasne ukrepe za omejeno obdobje v skladu z Uredbo (EU) 2021/1057 Evropskega parlamenta in Sveta 6 .
(9)Sredstva za podporo odzivu na naravne nesreče bi bilo treba načrtovati v okviru namenske prednostne naloge s stopnjo sofinanciranja do 100 %. Opozoriti je treba, da lahko države članice izkoristijo možnosti za prerazporeditev dodeljenih sredstev med skladi kohezijske politike iz Uredbe (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta 7 , da bi povečale sredstva, ki so na voljo v okviru teh namenskih prednostnih nalog. Ob upoštevanju regulativnih pravil lahko tudi prerazporedijo sredstva iz katerega koli cilja politike.
(10)Skupna sredstva, načrtovana v okviru namenskih prednostnih nalog, bi morala biti omejena na največ 10 % začetne skupne nacionalne dodelitve države članice za ESRR, ESS+ in Kohezijski sklad. Načrtujejo se lahko z eno ali več spremembami programa in so lahko povezane z eno ali več nesrečami. Še naprej bi bilo treba uporabljati načelo, da se plačila Komisije izvršijo v skladu s proračunskimi odobritvami in glede na razpoložljiva sredstva.
(11)Da bi zagotovili takojšnjo podporo za naložbe v obnovo v odziv na naravne nesreče in ublažili negativne socialno-ekonomske posledice takih naravnih nesreč, bi bilo treba zagotoviti dodaten znesek izrednega predfinanciranja v zvezi z namenskimi prednostnimi nalogami. Pravila, ki se uporabljajo za te zneske izrednega predfinanciranja, bi morala biti skladna s pravili, ki se uporabljajo za predfinanciranje iz Uredbe (EU) 2021/1060.
(12)Da bi se državam članicam omogočilo, da v celoti obravnavajo posledice naravnih nesreč, ki so se zgodile po 1. januarju 2024, bi bilo treba njihovim organom upravljanja dovoliti, da za podporo izberejo operacije, ki so bile fizično zaključene ali v celoti izvedene pred predložitvijo vloge za financiranje v okviru programa organu upravljanja, pod pogojem, da je operacija odziv na tako naravno nesrečo.
(13)Uredbi (EU) 2021/1058 in (EU) 2021/1057 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.
(14)Zaradi uničujočih posledic naravnih nesreč in nujne zagotovitve takojšnje podpore državam članicam je treba določiti izjemo od roka osmih tednov iz člena 4 Protokola št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji, Pogodbi o delovanju Evropske unije in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo.
(15)Zaradi resnosti razmer v povezavi z naravnimi nesrečami je primerno, da začne ta uredba veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Uredba (EU) 2021/1058 se spremeni:
1.člen 3 se spremeni:
(a)v odstavku 1, točka (b), se doda naslednja točka (x):
„(x) s podpiranjem naložb, namenjenih obnovi v odziv na naravno nesrečo, ki se je zgodila po 1. januarju 2024;“;
(b)vstavi se naslednji odstavek:
„1b. V odstavku 1, točka (b)(x), tega člena se naravna nesreča razume kot večja ali regionalna naravna nesreča, kot je opredeljena v členu 2(2) in (3) Uredbe Sveta (ES) št. 2012/2002*. To lahko vključuje naravno nesrečo, ki povzroči neposredno škodo pod pragovi iz člena 2(2) in (3) navedene uredbe, če jo je pristojni javni organ države članice priznal kot naravno nesrečo.
Sredstva, dodeljena v okviru specifičnega cilja iz odstavka 1, točka (b)(x), tega člena, se načrtujejo v okviru namenskih prednostnih nalog programov v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“, ki ustreza zadevnemu cilju politike. Sredstva, dodeljena v okviru tega specifičnega cilja in namenskih prednostnih nalog, določenih v skladu s členom 12b(2) Uredbe (EU) 2021/1057, so za celotno programsko obdobje omejena na največ 10 % začetne skupne nacionalne dodelitve iz ESRR, ESS+ in Kohezijskega sklada. Ustrezna sprememba programa se predloži v štirih mesecih od datuma nastanka prve škode zaradi naravne nesreče ali, če se je naravna nesreča zgodila pred [datum začetka veljavnosti te uredbe], v štirih mesecih od začetka veljavnosti te uredbe XXX/XXX [o spremembi uredbe o ESRR/Kohezijskem skladu].
Komisija izplača 30 % dodelitve za prednostno nalogo iz drugega pododstavka tega odstavka, kot je določeno v sklepu o odobritvi spremembe programa, kot izredno predfinanciranje poleg letnega predfinanciranja programa iz člena 90(1) in (2) Uredbe (EU) 2021/1060. To izredno predfinanciranje se izplača v 60 dneh od sprejetja sklepa Komisije o odobritvi spremembe programa, če so na voljo sredstva. Če se sredstva za to prednostno nalogo naknadno povečajo, se izplača dodatni znesek predfinanciranja, ki ustreza 30 % povečanja.
V skladu s členom 90(5), prvi pododstavek, Uredbe (EU) 2021/1060 Komisija znesek, izplačan kot izredno predfinanciranje, obračuna najpozneje v zadnjem obračunskem letu.
V skladu s členom 90(6) Uredbe (EU) 2021/1060 se vsakršne obresti, ki se ustvarijo s predfinanciranjem, za zadevni program uporabijo na enak način kot se ESRR in se vključijo v obračun za zadnje obračunsko leto.
V skladu s členom 97(1) Uredbe (EU) 2021/1060 se izredno predfinanciranje začasno ne ustavi.
V skladu s členom 105(1) Uredbe (EU) 2021/1060 predfinanciranje, ki se upošteva pri izračunu zneskov, ki jih je treba sprostiti, vključuje izredno izplačano predfinanciranje.
Z odstopanjem od člena 112(3) Uredbe (EU) 2021/1060 najvišja stopnja sofinanciranja za namensko prednostno nalogo, določeno za podporo specifičnim ciljem iz odstavka 1, točka (b)(x), tega člena, znaša 100 %.
Države članice zagotovijo, da se podpora iz drugega nacionalnega instrumenta ali instrumenta Unije ali zasebne zavarovalne sheme, prejeta za operacije, izbrane v okviru specifičnega cilja iz odstavka 1, točka (b)(x), tega člena, odšteje od odhodkov, vključenih v zahtevek za plačilo, predložen Komisiji.
Z odstopanjem od prvega stavka člena 63(6) Uredbe (EU) 2021/1060 lahko organ upravljanja za podporo v okviru namenske prednostne naloge izbere operacije, ki so bile fizično zaključene ali v celoti izvedene pred predložitvijo vloge za financiranje organu upravljanja, če je operacija odziv na naravno nesrečo, ki se je zgodila po 1. januarju 2024.
_____________
* Uredba Sveta (ES) št. 2012/2002 z dne 11. novembra 2002 o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije (UL L 311, 14.11.2002, str. 3, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2002/2012/oj).“;
(c)odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:
„3. Kohezijski sklad podpira cilja politike 2 in 3, razen specifičnega cilja iz odstavka 1, točka (b)(x).“;
2.v tabeli 1 Priloge I se pod ciljem politike 2 doda naslednja vrstica:
„
|
(x) Podpiranje naložb, namenjenih obnovi v odziv na naravno nesrečo, ki se je zgodila po 1. januarju 2024 |
Vsi RCO, navedeni za specifične cilje v okviru ciljev politike 1 do 4 |
Vsi RCR, navedeni za specifične cilje v okviru ciljev politike 1 do 4 |
“.
Člen 2
V Uredbi (EU) 2021/1057 se doda naslednji člen 12b:
„Člen 12b
Podpora za ublažitev negativnih socialno-ekonomskih posledic naravnih nesreč
1.Države članice lahko ESS+ uporabijo za zagotavljanje podpore za ublažitev negativnih socialno-ekonomskih posledic naravnih nesreč, ki so se zgodile po 1. januarju 2024. V tem členu se naravna nesreča razume kot večja ali regionalna naravna nesreča, kot je opredeljena v členu 2(2) in (3) Uredbe Sveta (ES) št. 2012/2002*. To lahko vključuje naravno nesrečo, ki povzroči neposredno škodo pod pragovi iz člena 2(2) in (3) navedene uredbe, če jo je pristojni javni organ države članice priznal kot naravno nesrečo.
_____________
* Uredba Sveta (ES) št. 2012/2002 z dne 11. novembra 2002 o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije (UL L 311, 14.11.2002, str. 3, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2002/2012/oj).
2.Za namene odstavka 1 se lahko sredstva načrtujejo v okviru namenskih prednostnih nalog zadevnih programov. Skupna sredstva za take namenske prednostne naloge, dodeljena iz ESS+ in ESRR v skladu s členom 3, odstavek 1b, Uredbe (EU) 2021/1058, so za celotno programsko obdobje omejena na največ 10 % začetne skupne nacionalne dodelitve iz ESRR, ESS+ in Kohezijskega sklada. Ustrezna sprememba programa se predloži v štirih mesecih od datuma, ko se je zgodila naravna nesreča, ali, če se je naravna nesreča zgodila pred [datum začetka veljavnosti te uredbe], v štirih mesecih od začetka veljavnosti te uredbe XXX/XXX [o spremembi uredbe o ESS+].
3.Namenska prednostna naloga iz odstavka 2 lahko podpira katerega koli od specifičnih ciljev iz člena 4(1) te uredbe.
4.Kadar je to nujno potrebno in kot začasni ukrep, so lahko sheme skrajšanega delovnega časa, katerih cilj je odziv na posledice naravnih nesreč, ne da bi jih bilo treba kombinirati z aktivnimi ukrepi, ter dostop do zdravstvenega varstva, tudi za osebe, ki niso neposredno socialno-ekonomsko ranljive, upravičeni do financiranja za največ 18 mesecev od datuma, ko se je zgodila naravna nesreča.
5.Z odstopanjem od člena 19(4) državam članicam dobavljanja hrane ali osnovne materialne pomoči ni treba dopolniti s spremljevalnimi ukrepi v okviru specifičnega cilja iz člena 4(1), točka (m), te uredbe, če je tako dobavljanje odziv na posledice naravnih nesreč. V primeru naravne nesreče je lahko tako dobavljanje hrane in osnovne materialne pomoči brez spremljevalnih ukrepov upravičeno do financiranja za največ šest mesecev od datuma, ko se je zgodila naravna nesreča, v vsakem primeru pa po 1. januarju 2024.
6.Z odstopanjem od prvega stavka člena 63(6) Uredbe (EU) 2021/1060 lahko organ upravljanja za podporo v okviru namenske prednostne naloge izbere operacije, ki so bile fizično zaključene ali v celoti izvedene pred predložitvijo vloge za financiranje organu upravljanja, če je operacija odziv na naravno nesrečo, ki se je zgodila po 1. januarju 2024.
7.Komisija izplača 30 % dodelitve za namensko prednostno nalogo iz odstavka 2, kot je določeno v sklepu o odobritvi spremembe programa, kot izredno predfinanciranje poleg letnega predfinanciranja programa iz člena 90(1) in (2) Uredbe (EU) 2021/1060. To izredno predfinanciranje se izplača v 60 dneh od sprejetja sklepa Komisije o odobritvi spremembe programa, če so na voljo sredstva. Če se sredstva za to prednostno nalogo naknadno povečajo, se izplača dodatni znesek predfinanciranja, ki ustreza 30 % povečanja.
V skladu s členom 90(5), prvi pododstavek, Uredbe (EU) 2021/1060 Komisija znesek, izplačan kot izredno predfinanciranje, obračuna najpozneje v zadnjem obračunskem letu.
V skladu s členom 90(6) Uredbe (EU) 2021/1060 se vsakršne obresti, ki se ustvarijo s predfinanciranjem, za zadevni program uporabijo na enak način kot se ESF+ in se vključijo v obračun za zadnje obračunsko leto.
V skladu s členom 97(1) Uredbe (EU) 2021/1060 se izredno predfinanciranje začasno ne ustavi.
V skladu s členom 105(1) Uredbe (EU) 2021/1060 predfinanciranje, ki se upošteva pri izračunu zneskov, ki jih je treba sprostiti, vključuje izredno izplačano predfinanciranje.
8.Z odstopanjem od člena 112(3) Uredbe (EU) 2021/1060 najvišja stopnja sofinanciranja za namensko prednostno nalogo, določeno za podporo ublažitvi negativnih socialno-ekonomskih posledic naravnih nesreč v skladu z odstavkom 2, znaša 100 %.
Države članice zagotovijo, da se podpora iz drugega nacionalnega instrumenta ali instrumenta Unije ali zasebne zavarovalne sheme, prejeta za operacije, izbrane v odziv na naravne nesreče, odšteje od odhodkov, vključenih v zahtevek za plačilo, predložen Komisiji.“.
Člen 3
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju,
Za Evropski parlament Za Svet
predsednica predsednik
OCENA FINANČNIH POSLEDIC IN DIGITALNIH RAZSEŽNOSTI ZAKONODAJNEGA PREDLOGA
1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE
1.1Naslov predloga/pobude
Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta
RESTORE – regionalna nujna pomoč za obnovo ter sprememba Uredbe (EU) 2021/1058 in Uredbe (EU) 2021/1057
1.2Zadevna področja
Evropski zeleni dogovor
1.3Cilji
1.3.1Splošni cilji
Namen predloga je zagotoviti:
(i)dodatno, učinkovito podporo in dodatno prožnost za podporo ukrepom obnove za države članice, regije in lokalne organe, ki so jih močno prizadele naravne nesreče, in sicer z uporabo Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR);
(ii)prožnost za države članice pri izvajanju Evropskega socialnega sklada plus (ESS+), da lahko nemudoma zagotovijo hrano in osnovno materialno pomoč ljudem, ki so jih neposredno prizadele naravne nesreče, ter shemo skrajšanega delovnega časa za zaposlene in samozaposlene.
1.3.2Specifični cilji
Specifični cilj št.
Specifični cilji predloga so omogočiti državam članicam, da:
(i)reprogramirajo zneske svojih programov iz ESRR v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“ za podporo operacijam popravil in obnove, ki so posledica naravnih nesreč, ki so se zgodile po 1. januarju 2024 in ki resno vplivajo na življenjske razmere, naravno okolje ali gospodarstvo;
(ii)so upravičene do stopnje sofinanciranja do 100 % in dodatnega 30-odstotnega predfinanciranja za prednostne naloge, namenjene podpori obnove v okviru programov, ki jih podpira ESRR v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast;
(iii)omogočijo financiranje shem skrajšanega delovnega časa v okviru ESS+ v korist zaposlenih in samozaposlenih, ki so jih prizadele naravne nesreče, ne da bi bilo treba izvajati aktivne ukrepe za omejeno časovno obdobje;
(iv)omogočijo razdeljevanje hrane in osnovne materialne pomoči brez spremljevalnih ukrepov v okviru ESS+ v odziv na neposredne posledice naravnih nesreč;
(v)so upravičene do stopnje sofinanciranja do 100 % in dodatnega 30-odstotnega predfinanciranja, kadar se določi nova namenska prednostna naloga za ESS+ v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“.
1.3.3Pričakovani rezultati in posledice
Navedite, kakšne učinke naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.
Pričakovani učinek tega predloga je reprogramiranje zneskov programov ESRR in ESS+ v višini 10 milijard EUR s strani držav članic in regij, ki so jih prizadele naravne nesreče, in sicer z večjo prožnostjo in finančnimi spodbudami v okviru ESRR in ESS+, da bi se hitro podprla obnova in popravila, zagotovila hrana in osnovna materialna pomoč ter podprla shema skrajšanega delovnega časa, hkrati pa zmanjšalo breme za nacionalne proračune.
1.3.4Kazalniki smotrnosti
Navedite, s katerimi kazalniki se bodo spremljali napredek in dosežki.
Predlog državam članicam omogoča, da izberejo kateri koli skupni kazalnik izložkov in rezultatov za ESRR, naveden za specifične cilje v okviru ciljev politike 1 do 4, za spremljanje napredka in dosežkov operacij obnove (Priloga I, tabela 1). Predlog ne spreminja seznama skupnih kazalnikov za podporo ESS+.
1.4Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša
Nov ukrep
Nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 8
Podaljšanje obstoječega ukrepa
Združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep
1.5Utemeljitev predloga/pobude
1.5.1Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude
Uredba bi se morala v celoti uporabljati kmalu po njenem sprejetju, tj. dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Če bosta sozakonodajalca sprejela ta predlog, je Komisija pripravljena olajšati hitro odobritev zahtevkov za spremembe programov, ki jih predložijo države članice v skladu s členom 24 Uredbe (EU) 2021/1060.
1.5.2Dodana vrednost ukrepanja EU (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene tega oddelka je „dodana vrednost ukrepanja EU“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja EU in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.
Predlog omogoča nadaljevanje izvajanja programov z dovajanjem denarja gospodarstvu, obenem pa pomaga zmanjšati breme javnih izdatkov za države članice, ki so jih prizadele naravne nesreče. Istega rezultata ni mogoče doseči z ukrepi na nacionalni ravni.
Nedavne naravne nesreče upravičujejo potrebo po okrepitvi zmogljivosti Unije za zagotavljanje hitre in učinkovite podpore državam članicam za dopolnitev njihovih prizadevanj za obnovo ter ublažitev socialnih in gospodarskih posledic za neposredno prizadete ljudi. Sedanje določbe iz Uredbe (EU) 2021/1060 je treba dopolniti, da se poveča prožnost pri načrtovanju sredstev ESRR in raven finančne podpore za operacije popravil in obnove po naravnih nesrečah, in sicer poleg sredstev, ki so na voljo v okviru Solidarnostnega sklada Evropske unije, ter da se državam članicam omogoči uporaba zneskov ESS+ za financiranje shem skrajšanega delovnega časa brez potrebe po aktivnih ukrepih za zaposlene in samozaposlene, ki so jih prizadele naravne nesreče, ter za razdeljevanje hrane in osnovne materialne pomoči brez spremljevalnih ukrepov.
1.5.3Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti
EU je v prejšnjih letih sprejela regulativne spremembe, da bi pospešila uporabo sredstev EU; CARE in FAST-CARE sta recimo primera, v katerih so se pri skladih kohezijske politike izvedle ciljno usmerjene spremembe za soočanje z nastajajočo krizo.
Te izkušnje in uredba o platformi STEP so bile upoštevane pri oblikovanju tega predloga.
1.5.4Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti
Ta uredba ustvarja potrebne pogoje za učinkovitejšo in prožnejšo uporabo obstoječih sredstev ESRR in ESS+ po naravnih nesrečah, kot so opredeljene v Uredbi Sveta (ES) št. 2012/2002 o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije ali, v ustrezno utemeljenih primerih, ki jih kot take prizna pristojni javni organ države članice. To dopolnjuje sredstva, ki so na voljo v okviru Solidarnostnega sklada Evropske unije.
Ta predlog je v celoti skladen z obstoječim večletnim finančnim okvirom in sedanjimi instrumenti ter ne zahteva dodatnih odobritev za prevzem obveznosti za doseganje ciljev.
1.5.5Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev
1.6Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic
Časovno omejeno:
–
– finančne posledice med letoma 2025 in 2027 za odobritve plačil.
Časovno neomejeno:
–izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,
–ki mu sledi izvajanje v celoti.
1.7Načrtovani načini izvrševanja proračuna 9
Neposredno upravljanje – Komisija:
– z lastnimi službami, vključno s svojim osebjem v delegacijah Unije
– prek izvajalskih agencij
Deljeno upravljanje z državami članicami
Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:
– tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo
– mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite)
– Evropski investicijski banki in Evropskemu investicijskemu skladu
– organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe
– subjektom javnega prava
– subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor imajo ti subjekti ustrezna finančna jamstva
– subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki imajo ustrezna finančna jamstva
– organom ali osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov skupne zunanje in varnostne politike na podlagi naslova V Pogodbe o Evropski uniji ter opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu
– subjektom s sedežem v državi članici, za katere velja zasebno pravo države članice ali pravo Unije in ki so upravičeni, da se jih v skladu s pravili za posamezni sektor pooblasti za izvrševanje sredstev Unije ali proračunskih jamstev, če so takšni subjekti pod nadzorom subjektov javnega prava ali subjektov zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, in imajo ustrezna finančna jamstva v obliki solidarne odgovornosti nadzornih teles ali enakovredna finančna jamstva, ki so lahko za vsak ukrep omejena na najvišji znesek podpore Unije
2.UKREPI UPRAVLJANJA
2.1Pravila o spremljanju in poročanju
Uporabljajo se določbe iz Uredbe (EU) 2021/1060.
2.2Upravljavski in kontrolni sistemi
2.2.1Utemeljitev načinov izvrševanja proračuna, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol
Uporabljajo se določbe iz Uredbe (EU) 2021/1060.
2.2.2Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje
Uporabljajo se določbe iz Uredbe (EU) 2021/1060.
2.2.3Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje med stroški kontrol in vrednostjo z njimi povezanih upravljanih sredstev) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)
Uporabljajo se določbe iz Uredbe (EU) 2021/1060.
2.3Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti
n. r.
3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE
3.1Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice
·Obstoječe proračunske vrstice
Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic
|
Razdelek večletnega finančnega okvira |
Proračunska vrstica |
Vrsta odhodkov |
Prispevek |
|||
|
številka
|
dif./nedif. 10 |
držav Efte 11 |
držav kandidatk in potencialnih kandidatk 12 |
drugih tretjih držav |
drugi namenski prejemki |
|
|
2a |
05 02 01 Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) – Odhodki iz poslovanja 07 02 01 Evropski socialni sklad plus (ESS+) – Odhodki iz poslovanja |
dif. |
Ne |
Ne |
Ne |
Ne |
·Zahtevane nove proračunske vrstice – n.r.
3.2Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve
3.2.1Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje
– Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.
– Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:
3.2.1.1Odobritve iz izglasovanega proračuna
v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
|
Razdelek večletnega finančnega okvira |
številka |
2a |
|
GD REGIO |
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
VFO 2021–2027 SKUPAJ |
||
|
2024 |
2025 |
2026 |
2027 |
||||
|
Odobritve za poslovanje |
|||||||
|
05 02 01 Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) – Odhodki iz poslovanja |
obveznosti |
(1a) |
|
0,000 |
|||
|
plačila |
(2a) |
|
2 070,000 |
3 003,600 |
–5 073,600 |
0,000 |
|
|
Odobritve za GD REGIO SKUPAJ |
obveznosti |
= 1a + 1b + 3 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
|
plačila |
= 2a + 2b + 3 |
0,000 |
2 070,000 |
3 003,600 |
–5 073,600 |
0,000* |
|
Dodatna plačila predfinanciranja za ESRR v letu 2025 (2 070,0 milijona EUR) in učinek 100-odstotnega sofinanciranja (3 003,6 milijona EUR v letu 2026) bodo izplačani predčasno iz sredstev za leto 2027 in bodo proračunsko nevtralni v času trajanja večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027. Zneski, predstavljeni v zgornji preglednici, so ocene pričakovanega reprogramiranja s strani držav članic v višini 10 milijard EUR, medtem ko bodo končni zneski, ki bodo izplačani v okviru ESRR, odvisni od odločitev držav članic o načrtovanju programov in se bodo v celoti financirali iz sredstev večletnega finančnega okvira.
|
GD EMPL |
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
VFO 2021–2027 SKUPAJ |
||
|
2024 |
2025 |
2026 |
2027 |
||||
|
Odobritve za poslovanje |
|||||||
|
07 02 01 |
obveznosti |
(1a) |
|
|
|
|
0,000 |
|
plačila |
(2a) |
0 |
930 |
1 000 |
–1 930 |
0,000 |
|
|
Proračunska vrstica |
obveznosti |
(1b) |
|
|
|
|
0,000 |
|
plačila |
(2b) |
|
|
|
|
0,000 |
|
|
Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev določenih programov 13 |
|||||||
|
Proračunska vrstica |
|
(3) |
|
|
|
|
0,000 |
|
Odobritve za GD EMPL SKUPAJ |
obveznosti |
= 1a + 1b + 3 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
|
plačila |
= 2a + 2b + 3 |
0,000 |
930 |
1 000 |
–1 930 |
0,000 |
|
Dodatna plačila predfinanciranja za ESS+ v letu 2025 (930 milijonov EUR) in učinek 100-odstotnega sofinanciranja (1 000 milijonov EUR v letu 2026) bodo izplačani predčasno iz sredstev za leto 2027 in bodo proračunsko nevtralni v času trajanja večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027. Zneski, predstavljeni v zgornji preglednici, so ocene pričakovanega reprogramiranja s strani držav članic v skupni višini 10 milijard EUR, medtem ko bodo končni zneski, ki bodo izplačani v okviru ESS+, odvisni od odločitev držav članic o načrtovanju programov in se bodo v celoti financirali iz sredstev večletnega finančnega okvira.
|
|
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
VFO 2021–2027 SKUPAJ |
||
|
2024 |
2025 |
2026 |
2027 |
||||
|
Odobritve za poslovanje SKUPAJ
|
obveznosti |
(4) |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
|
plačila |
(5) |
0,000 |
3 000,000 |
4 003,600 |
–7 003,600 |
0,000 |
|
|
Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ |
(6) |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
|
|
Odobritve iz RAZDELKA 2a večletnega finančnega okvira |
obveznosti |
= 4 + 6 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
|
SKUPAJ |
plačila |
= 5 + 6 |
0,000 |
3 000,000 |
4 003,600 |
–7 003,600 |
0,000 |
|
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
VFO 2021–2027 SKUPAJ |
||||
|
2024 |
2025 |
2026 |
2027 |
|||||
|
• Odobritve za poslovanje SKUPAJ (vsi razdelki za poslovanje) |
obveznosti |
(4) |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
|
|
plačila |
(5) |
0,000 |
3 000,000 |
4 003,600 |
–7 003,600 |
0,000 |
||
|
• Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ (vsi razdelki za poslovanje) |
(6) |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
||
|
Odobritve iz RAZDELKOV od 1 do 6 večletnega finančnega okvira |
obveznosti |
= 4 + 6 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
|
|
SKUPAJ
|
plačila |
= 5 + 6 |
0,000 |
3 000,000 |
4 003,600 |
–7 003,600 |
0,000 |
|
v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
|
|
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
VFO 2021–2027 SKUPAJ |
|
|
2024 |
2025 |
2026 |
2027 |
|||
|
Odobritve iz RAZDELKOV od 1 do 7
|
obveznosti |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
|
SKUPAJ |
plačila |
0,000 |
3 000,000 |
4 003,600 |
–7 003,600 |
0,000 |
3.2.3Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve
– Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve upravne narave.
– Za predlog/pobudo so potrebne odobritve upravne narave, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:
3.2.3.1 Odobritve iz izglasovanega proračuna
|
IZGLASOVANE ODOBRITVE |
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
2021–2027 SKUPAJ |
|
2024 |
2025 |
2026 |
2027 |
||
|
RAZDELEK 7 |
|||||
|
Človeški viri |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
|
Drugi upravni odhodki |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
|
Seštevek za RAZDELEK 7 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
|
Odobritve zunaj RAZDELKA 7 |
|||||
|
Človeški viri |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
|
Drugi odhodki upravne narave |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
|
Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 7 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
|
|
|||||
|
SKUPAJ |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
3.2.4Ocenjene potrebe po človeških virih
– Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.
– Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:
3.2.4.1Financirano iz izglasovanega proračuna
ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa 14
|
IZGLASOVANE ODOBRITVE |
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
|
|
2024 |
2025 |
2026 |
2027 |
||
|
Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci) |
|||||
|
20 01 02 01 (sedež in predstavništva Komisije) |
0 |
0 |
0 |
0 |
|
|
20 01 02 03 (delegacije EU) |
0 |
0 |
0 |
0 |
|
|
01 01 01 01 (posredne raziskave) |
0 |
0 |
0 |
0 |
|
|
01 01 01 11 (neposredne raziskave) |
0 |
0 |
0 |
0 |
|
|
Druge proračunske vrstice (navedite) |
0 |
0 |
0 |
0 |
|
|
• Zunanji sodelavci (v ekvivalentu polnega delovnega časa) |
|||||
|
20 02 01 (PU in NNS iz splošnih sredstev) |
0 |
0 |
0 |
0 |
|
|
20 02 03 (PU, LU, NNS in MSD na delegacijah EU) |
0 |
0 |
0 |
0 |
|
|
Vrstica za upravno podporo
|
– na sedežu |
0 |
0 |
0 |
0 |
|
– na delegacijah EU |
0 |
0 |
0 |
0 |
|
|
01 01 01 02 (PU in NNS za posredne raziskave) |
0 |
0 |
0 |
0 |
|
|
01 01 01 12 (PU in NNS za neposredne raziskave) |
0 |
0 |
0 |
0 |
|
|
Druge proračunske vrstice (navedite) – iz razdelka 7 |
0 |
0 |
0 |
0 |
|
|
Druge proračunske vrstice (navedite) – zunaj razdelka 7 |
0 |
0 |
0 |
0 |
|
|
SKUPAJ |
0 |
0 |
0 |
0 |
|
3.2.6Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom
Predlog/pobuda:
– se lahko v celoti financira s prerazporeditvijo znotraj zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira
– zahteva uporabo nedodeljene razlike do zgornje meje v zadevnem razdelku večletnega finančnega okvira in/ali uporabo posebnih instrumentov, kot so opredeljeni v uredbi o večletnem finančnem okviru
– zahteva spremembo večletnega finančnega okvira
3.2.7Udeležba tretjih oseb pri financiranju
V predlogu/pobudi:
– ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb
– je načrtovano sofinanciranje tretjih oseb, kot je ocenjeno v nadaljevanju:
odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Skupaj |
|
|
Navedite organ, ki bo sofinanciral predlog/pobudo |
|||||
|
Sofinancirane odobritve SKUPAJ |
3.3
Ocenjene posledice za prihodke
– Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.
– Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:
– za lastna sredstva
– za druge prihodke
– Navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice
v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
|
Prihodkovna proračunska vrstica |
Odobritve na voljo za tekoče proračunsko leto |
Posledice predloga/pobude 15 |
|||
|
leto 2024 |
leto 2025 |
leto 2026 |
leto 2027 |
||
|
Člen …………. |
|||||
Za namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.
n. r.
Druge opombe (npr. metoda/formula za izračun posledic za prihodke ali druge informacije).
4.Digitalne razsežnosti
4.1Zahteve digitalnega pomena
|
Ta uredba ne vključuje dodatnih zahtev digitalnega pomena. Uporabljajo se določbe iz Uredbe (EU) 2021/1060, ki vključujejo zahteve digitalnega pomena v smislu zbiranja, prenosa, shranjevanja in izmenjave informacij. |
4.2Podatki
|
Ta uredba ne vključuje dodatnih zahtev digitalnega pomena v smislu zbiranja, obdelave, ustvarjanja, izmenjave ali souporabe podatkov. Uporabljajo se določbe iz Uredbe (EU) 2021/1060. |
4.3Digitalne rešitve
|
Ta uredba ne vključuje dodatnih zahtev digitalnega pomena, za katere je potrebna digitalna rešitev. Uporabljajo se določbe iz Uredbe (EU) 2021/1060. |
4.4Ocena interoperabilnosti
|
Ta uredba ne vključuje dodatnih zahtev digitalnega pomena, ki se nanašajo na digitalne javne storitve. Uporabljajo se določbe iz Uredbe (EU) 2021/1060. |
4.5Ukrepi v podporo digitalnemu izvajanju
|
Ta uredba ne vključuje dodatnih zahtev digitalnega pomena, za katere so potrebni posebni izvedbeni ukrepi. Uporabljajo se določbe iz Uredbe (EU) 2021/1060. |