SKLEPNI PREDLOGI GENERALNEGA PRAVOBRANILCA

ATHANASIOSA RANTOSA,

predstavljeni 25. aprila 2024 ( 1 )

Zadeva C‑446/21

Maximilian Schrems

proti

Meta Platforms Ireland Limited, nekdanja Facebook Ireland Limited

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Oberster Gerichtshof (vrhovno sodišče, Avstrija))

„Predhodno odločanje – Varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov – Uredba (EU) 2016/679 – Družbena omrežja – Člen 5(1)(b) – Načelo ‚omejitve namena‘ – Člen 5(1)(e) – Načelo ‚najmanjšega obsega podatkov‘ – Člen 9(1) in (2)(e) – Obdelava posebnih vrst osebnih podatkov – Osebni podatki, ki jih posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, očitno sam objavi – Personalizirano oglaševanje – Podatki o spolni usmerjenosti“

Uvod

1.

Ta predlog za sprejetje predhodne odločbe je vložilo Oberster Gerichtshof (vrhovno sodišče, Avstrija) v postopku med Maximilianom Schremsom (v nadaljevanju: tožeča stranka), uporabnikom družbenega omrežja „Facebook“, in družbo Meta Platforms Ireland Limited, nekdanjo Facebook Ireland Limited (v nadaljevanju: Meta Platforms Ireland ali tožena stranka), zaradi domnevno nezakonite obdelave njegovih osebnih podatkov s strani te družbe.

2.

Vprašanji za predhodno odločanje v tej zadevi se nanašata na eni strani na uporabo načela „najmanjšega obsega podatkov“ iz člena 5(1)(c) Uredbe (EU) 2016/679 ( 2 ) in na drugi strani na razlago pojma „osebni podatki, ki jih posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, [očitno] sam objavi“ iz člena 9(2)(e) te uredbe v povezavi s členom 5(1)(b) te uredbe, ki uvaja načelo „omejitve namena“. Predložitveno sodišče se v bistvu sprašuje, prvič, ali načelo najmanjšega obsega podatkov dovoljuje obdelavo osebnih podatkov brez časovne omejitve ali omejitve glede na vrsto podatkov in, drugič, ali izjava osebe o lastni spolni usmerjenosti med okroglo mizo dovoljuje obdelavo drugih podatkov o spolni usmerjenosti te osebe za namene personaliziranega oglaševanja.

Pravni okvir

3.

Člen 4 SUVP, naslovljen „Opredelitev pojmov“, v točki 11 določa:

„V tej uredbi:

[…]

(11)

‚privolitev‘ posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, pomeni vsako prostovoljno, konkretno, informirano in nedvoumno ravnanje v obliki izjave ali jasnega pritrdilnega dejanja, iz katerega je mogoče sklepati na želje posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, s katerim izrazi strinjanje z obdelavo osebnih podatkov, ki se nanašajo nanj“.

4.

Člen 5 te uredbe, naslovljen „Načela v zvezi z obdelavo osebnih podatkov“, v odstavkih 1 in 2 določa:

„1.   Osebni podatki morajo biti:

(a)

obdelani zakonito, pošteno in na pregleden način v zvezi s posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki (‚zakonitost, poštenost in preglednost‘);

(b)

zbrani za določene, izrecne in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati na način, ki ni združljiv s temi nameni; […]

(c)

ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo (‚najmanjši obseg podatkov‘);

[…]

2.   Upravljavec je odgovoren za skladnost z odstavkom 1 in je to skladnost tudi zmožen dokazati (‚odgovornost‘).“

5.

Člen 6 te uredbe, naslovljen „Zakonitost obdelave“, v odstavkih 1 in 3 določa:

„1.   Obdelava je zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

(a)

posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

(b)

obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

[…]

(f)

obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.

Točka (f) prvega pododstavka se ne uporablja za obdelavo s strani javnih organov pri opravljanju njihovih nalog.

[…]

3.   Podlaga za obdelavo iz točk (c) in (e) odstavka 1 je določena v skladu s:

(a)

pravom Unije; ali

(b)

pravom države članice, ki velja za upravljavca.

[…]

[…] Pravo Unije ali pravo države članice izpolnjuje cilj javnega interesa in je sorazmerno z zakonitim ciljem, za katerega si prizadeva.“

6.

Člen 7 iste uredbe, naslovljen „Pogoji za privolitev“, določa:

„1.   Kadar obdelava temelji na privolitvi, mora biti upravljavec zmožen dokazati, da je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, privolil v obdelavo svojih osebnih podatkov.

[…]

3.   Posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ima pravico, da svojo privolitev kadar koli prekliče. Preklic privolitve ne vpliva na zakonitost obdelave na podlagi privolitve pred njenim preklicem. O tem se pred privolitvijo obvesti posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki. Privolitev je enako enostavno preklicati kot dati.

4.   Pri ugotavljanju, ali je bila privolitev dana prostovoljno, se med drugim zlasti upošteva, ali je izvajanje pogodbe, vključno z zagotavljanjem storitve, pogojeno s privolitvijo v obdelavo osebnih podatkov, ki ni potrebna za izvedbo zadevne pogodbe.“

7.

Člen 9(1) in (2) SUVP, naslovljen „Obdelava posebnih vrst osebnih podatkov“, določa:

„1.   Prepovedani sta obdelava osebnih podatkov, ki razkrivajo rasno ali etnično poreklo, politično mnenje, versko ali filozofsko prepričanje ali članstvo v sindikatu, in obdelava genskih podatkov, biometričnih podatkov za namene edinstvene identifikacije posameznika, podatkov v zvezi z zdravjem ali podatkov v zvezi s posameznikovim spolnim življenjem ali spolno usmerjenostjo.

2.   Odstavek 1 se ne uporablja, če velja eno od naslednjega:

(a)

posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je dal izrecno privolitev v obdelavo navedenih osebnih podatkov za enega ali več določenih namenov, razen kadar pravo Unije ali pravo države članice določa, da posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ne sme odstopiti od prepovedi iz odstavka 1;

(b)

obdelava je potrebna za namene izpolnjevanja obveznosti in izvajanja posebnih pravic upravljavca ali posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, na področju delovnega prava ter prava socialne varnosti in socialnega varstva, če to dovoljuje pravo Unije ali pravo države članice ali kolektivna pogodba v skladu s pravom države članice, ki zagotavlja ustrezne zaščitne ukrepe za temeljne pravice in interese posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki;

[…]

(e)

obdelava je povezana z osebnimi podatki, ki jih posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, [očitno] sam objavi;

[…].“

8.

Člen 13 te uredbe, ki se nanaša na „[i]nformacije, ki se zagotovijo, kadar se osebni podatki pridobijo od posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki“, v odstavku 1 določa:

„Kadar se osebni podatki v zvezi s posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki, pridobijo od tega posameznika, upravljavec zadevnemu posamezniku takrat, ko pridobi osebne podatke, zagotovi vse naslednje informacije:

[…]

(c)

namene, za katere se osebni podatki obdelujejo, kakor tudi pravno podlago za njihovo obdelavo;

(d)

kadar obdelava temelji na točki (f) člena 6(1), zakonite interese, za uveljavljanje katerih si prizadeva upravljavec ali tretja oseba;

[…].“

Spor o glavni stvari, vprašanji za predhodno odločanje in postopek pred Sodiščem

9.

Meta Platforms Ireland, družba irskega prava, upravlja zaprto komunikacijsko omrežje „Facebook“, ki je v bistvu spletno družbeno omrežje za deljenje vsebin. ( 3 ) Njen poslovni model je v bistvu ponujanje brezplačnih storitev družbenega omrežja zasebnim uporabnikom in prodaja spletnega oglaševanja, vključno z oglaševanjem, ciljno usmerjenim na njene uporabnike. ( 4 ) To oglaševanje temelji predvsem na avtomatizirani vzpostavitvi precej podrobnih profilov uporabnikov tega družbenega omrežja. ( 5 )

10.

Leta 2018, po začetku veljavnosti SUVP, je družba Meta Platforms Ireland svojim uporabnikom v Uniji predstavila nove pogoje uporabe Facebooka, da bi pridobila njihovo privolitev, ki je poleg tega potrebna za registracijo ali prijavo v račune in storitve, ki jih zagotavlja Facebook. ( 6 ) Ti novi pogoji uporabe uporabnikom omogočajo tudi pregled in nadzor nad shranjenimi podatki. ( 7 )

11.

Tožeča stranka je uporabnica Facebooka, ki je sprejela nove pogoje uporabe, ki jih je predložil Facebook. Kot je razvidno iz predložitvene odločbe, je javno omenila svojo homoseksualnost, vendar na svojem Facebook profilu nikoli ni omenila svoje spolne usmerjenosti niti ni objavila nobenih občutljivih podatkov. ( 8 ) Prav tako naj tožeča stranka toženi stranki ne bi dovolila, da za namene ciljno usmerjenega oglaševanja uporabi polja v njenem profilu, ki se nanašajo na njeno ljubezensko razmerje, delodajalca, zaposlitev ali izobrazbo.

12.

Vendar naj bi tožeča stranka prejela oglas za političarko, ta oglas pa je bil naslovljen nanjo na podlagi analize, v skladu s katero je podobna drugim „strankam“, ki so jo označile z „všeč mi je“; redno naj bi prejemala oglase, namenjene homoseksualcem, ter vabila na ustrezne dogodke, čeprav je taki dogodki prej nikoli niso zanimali niti ni poznala prostorov, kjer so se odvijali. Ti oglasi oziroma ta vabila naj ne bi temeljili neposredno na spolni usmerjenosti tožeče stranke in njenih „prijateljev“ na družbenem omrežju, temveč na analizi njihovih interesov. ( 9 ) Poleg tega naj bi družba Meta Platforms Ireland beležila vse podatke v zvezi s tožečo stranko, vključno s podatki, pridobljenimi prek tretjih oseb ali vtičnikov, in jih hranila za nedoločen čas.

13.

Zato je tožeča stranka pri Landesgericht für Zivilsachen Wien (deželno civilno sodišče na Dunaju, Avstrija) vložila tožbo za izvršitev, ugotovitev in opustitev, ki se je nanašala na domnevno nezakonito obdelavo njenih osebnih podatkov s strani družbe Meta Platforms Ireland. ( 10 )

14.

Nato je tožeča stranka na okrogli mizi, ki jo je 12. februarja 2019 organiziralo predstavništvo Evropske komisije na Dunaju (Avstrija), ( 11 ) omenila svojo spolno usmerjenost v govoru, katerega namen je bil obsoditi domnevno nezakonito obdelavo podatkov o spolni usmerjenosti s strani družbe Meta Platforms Ireland. ( 12 )

15.

Ker je bila tožba tožeče stranke zavrnjena na prvi stopnji s sodbo z dne 30. junija 2020, v pritožbenem postopku pa s sodbo Oberlandesgericht Wien (višje deželno sodišče na Dunaju, Avstrija) z dne 7. decembra 2020, ( 13 ) je pri Oberster Gerichtshof (vrhovno sodišče), ki je predložitveno sodišče, vložila revizijo.

16.

V teh okoliščinah je Oberster Gerichtshof (vrhovno sodišče) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo štiri vprašanja za predhodno odločanje. ( 14 ) Ker sta bili prvo in tretje vprašanje za predhodno odločanje po razglasitvi sodbe z dne 4. julija 2023, Meta Platforms in drugi (Splošni pogoji uporabe družbenega omrežja), umaknjeni, ( 15 ) sta predmet te zadeve drugo in četrto vprašanje, ki se glasita:

„2.

Ali je treba člen 5(1)(c) Splošne uredbe o varstvu podatkov (najmanjši obseg podatkov) razlagati tako, da se lahko vsi osebni podatki, ki jih ima na voljo platforma, kakršna je ta v postopku v glavni stvari (zlasti prek posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali prek tretjih oseb na platformi in zunaj nje) združujejo, analizirajo in obdelujejo brez časovne omejitve ali omejitve glede na vrsto podatkov za namene ciljno usmerjenega oglaševanja?

4.

Ali je treba člen 5(1)(b) v povezavi s členom 9(2)(e) Splošne uredbe o varstvu podatkov razlagati tako, da izjava glede lastne spolne usmerjenosti za namene strokovne razprave dovoljuje obdelavo drugih podatkov v zvezi s spolno usmerjenostjo za združevanje in analizo podatkov zaradi personaliziranega oglaševanja?“

17.

Tožeča stranka, družba Meta Platforms Ireland, avstrijska, francoska, italijanska in portugalska vlada ter Komisija so predložile pisna stališča. Na ustni obravnavi 8. februarja 2024 so tožeča stranka, družba Meta Platforms Ireland, avstrijska vlada in Komisija podale ustne navedbe.

Analiza

Drugo vprašanje za predhodno odločanje

18.

Predložitveno sodišče z drugim vprašanjem za predhodno odločanje v bistvu sprašuje, ali je treba člen 5(1)(c) SUVP, ki določa načelo minimizacije podatkov, razlagati tako, da se lahko vsi osebni podatki, s katerimi razpolaga omrežje, kot je Facebook, zlasti prek posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali tretjih oseb na tej platformi in zunaj nje, združujejo, analizirajo in obdelujejo za namene ciljno usmerjenega oglaševanja brez časovne omejitve ali omejitve glede na vrsto podatkov.

19.

V zvezi s tem je treba najprej opozoriti, da mora biti vsaka obdelava osebnih podatkov po eni strani skladna z načeli v zvezi z obdelavo podatkov iz člena 5 SUVP in da mora po drugi strani ustrezati enemu od pogojev v zvezi z zakonitostjo obdelave, ki so našteti v členu 6 te uredbe. ( 16 )

20.

Kar zadeva natančneje načela v zvezi z obdelavo osebnih podatkov, je Sodišče med drugim pojasnilo, da načelo najmanjšega obsega podatkov iz člena 5(1)(c) SUVP določa, da morajo biti osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo, kar v bistvu pomeni načelo sorazmernosti. ( 17 ) Tako je namen načela najmanjšega obsega podatkov zmanjšati omejitve pravice varstva osebnih podatkov, ki jih povzroča zadevna obdelava.

21.

V obravnavani zadevi se mi zdi očitno, da bi bil morebitni neobstoj vsakršne omejitve, kot je domnevalo predložitveno sodišče, per definitionem v nasprotju z uporabo načela najmanjšega obsega podatkov. Vendar v spisu, predloženem Sodišču, ni nobenega dokaza, ki bi lahko potrdil ali izključil tako domnevo, ki je vsekakor predmet presoje predložitvenega sodišča. Kljub temu si bom prizadeval, da temu sodišču zagotovim nekaj koristnih napotkov glede razlage obravnavane določbe, ki mu bodo morda omogočili, da odloči o zadevi, ki jo obravnava.

22.

Na eni strani, v zvezi s časovno omejitvijo obdelave osebnih podatkov menim, da sodnik Unije, kadar ni konkretne določbe v zvezi s tem v SUVP, ne more zavezujoče določiti roka hrambe teh podatkov. Poleg tega je Sodišče razsodilo, da lahko celo izvorno zakonita obdelava točnih podatkov sčasoma postane nezdružljiva zlasti s členom 5(1), od (c) do (e), SUVP, če ti podatki niso več potrebni za namene, za katere so bili zbrani ali obdelani. ( 18 ) Predložitveno sodišče mora torej ob upoštevanju okoliščin zadeve in uporabi načela sorazmernosti presoditi, ( 19 ) v kolikšni meri je obdobje hrambe osebnih podatkov s strani družbe Meta Platforms Ireland upravičeno glede na zakoniti namen obdelave teh podatkov za namene personaliziranega oglaševanja.

23.

Na drugi strani pa mora predložitveno sodišče v zvezi z omejitvijo obdelave osebnih podatkov glede na vrsto podatkov v okoliščinah obravnavane zadeve in ob upoštevanju načela sorazmernosti tudi določiti osebne podatke, katerih obdelava se lahko šteje za zakonito.

24.

Poleg tega sklicevanja v besedilu člena 5(1)(c) SUVP na zelo splošne pogoje, kot so „ustreznost“, „relevantnost“ in „potrebnost“, po mojem mnenju kažejo na to, da je zakonodajalec Unije nameraval pristojnim organom pri uporabi te določbe pustiti široko diskrecijsko pravico, saj je te pogoje mogoče razlagati le v vsakem posamičnem primeru ob upoštevanju okoliščin primera.

25.

Glede na povedano menim, da je mogoče, kot je Komisija poudarila v svojem pisnem stališču, ugotoviti določene razlike glede na stopnjo posega različnih oblik obdelave v pravice posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Predložitveno sodišče bi torej lahko, če bi menilo, da je to primerno, na eni strani razlikovalo med uporabo „statičnih“ podatkov o posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki (kot sta starost ( 20 ) ali spol), in uporabo „vedenjskih“ podatkov (kot je spremljanje navad uporabnikov pri brskanju), pri čemer zadnjenavedena uporaba na splošno pomeni večji poseg z vidika pravic posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Natančneje, v zvezi z „vedenjskimi“ podatki bi bilo mogoče nato razlikovati med zbiranjem podatkov, ki se nanašajo na „aktivno“ vedenje (kot je klik na polje „všeč mi je“), in zbiranjem podatkov, ki se nanašajo na „pasivno“ vedenje (kot je preprost obisk spletnega mesta), pri čemer to zadnje običajno pomeni večji poseg za uporabnika. Na drugi strani bi bilo mogoče razlikovati tudi med obdelavo osebnih podatkov, zbranih na platformi Facebook, in osebnih podatkov, zbranih zunaj nje, in sicer na spletnih straneh, aplikacijah, ki niso Facebook, ali na napravah uporabnikov, pri čemer zadnja pomeni večji poseg kot prva. ( 21 )

26.

V okviru te analize je po mojem mnenju prav tako pomembno upoštevati razumna pričakovanja posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki. ( 22 )

27.

Poleg tega je treba v razmerah, kakršne so obstajale pred začetkom veljavnosti SUVP, ko obdelava podatkov, zbranih zunaj platforme Facebook, ni temeljila na privolitvi, temveč na potrebnosti obdelave za izvajanje pogodbe v skladu s členom 6(1)(b) te uredbe, ( 23 ) upoštevati ozko razlago, ki jo je Sodišče podalo v zvezi s to določbo. ( 24 ) Zato je pomembno, kot poudarja italijanska vlada v svojem pisnem stališču, da se prepreči položaj, v katerem bi lahko široka razlaga načela najmanjšega obsega podatkov iz člena 5 navedene uredbe upravljavcem omogočila razširitev vrst osebnih podatkov, za katere se šteje, da so potrebni za izvajanje pogodbe v skladu s členom 6(1)(b) te uredbe.

28.

Glede na navedeno predlagam, da se na drugo vprašanje za predhodno odločanje odgovori tako, da je treba člen 5(1)(c) SUVP razlagati tako, da nasprotuje obdelavi osebnih podatkov za namene ciljno usmerjenega oglaševanja brez časovne omejitve ali omejitve glede na vrsto podatkov, in da mora predložitveno sodišče ob upoštevanju okoliščin zadeve in uporabi načela sorazmernosti presoditi, v kolikšni meri sta obdobje hrambe podatkov in količina obdelanih podatkov upravičena glede na zakoniti namen obdelave teh podatkov za namene ciljno usmerjenega oglaševanja.

Četrto vprašanje za predhodno odločanje

29.

Predložitveno sodišče s četrtim vprašanjem za predhodno odločanje v bistvu sprašuje, ali je treba določbe člena 5(1)(b) in člena 9(2)(e) SUVP razlagati tako, da okoliščina, da je oseba izrazila svojo spolno usmerjenost na okrogli mizi, družbi Meta Platforms Ireland dovoljuje obdelavo drugih podatkov v zvezi z njeno spolno usmerjenostjo, da bi ji ponudila personalizirano oglaševanje. Na splošno se to sodišče sprašuje o obsegu te zadnje določbe in natančneje postavlja vprašanje, kako mora javnost pridobiti občutljive podatke te osebe, da bi se lahko uporabil člen 9(2) SUVP.

Upoštevnost vprašanja za predhodno odločanje

30.

Družba Meta Platforms Ireland je v svojem pisnem stališču in v ustnih navedbah pojasnila, ne da bi ji druge stranke na obravnavi oporekale, da se v postopku pred nacionalnimi sodišči nikoli ni sklicevala na izjemo iz člena 9(2)(e) SUVP kot pravno podlago za obdelavo zadevnih podatkov. ( 25 )

31.

V takem primeru bi bilo četrto vprašanje za predhodno odločanje očitno neupoštevno, saj se ta izjema v tem primeru ne bi uporabljala. ( 26 )

32.

Glede na to je treba spomniti, da je v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča v postopku, predvidenemu v členu 267 PDEU, ki temelji na jasni ločitvi funkcij nacionalnih sodišč in Sodišča, za vprašanja v zvezi z razlago prava Unije, ki jih nacionalno sodišče postavi v pravnem in dejanskem okviru, ki ga je pristojno opredeliti samo ( 27 ) in katerega pravilnosti Sodišče ne preizkuša, velja domneva upoštevnosti. ( 28 )

33.

Zato bom v naslednjih točkah predlagal odgovor na četrto vprašanje, ki ga je predložilo predložitveno sodišče v predhodno odločanje, brez poseganja v odločitev Sodišča glede upoštevnosti tega vprašanja.

Vsebina vprašanja za predhodno odločanje

34.

Najprej naj spomnim, da so v skladu s členom 5(1)(b) SUVP, ki določa načelo „omejitve namena“, osebni podatki zbrani za določene, izrecne in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati na način, ki ni združljiv s temi nameni. V skladu s členom 9(1) te uredbe je obdelava osebnih podatkov, ki se nanašajo zlasti na spolno življenje ali spolno usmerjenost fizične osebe, prepovedana, razen če taka obdelava ne spada na področje uporabe ene od izjem, določenih v členu 9(2) te uredbe. ( 29 )

35.

Natančneje, v skladu s členom 9(2)(e) SUVP se prepoved obdelave občutljivih osebnih podatkov ne uporablja, če je obdelava povezana z osebnimi podatki, ki jih posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, očitno sam objavi. Kot sem opozoril v sklepnih predlogih v zadevi Meta Platforms in drugi (Splošni pogoji za uporabo družbenega omrežja) ( 30 ), uporaba zaimka „sam“ v besedilu te določbe in dejstvo, da ta določba pomeni izjemo od načela splošne prepovedi obdelave občutljivih osebnih podatkov, potrebna posebej stroga uporaba te izjeme zaradi znatnih tveganj za temeljne pravice in temeljne svoboščine posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki. ( 31 ) Da bi se lahko navedena izjema uporabila, se mora uporabnik po mojem mnenju popolnoma zavedati, da so zaradi izrecnega dejanja njegovi osebni podatki dostopni vsakomur. ( 32 )

36.

V obravnavani zadevi so bili občutljivi podatki o spolni usmerjenosti tožeče stranke razkriti zunaj platforme Facebook („off-site“) in katere koli druge platforme ali računalniške aplikacije na okrogli mizi, ki jo je organizirala Komisija ( 33 ) in katere namen je bil obsoditi domnevno nezakonito obdelavo podatkov v zvezi s to spolno usmerjenostjo s strani družbe Meta Platforms Ireland. ( 34 )

37.

V zvezi s tem je Sodišče že imelo priložnost izreči se o uporabi podatkov „off-site“ v okviru drugih platform v sodbi Meta Platforms in drugi (Splošni pogoji za uporabo družbenega omrežja). ( 35 ) Ob tej priložnosti je Sodišče razsodilo, da je treba člen 9(2)(e) SUVP razlagati tako, da kadar uporabnik spletnega družbenega omrežja obišče spletna mesta ali aplikacije v povezavi z eno ali več kategorijami podatkov iz člena 9(1) te uredbe, podatkov v zvezi s tem obiskom, ki jih je operater tega spletnega družbenega omrežja zbral prek piškotkov ali podobnih tehnologij za zapisovanje, navedeni uporabnik ne objavi sam v smislu prve od teh določb, in da kadar uporabnik vnese podatke na taka spletna mesta ali v take aplikacije ali klikne na izbirna polja, ki so integrirana v ta spletna mesta ali aplikacije, kot so polja „všeč mi je“ ali „deli z drugimi“ oziroma polja, ki uporabniku omogočajo, da se na teh spletnih mestih ali v teh aplikacijah identificira z uporabo identifikatorjev povezave, povezanih z njegovim uporabniškim računom na družbenem omrežju, z njegovo telefonsko številko ali z njegovim elektronskim naslovom, tak uporabnik tako vnesene podatke ali podatke, ki izhajajo iz klika na ta polja, ne objavi sam v smislu tega člena 9(2)(e) SUVP, razen če je predhodno izrecno izrazil svojo izbiro – po potrebi na podlagi individualnih nastavitev, uporabljenih ob celovitem poznavanju zadeve – da so podatki, ki se nanašajo nanj, javno dostopni neomejenemu številu oseb. ( 36 )

38.

V tem primeru je predložitveno sodišče menilo, da mora vztrajati pri četrtem vprašanju za predhodno odločanje, ker so se dejanja, ki jih je Sodišče obravnavalo v zadnjenavedeni zadevi, nanašala na obisk spletnih strani ali aplikacij in aktiviranje vanje integriranih polj, medtem ko gre v tej zadevi za izjavo posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, o njegovi spolni usmerjenosti na okrogli mizi. V zvezi s tem to sodišče meni, da iz take izjave ni mogoče sklepati na privolitev v smislu člena 9(2)(e) SUVP.

39.

V zvezi s tem se mi zdi primerno razlikovati na eni strani med predhodnim vprašanjem, ali izjava tožeče stranke o svoji spolni usmerjenosti pomeni dejanje, s katerim tožeča stranka očitno objavi to spolno usmerjenost v smislu člena 9(2)(e) SUVP, in na drugi strani, če je odgovor na to vprašanje pritrdilen, predhodnim vprašanjem, ali dejstvo, da je očitno sama objavila svojo spolno usmerjenost, dovoljuje obdelavo podatkov v zvezi s to spolno usmerjenostjo za namene personaliziranega oglaševanja v smislu zlasti členov 5 in 6 te uredbe.

40.

Na prvem mestu, glede opredelitve izjave tožeče stranke v smislu člena 9(2)(a) SUVP, ker iz zgodovine nastanka te določbe in njene uporabe v sodni praksi ( 37 ) ne izhajajo nobeni koristni napotki, naj poudarim, da izjema iz člena 9(2)(e) te uredbe v bistvu zahteva, da sta izpolnjena dva kumulativna pogoja, in sicer na eni strani „objektivni“ pogoj, da so zadevni osebni podatki „[očitno] objavljeni“, in na drugi strani „subjektivni“ pogoj, da je „posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki“, očitno sam objavil te podatke.

41.

V zadevi v postopku v glavni stvari se mi zdi, da sta ta dva pogoja izpolnjena, kar pa mora preveriti predložitveno sodišče. Menim namreč, da izjava tožeče stranke, čeprav razkrita naključno kot del širšega diskurza, kritičnega do obdelave občutljivih podatkov s strani družbe Meta Platforms Ireland, pomeni dejanje, s katerim je ob polnem poznavanju dejstev ta očitno sama objavila svojo spolno usmerjenost.

42.

Kar zadeva prvi pogoj, zdi se mi zelo verjetno, da bi glede na odprto naravo okrogle mize, ki je bila predvajana v živo in nato prenašana v obliki pretočnega predavanja ( 38 ), ter glede na javni interes za temo, o kateri se je na njej razpravljalo, izjava tožeče stranke lahko dosegla nedoločno javnost, veliko številnejšo od tiste, ki je bila prisotna v dvorani. ( 39 )

43.

V zvezi z drugim pogojem je po mojem mnenju vsekakor mogoče domnevati, da je tožeča stranka s tem, ko je v okoliščinah te zadeve (zlasti v okviru dogodka, ki je bil odprt in dostopen medijem) odkrito omenila svojo spolno usmerjenost, imela če že ne namena, pa vsaj polno zavedanje, da je svojo spolno usmerjenost „[očitno] sama objavila“ v smislu sodne prakse, navedene v točki 35 teh sklepnih predlogov. ( 40 )

44.

Poleg tega je po mojem mnenju cilj varstva iz člena 9(1) SUVP preprečiti, da bi bil posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, izpostavljen škodljivim posledicam (kot so zlasti javno poniževanje ali diskriminatorna dejanja), ki izhajajo zlasti iz negativnega dojemanja tam naštetih okoliščin z družbenega ali ekonomskega vidika. ( 41 ) Ta določba zato predvideva posebno varstvo takih osebnih podatkov z načelno prepovedjo, ki ni absolutna in katere uporaba v zadevnem primeru je odvisna od presoje posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki lahko najbolje oceni škodljive posledice, ki bi lahko nastale zaradi razkritja zadevnih podatkov, in ki se lahko, kadar je to primerno, odpove temu varstvu ali ga ne izkoristi ob polnem poznavanju dejstev, tako da očitno objavi svoje osebne okoliščine, zlasti svojo spolno usmerjenost, v smislu člena 9(2)(e) te uredbe.

45.

Na drugem mestu, kar zadeva preučitev posledic, ki izhajajo iz dejstva, da je očitno objavil svojo spolno usmerjenost, na ravni obdelave teh občutljivih podatkov s strani družbe Meta Platforms Ireland v smislu členov 5 in 6 SUVP menim, da okoliščina očitne objave podatkov v smislu člena 9(2)(e) te uredbe sama po sebi ne upravičuje obdelave teh podatkov v smislu te uredbe.

46.

Zaradi uporabe te zadnje določbe se namreč odpravi le „posebno varstvo“, ki je zagotovljeno nekaterim posebej občutljivim osebnim podatkom. Ko se posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki (ki je podatke očitno objavil), vedé odpove temu varstvu, postanejo ti prvotno „zaščiteni“ osebni podatki „običajni“ (torej neobčutljivi) podatki, ki se tako kot vsi drugi osebni podatki lahko zakonito obdelujejo le pod pogoji, določenimi zlasti v členih 6 in 7 SUVP, in ob upoštevanju načel, določenih zlasti v členu 5 te uredbe, ( 42 ) vključno z načelom omejitve namena iz člena 5(1)(b) navedene uredbe, ki nalaga, da se osebni podatki zbirajo za določene, izrecne in zakonite namene, kar mora v skladu z odstavkom 2 zadevne določbe dokazati upravljavec. ( 43 )

47.

Zato dejstvo, da je tožeča stranka svojo spolno usmerjenost izrazila na okrogli mizi, čeprav bi bilo na podlagi tega mogoče sklepati, da je ta oseba v okoliščinah obravnavane zadeve „[očitno] objavila“ te podatke v smislu člena 9(2)(e) SUVP, samo po sebi ne more upravičiti obdelave osebnih podatkov, ki razkrivajo spolno usmerjenost te osebe. ( 44 )

48.

Glede na navedeno predlagam, da se na četrto vprašanje za predhodno odločanje odgovori, da je treba določbe člena 5(1)(b) v povezavi s členom 9(2)(e) SUVP razlagati tako, da dejstvo, da je bila lastna spolna usmerjenost izražena za namene okrogle mize, odprte za javnost, ki sicer lahko pomeni dejanje, s katerim je zadevna oseba „očitno objavila“ te podatke v smislu člena 9(2)(e) te uredbe, samo po sebi ne dovoljuje obdelave teh podatkov ali drugih podatkov o spolni usmerjenosti te osebe za združevanje in analizo podatkov z namenom personaliziranega oglaševanja.

Predlog

49.

Glede na zgornje premisleke Sodišču predlagam, da na drugo in četrto vprašanje za predhodno odločanje Oberster Gerichtshof (vrhovno sodišče, Avstrija) odgovori tako:

1.

Člen 5(1)(c) Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov)

je treba razlagati tako, da:

–

nasprotuje obdelavi osebnih podatkov za namene ciljno usmerjenega oglaševanja brez časovne omejitve ali omejitve glede na vrsto podatkov in

–

mora predložitveno sodišče ob upoštevanju okoliščin primera in uporabi načela sorazmernosti presoditi, v kolikšni meri sta obdobje hrambe podatkov in količina obdelanih podatkov upravičena glede na zakoniti namen obdelave teh podatkov za namene personaliziranega oglaševanja.

2.

Določbe člena 5(1)(b) v povezavi s členom 9(2)(e) Uredbe 2016/679

je treba razlagati tako, da:

–

dejstvo, da je oseba za namene okrogle mize, odprte za javnost, izrazila spolno usmerjenost, sicer lahko pomeni dejanje, s katerim je zadevna oseba „očitno sama objavila“ ta podatek v smislu člena 9(2)(e) te uredbe, a samo po sebi ne dovoljuje obdelave teh podatkov ali drugih podatkov v zvezi z njeno spolno usmerjenostjo za združevanje in analizo podatkov z namenom personaliziranega oglaševanja.


( 1 ) Jezik izvirnika: francoščina.

( 2 ) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL 2016, L 119, str. 1, in popravek, UL 2018, L 127, str. 2, v nadaljevanju: SUVP).

( 3 ) To družbeno omrežje omogoča personalizirano nalaganje in deljenje vsebin v skladu z nastavitvami, ki jih uporabnik vnaprej izbere, ter neposredno komunikacijo z drugimi uporabniki ali izmenjavo podatkov z njimi.

( 4 ) Natančneje, cilj takega oglaševanja je uporabniku prikazati izdelke in storitve, ki bi ga lahko zanimali, zlasti zaradi njegovega osebnega potrošniškega vedenja, interesov, kupne moči in osebnega položaja (kraj, starost, spol itd.). Hkrati „Facebook business tools“ (poslovna orodja Facebooka) oglaševalcem omogočajo, da pripravijo ciljno usmerjene oglase in preverijo učinkovitost svojega oglaševanja s pomočjo analitičnih sistemov, ki temeljijo na algoritmih, s katerimi se iščejo korelacije in vzorci, na podlagi katerih se izpeljejo ustrezne posledice.

( 5 ) V te namene tožena stranka uporablja tehnologije, kot so „cookies“ (piškotki), ki omogočajo uporabo „social plug-ins“ (družbeni vtičniki, kot je polje „všeč mi je“), ali „pixels“, ki so računalniška orodja, nameščena na spletnem mestu Facebook, spletnih mestih in aplikacijah tretjih oseb. Ta orodja v bistvu omogočajo, da se od uporabnika, ki obišče taka spletna mesta ali uporablja take aplikacije, ki jih vsebujejo, zberejo določeni podatki in se združijo ter se tako ustvari profil uporabnika, na podlagi katerega mu je mogoče ponuditi personalizirano oglaševanje.

( 6 ) Družba Meta Platforms Ireland je v svojem pisnem stališču in ustnih navedbah pojasnila, da v obdobju pred začetkom veljavnosti SUVP, prvič, obdelava osebnih podatkov, zbranih na njeni platformi, za namene personaliziranega oglaševanja ni temeljila na privolitvi tožeče stranke, temveč predvsem na utemeljitvi, da je obdelava teh podatkov potrebna za izvajanje pogodbe, in, drugič, da je obdelava osebnih podatkov, zbranih na spletnih mestih ali v aplikacijah zunaj njenega omrežja, temeljila na privolitvi uporabnika, tako da je lahko uporabnik zadnjeomenjene podatke izključil iz obdelave, ne da bi se odpovedal storitvam Facebooka. V obravnavani zadevi naj ta družba ne bi obdelovala osebnih podatkov tožeče stranke, zbranih zunaj njene platforme, ker naj tožeča stranka ob registraciji v družbeno omrežje Facebook leta 2008 v zvezi s tem ne bi dala privolitve. Po drugi strani je Facebook od začetka veljavnosti SUVP pridobil privolitev za obdelavo osebnih podatkov, zbranih v njegovem omrežju ali na zunanjih spletnih mestih ali aplikacijah, za namene personaliziranega oglaševanja, če pa te privolitve ni bilo, je uporabniku omogočil, da v zameno za plačilo nadomestila izključi obdelavo vseh svojih podatkov za namene personaliziranega oglaševanja. Zdi se, da organi za varstvo podatkov nekaterih držav članic trenutno preučujejo zakonitost novih pogojev uporabe v smislu SUVP.

( 7 ) Kot je razvidno iz predložitvene odločbe, družba Meta Platforms Ireland ne zagotavlja dostopa do vseh obdelanih podatkov, temveč le do tistih, ki so po njenem mnenju zanimivi in pomembni za uporabnike. Poleg tega ta družba omogoča izbris nekaterih vsebin (kot so sporočila, fotografije ali objave) z računa Facebook.

( 8 ) Poleg tega so lahko objave na njegovi časovnici ali njegove prihodnje objave videli le njegovi „prijatelji“, katerih seznam ni objavljen.

( 9 ) Tožeča stranka naj bi naročila izvedbo analize sklepov, ki jih je mogoče izpeljati iz seznama njenih prijateljev, iz katere naj bi izhajalo, da je opravila civilno službo pri Rdečem križu v Salzburgu (Avstrija) in da je homoseksualka. Na seznamu spletnih mest, za katera se zanima in so zunaj Facebooka, naj bi bile med drugim aplikacije ali spletna mesta za gejevske zmenke in spletno mesto avstrijske politične stranke. Med shranjenimi podatki tožeče stranke naj bi bila, med drugim, neobstoječ elektronski naslov in drug elektronski naslov, ki ni bil naveden v njenem profilu na Facebooku, vendar ga je uporabila za pošiljanje zahtevkov toženi stranki.

( 10 ) Tožeča stranka je v bistvu sodišču prve stopnje predlagala, prvič, naj toženi stranki naloži, da sklene pisno pogodbo o uporabi njenih osebnih podatkov na omrežju Facebook, in, podredno, naj ugotovi, da taka pogodba ne obstaja in da ni soglašala s pogoji uporabe; drugič, naj toženi stranki naloži, da se vzdrži obdelave njenih osebnih podatkov za personalizirano oglaševanje ali združevanje in analizo podatkov z namenom oglaševanja; tretjič, naj ugotovi, da ni bilo veljavne privolitve v obdelavo podatkov za namene, opisane v nekdanji različici direktiv na področju obdelave podatkov, v zvezi z njenimi osebnimi podatki, ki jih je tožena stranka pridobila od tretjih oseb; in četrtič, naj toženi stranki naloži, da se vzdrži uporabe ali obdelave njenih podatkov v zvezi z obiskom in uporabo strani tretjih oseb, če ni veljavne privolitve v obdelavo. V bistvu je tožeča stranka trdila, da sprejetje pogojev uporabe in s tem povezanih smernic o uporabi podatkov ne pomeni veljavne privolitve v obdelavo osebnih podatkov, dane upravljavcu. Prav tako je poudarila dejstvo, da družba Meta Platforms Ireland obdeluje občutljive podatke o njej, kot so podatki o njenem političnih prepričanjih in spolni usmerjenosti, čeprav ti podatki niso omenjeni na njenem profilu Facebook.

( 11 ) Kot je razvidno iz pisnih stališč in ustnih navedb strank, je bila ta okrogla miza odprta za javnost, ki je lahko v mejah razpoložljivih mest brezplačno pridobila vstopnico na platformi Eventbrite (na koncu se je prijavilo 189 oseb), prenašala pa se je v živo. Posnetek intervjuja je bil poleg tega pozneje objavljen v obliki podkasta in na kanalu Komisije na YouTubu.

( 12 ) Kot je razvidno iz predložitvene odločbe in pisnih vlog, ki jih je predložila tožeča stranka, je tožeča stranka podala naslednjo izjavo: „Zdaj vam bom dal zelo banalen primer: na podlagi seznama mojih prijateljev lahko sklepate o moji spolni usmerjenosti. Na Facebooku nikoli nisem omenil, da sem istospolno usmerjen. Že od svojega 14. leta dalje je to nekaj, kar sem ‚ outiral‘, in to me ne obremenjuje ali kaj podobnega. Vendar to ni nekaj, kar bi povsod in ves čas razlagal v javnosti, ker si rečem, no, raje govori o varstvu podatkov, sicer boš spet končal v tej kategoriji. To pa odvrača pozornost od varstva podatkov.“

( 13 ) Ti dve nacionalni sodišči sta v bistvu menili, da je bila obdelava osebnih podatkov, ki jo je opravila družba Meta Platforms Ireland, potrebna za izvajanje pogodbe v smislu člena 6(1)(b) SUVP.

( 14 ) Naj spomnim, da je v postopku v glavni stvari predložitveno sodišče Sodišču že predložilo predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki je predmet sodbe z dne 25. januarja 2018, Schrems (C‑498/16, EU:C:2018:37).

( 15 ) C‑252/21, v nadaljevanju: sodba Meta Platforms in drugi (Splošni pogoji uporabe družbenega omrežja), EU:C:2023:537. Ta postopek predhodnega odločanja je bil do izdaje te sodbe prekinjen. Na vprašanje Sodišča je predložitveno sodišče odgovorilo, da je navedena sodba odgovorila na njegovo prvo in tretje vprašanje za predhodno odločanje ter da vztraja pri svojem predlogu glede drugega in četrtega vprašanja za predhodno odločanje.

( 16 ) Glej sodbo z dne 22. junija 2021, Latvijas Republikas Saeima (Kazenske točke) (C‑439/19, EU:C:2021:504, točka 96 in navedena sodna praksa).

( 17 ) Glej v tem smislu sodbo z dne 22. junija 2021, Latvijas Republikas Saeima (Kazenske točke) (C‑439/19, EU:C:2021:504, točka 98 in navedena sodna praksa).

( 18 ) To velja zlasti, če so neprimerni, neustrezni ali ne več ustrezni ali pretirani glede na te namene in pretečen čas (glej sodbo z dne 24. septembra 2019, GC in drugi (Odstranitev povezav do občutljivih podatkov) (C‑136/17, EU:C:2019:773, točka 74 in navedena sodna praksa)).

( 19 ) Glej sodno prakso, navedeno v opombi 17 teh sklepnih predlogov.

( 20 ) Brez poseganja v dejstvo, da v skladu s členom 8 SUVP otroci, mlajši od 16 let, ne smejo dati lastne privolitve v skladu s členom 6(1)(a) navedene uredbe v zvezi s ponudbo storitev informacijske družbe.

( 21 ) V zvezi s tem naj spomnim, da je Sodišče v okviru pojma „privolitev“ v smislu člena 6(1), prvi pododstavek, točka (a), in člena 9(2)(a) SUVP med drugim poudarilo, da uporabnik ne more razumno pričakovati, da bo upravljavec družbenega omrežja obdeloval druge podatke, in ne samo tiste, ki se nanašajo na njegovo obnašanje znotraj družbenega omrežja (v tem primeru Facebooka), in je razsodilo, da je mogoče dati ločeno privolitev za obdelavo zadnjenavedenih podatkov na eni strani in drugih podatkov na drugi (sodba Meta Platforms in drugi (Splošni pogoji za uporabo družbenega omrežja), točka 151). V svojih sklepnih predlogih v isti zadevi sem podobno izrazil dvome glede tega, da sta zbiranje in uporaba osebnih podatkov zunaj družbenega omrežja Facebook lahko potrebna za zagotavljanje storitev, ki se ponujajo v okviru tega omrežja, tako da bi lahko privolitev, prvotno dana za dostop do navedenega omrežja (torej ustvaritev profila na Facebooku), veljavno zajemala obdelavo osebnih podatkov uporabnika zunaj tega omrežja (sklepni predlogi v zadevi Meta Platforms in drugi (Splošni pogoji za uporabo družbenega omrežja), C‑252/21, EU:C:2022:704, točka 56, opomba 81).

( 22 ) Na primer v zvezi z zakonitimi interesi upravljavca kot pravno podlago za obdelavo je v uvodni izjavi 47 SUVP pojasnjeno, da bi bila za ugotovitev obstoja takega interesa potrebna skrbna ocena, tudi glede tega, ali posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, lahko v času zbiranja osebnih podatkov in v njegovem okviru razumno pričakuje, da se bodo ti obdelali v zadevni namen.

( 23 ) Glej opombo 6 teh sklepnih predlogov.

( 24 ) Sodišče je v bistvu razsodilo, da ne glede na to, da je obdelava osebnih podatkov, predvidena s tako določbo, omenjena v pogodbi, je odločilni element za uporabo utemeljitve iz te določbe namreč, da je zadevna obdelava bistvena za pravilno izvajanje pogodbe, sklenjene med upravljavcem in posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki, in da zato ni drugih praktičnih rešitev, ki bi manj posegale v pravice (glej v tem smislu sodbo Meta Platforms in drugi (Splošni pogoji za uporabo družbenega omrežja), točka 99).

( 25 ) Glej opombo 6 teh sklepnih predlogov. V obravnavani zadevi, kot je razvidno iz obravnave, se zdi, da se je družba Meta Platforms Ireland v postopku v glavni stvari sklicevala na okroglo mizo, da bi ovrgla trditev tožeče stranke v zvezi z domnevno škodo, ki naj bi izhajala iz domnevne duševne stiske, v kateri naj bi se znašla zaradi personaliziranega oglaševanja, da bi dokazala, da nima težav z javnim razkrivanjem svoje homoseksualnosti. Predložitveno sodišče naj bi torej vprašanje v zvezi z razlago člena 9(2) SUVP zastavilo ne zaradi uporabe izjeme, predvidene v tej določbi, temveč v povsem drugačnih okoliščinah preverjanja škode, na katero se sklicuje tožeča stranka, glede na obrambo družbe Meta Platforms Ireland.

( 26 ) V skladu s členom 5(2) SUVP namreč dokazno breme, da se osebni podatki obdelujejo v skladu s pravili te uredbe, nosi upravljavec.

( 27 ) Glej po analogiji sodbo z dne 4. maja 2023, Glavna direktsia Pozharna bezopasnost i zashtita na naselenieto (Nočno delo) (od C‑529/21 do C‑536/21 in od C‑732/21 do C‑738/21, EU:C:2023:374, točka 57).

( 28 ) Glej v tem smislu sodbo z dne 13. julija 2023, Ferrovienord (C‑363/21 in C‑364/21, EU:C:2023:563, točke od 52 do 55 in navedena sodna praksa).

( 29 ) Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 51 te uredbe, si posebno varstvo zaslužijo osebni podatki, ki so po svoji naravi posebej občutljivi z vidika temeljnih pravic in svoboščin, saj bi lahko okoliščine njihove obdelave resno ogrozile temeljne pravice in svoboščine.

( 30 ) C‑252/21, EU:C:2022:704, točka 42.

( 31 ) Glej v tem smislu tudi sodbo Meta Platforms in drugi (Splošni pogoji za uporabo družbenega omrežja), točka 76 in navedena sodna praksa.

( 32 ) V zvezi s tem naj poudarim, da uporaba glagola „objaviti“ v pojmu „[očitno] sam objavi“ pomeni aktivno in zavestno ravnanje posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Po mnenju Evropskega odbora za varstvo podatkov (EOVP) „[b]eseda ‚očitno‘ pomeni, da mora obstajati visok prag za zanašanje na to izjemo. Evropski odbor za varstvo podatkov poudarja, da prisotnost samo enega elementa morda ne zadostuje vedno za ugotovitev, da je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, očitno sam objavil podatke. V praksi bodo morali upravljavci morda proučiti kombinacijo [elementov], da bi dokazali, da je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, jasno izrazil namero, da bo objavil podatke, zato je potrebna ocena za vsak primer posebej“ (EOVP, Smernice 8/2020, točka 127). Tu so na primer omenjeni elementi, kot so privzete nastavitve platforme družbenega medija, narava platforme družbenega medija, dostopnost strani, na kateri so objavljeni občutljivi podatki, vidnost informacij, kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, obveščen o javni naravi informacij, ki jih objavi, ali je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, sam objavil občutljive podatke ali pa jih je namesto tega objavila tretja oseba oziroma ali so bili pripisani. Glej tudi Georgieva, L., in Kuner, C., „Article 9. Processing of special categories of personal data“, The EU General Data Protection Regulation (GDPR), Oxford, 2020, str. 378, ki navajata: „[i]n this context, ‚making public‘ should be construed to include publishing the data in the mass media, putting them on online social network platforms or similar actions. However, the data must have been ‚manifestly‘ made public, which requires an affirmative act by the data subject, and that he or she realised that this would be the result“ („v teh okoliščinah je treba ‚[očitno] objavi sam‘ razlagati tako, da vključuje objavo podatkov v medijih, spletno objavo na spletnih platformah družbenih omrežij ali podobna dejanja. Vendar mora iti za ‚očitno‘ objavo podatkov, kar zahteva pozitivno dejanje posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ter njegovo zavedanje, da bo taka posledica“).

( 33 ) Glej opombo 11 teh sklepnih predlogov.

( 34 ) Glej opombo 13 teh sklepnih predlogov.

( 35 ) Točki 84 in 85 te sodbe.

( 36 ) Glej tudi moje sklepne predloge v zadevi Meta Platforms in drugi (Splošni pogoji za uporabo družbenega omrežja) (C‑252/21, EU:C:2022:704, točka 46).

( 37 ) Naj spomnim, da je bila zadevna določba identično prevzeta iz člena 8(2)(e) Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 15, str. 355) in da poleg tega ni bilo nobenega pojasnila ob uvedbi te določbe v okviru Skupnega stališča (ES) št. 1/95, ki ga je Svet sprejel 20. februarja 1995 v zvezi s sprejetjem Direktive 95/…/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne… o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL 1995, C 93, str. 1).

( 38 ) Glej opombo 11 teh sklepnih predlogov.

( 39 ) Na primer, kot priznava sama tožeča stranka v svojem pisnem stališču, se je njena izjava lahko povsem legitimno navedla v časopisnem članku, ki je poročal o zadevnem dogodku.

( 40 ) V zvezi s tem naj spomnim, da je bila tožeča stranka protagonist dolge in pomembne pravde proti družbi Meta Platforms Ireland (nekdaj Facebook) v zvezi z uporabo SUVP, zato je upravičeno domnevati, da se je v celoti zavedala posledic svojih izjav z vidika te uredbe. Glede na navedeno naj poudarim razliko med, na eni strani, voljo dovoliti obdelavo „občutljivih“ podatkov, ki pomeni privolitev v obdelavo takih podatkov v smislu člena 9(2)(a) SUVP, in na drugi strani namero ali polnim zavedanjem, da se ti podatki očitno objavijo, zaradi česar se sicer prepoved obdelave teh podatkov v smislu člena 9(1) navedene uredbe ne uporabi, ne zadostuje pa, da bi se štelo za dovoljenje obdelave teh podatkov, kot bom pojasnil v točkah od 45 do 47 teh sklepnih predlogov.

( 41 ) Na primer, oseba bi bila lahko diskriminirana zaradi svoje politične ali spolne usmerjenosti ali bi se celo soočala z nepravičnimi ekonomskimi posledicami zaradi svojega zdravstvenega stanja (zlasti v zvezi z zdravstvenim zavarovanjem ali drugimi podobnimi situacijami).

( 42 ) Kot je opozorjeno v uvodni izjavi 51 SUVP, poleg posebnih zahtev za takšno obdelavo posebej občutljivih osebnih podatkov bi morala veljati splošna načela in druga pravila iz te uredbe, zlasti glede pogojev zakonite obdelave. Poleg tega v smislu člena 22(4) navedene uredbe odločitve, ki temeljijo zgolj na avtomatizirani obdelavi, ne smejo temeljiti na posebnih vrstah osebnih podatkov iz člena 9(1) te uredbe, razen če se uporablja njen člen 9(2)(a) ali (g) in so sprejeti ustrezni ukrepi za zaščito pravic in svoboščin ter zakonitih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.

( 43 ) Sodišče se je pred kratkim izreklo v istem smislu glede razlage člena 9(2)(h) SUVP v povezavi s členoma 5(1)(a) in 6(1) te uredbe in poudarilo, da mora obdelava podatkov o zdravstvenem stanju, ki temelji na tej prvi določbi, da bi bila zakonita, izpolnjevati hkrati zahteve, ki izhajajo iz te določbe, in obveznosti, ki izhajajo iz teh dveh zadnjenavedenih določb, ter zlasti vsaj enega od pogojev za zakonitost iz člena 6(1) te uredbe (sodba z dne 21. decembra 2023, Krankenversicherung Nordrhein, C‑667/21, EUC:2023:1022, točka 78).

( 44 ) Poleg tega se predložitveno sodišče v zadevi v postopku v glavni stvari sprašuje, ali izjava na zadevni okrogli mizi dovoljuje obdelavo drugih osebnih podatkov, zlasti podatkov, zbranih iz aplikacij tretjih oseb.