—

za Schenker SIA E. Āboliņa, pooblaščena zastopnica,

—

za Valsts ieņēmumu dienests D. Jakāns, zastopnik,

—

za madžarsko vlado R. Somssich, J. Fazekas in K. Borvölgyi, zastopnice,

—

za Komisijo Evropskih skupnosti G. Wilms in E. Kalnins, zastopnika,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago kombinirane nomenklature, ki jo vsebuje Priloga I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L 256, str. 1), kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1789/2003 z dne (UL L 281, str. 1, v nadaljevanju: KN).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo Schenker SIA (v nadaljevanju: družba Schenker) in Valsts ieņēmumu dienests (latvijska davčna uprava, v nadaljevanju: VID) zaradi tarifne uvrstitve nekaterih sklopov s tekočimi kristali z aktivno matriko (LCD).

3

Kombinirana nomenklatura, uvedena z Uredbo št. 2658/87, temelji na harmoniziranem sistemu poimenovanj in šifrskih oznak blaga (v nadaljevanju: HS), ki ga je pripravil Svet za carinsko sodelovanje, ki je postal Svetovna carinska organizacija, in ki sta bila vzpostavljena z mednarodno konvencijo, sklenjeno v Bruslju 14. junija 1983, in s protokolom o spremembah te konvencije z dne , ki sta bila v imenu Evropske gospodarske skupnosti potrjena s Sklepom Sveta 87/369/EGS z dne (UL L 198, str. 1).

4

Prvi del KN zajema uvodne določbe. V tem delu je v oddelku I, ki zajema splošna pravila, v poglavju A z naslovom „Splošna pravila za razlago kombinirane nomenklature“ (v nadaljevanju: splošna pravila) določeno:

„Blago se v [KN] uvršča po naslednjih načelih:

[…]“

5

Drugi del KN, ki vsebuje tabelo carinskih dajatev, vključuje oddelek XVI z naslovom „Stroji in mehanske naprave; elektrotehniška oprema; njihovi deli; aparati za snemanje in reprodukcijo zvoka, aparati za snemanje in reprodukcijo televizijske slike in zvoka, deli in pribor za te proizvode“.

6

Tarifna številka 8528 KN je opredeljena tako:

[…]

[…]

[…]“

7

Tarifna številka 8529 KN je opredeljena tako:

[…]

[…]

[…]“

8

Tarifna številka 9013 KN je opredeljena tako:

[…]

[…]“

9

Pojasnjevalne opombe kombinirane nomenklature Evropskih skupnosti, ki jih je Komisija Evropskih skupnosti objavila 23. oktobra 2002 (UL C 256, str. 1), se v zvezi s tarifnimi podštevilkami od 85282114 do 85282190 sklicujejo na drugi odstavek, točka 6, pojasnjevalnih opomb tarifne številke 8528 HS, ki jih je Svetovna carinska organizacija objavila v Zbirki mnenj o uvrstitvi HS.

10

Pojasnjevalne opombe HS glede tarifne številke 8528 določajo:

„[…]

Ta tarifna številka vsebuje televizijske sprejemnike (vključno z videomonitorji in videoprojektorji), tudi take, ki imajo vgrajene radijske sprejemnike ali aparate za snemanje ali reprodukcijo zvoka ali slike.

Med naprave iz te tarifne številke spadajo:

[…]

[…]

V skladu s splošnimi določbami glede uvrstitve delov (glej pojasnjevalne opombe k temu oddelku) deli aparatov iz te tarifne številke spadajo pod št. 85.29.“

11

Pojasnjevalna opomba HS glede tarifne številke 9013 določa:

„[…] ta tarifna številka zajema zlasti:

[…]“

12

Družba Schenker je 29. decembra 2004 oddala carinsko deklaracijo za nekatero blago, in sicer za sklope TFT LCD s tekočimi kristali z aktivno matriko LTA320W2-L01, LTA260W1-L02 in LTM170W1-L01, v skupni vrednosti 108.720 USD, pri čemer jih je uvrstila v tarifno podštevilko 90138020 KN in je zanje zato uporabila stopnjo uvozne dajatve 0%.

13

Iz spisa, predloženega Sodišču, je razvidno, da so navedeni sklopi sestavljeni iz dveh steklenih plošč, substrata tekočih kristalov med tema ploščama, gonilnikov vertikalnih in horizontalnih signalov, osvetlitve ozadja, inverterja, ki ustvarja visoko napetost za osvetlitev ozadja, in, nazadnje, nadzornega bloka – vmesnika za prenos podatkov (nadzor PCB ali PWB), ki zagotavlja zaporedni prenos podatkov na vsak piksel (slikovno piko) LCD-enote s posebno tehnologijo – LVDS (nizkonapetostno diferencialno signaliziranje).

14

Rīgas Muitas reģionālā iestāde (regijski carinski center VID v Rigi) je pri preverjanju deklaracije družbe Schenker glede tega blaga dvomil o pravilnosti tarifne podštevilke KN, ki je bila navedena v deklaraciji. Zato so bili odvzeti vzorci, ki so bili poslani pristojni carinski službi, da bi določila kodo KN, ki jo je treba uporabiti. Po mnenju carinikov je bila ustrezna tarifna uvrstitev podštevilka 85282190, in ne uvrstitev družbe Schenker, to je tarifna podštevilka 90138020. Stopnja uvozne dajatve, ki ustreza uvrstitvi VID in ki bi jo bilo treba po mnenju te uprave uporabiti za to blago, je 14%.

15

Zato je VID 24. februarja 2005 sprejela odločbo, s katero je ugotovila odgovornost družbe Schenker za upravno kršitev na podlagi določb latvijskega zakonika o upravnih kršitvah in ji naložila globo 300 LVL, to odločbo pa je potrdil tudi generalni direktor VID.

16

Družba Schenker je 11. julija 2005 pri Administratīvā rajona tiesa (okrožno upravno sodišče) vložila ničnostno tožbo zoper odločbo generalnega direktorja VID, v kateri je v bistvu trdila, da zadevno blago iz postopka v glavni stvari ne bi smelo biti uvrščeno v tarifno podštevilko 85282190 KN, torej kot končni proizvodi v smislu KN, ker nima nobenega vmesnika za prenos videosignalov in ga tudi ni mogoče zajeti s takimi signali.

17

Administratīvā rajona tiesa je 12. maja 2006 zavrnilo tožbo družbe Schenker. Čeprav se je strinjalo s stališčem družbe Schenker glede dejstva, da se zadevni proizvodi ne smejo deklarirati kot kompletni ali končni proizvodi, je to sodišče menilo, da tehnična dokumentacija iz spisa potrjuje, da vsebujejo glavne sestavine, ki zagotavljajo opravljanje bistvene funkcije blaga, in sicer prenos podatkov. Uvrstitev, ki jo je opravila VID, naj bi bila torej utemeljena, saj gre za proizvode, ki niso kompletni -ali končni, imajo pa bistvene značilnosti kompletnega proizvoda.

18

Družba Schenker se je 2. junija 2006 zoper to sodbo pritožila pri Administratīvā apgabaltiesa. To je ob upoštevanju dvomov, ki jih ima glede tarifne uvrstitve zadevnega blaga iz postopka v glavni stvari, prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:

19

Družba Schenker v bistvu zatrjuje, da zadevni sklopi iz postopka v glavni stvari niso namenjeni eni posebni uporabi in jih je mogoče uporabiti za izdelavo številnih proizvodov, kot so računalniki, videomonitorji, televizorji, indikatorske plošče, zdravstvene naprave, avtomatske nadzorne naprave ali igralni avtomati. Iz tega razloga navedeni sklopi ne spadajo pod tarifno podštevilko 85282190 KN, ki se nanaša na videomonitorje in, splošneje, na končne proizvode.

20

VID in Komisija nasprotno zatrjujeta, da zadevnih sklopov iz postopka v glavni stvari – zato ker vsebujejo dodatne elemente, ki niso navedeni v tarifni podštevilki 90138020 KN, kot so osvetlitev ozadja, inverter in nadzor za naslavljanje pikslov – ni mogoče uvrstiti v to tarifno podštevilko.

21

Poleg tega VID trdi, da lahko zadevni sklopi zajamejo in prikazujejo video, torej tehnično uresničujejo glavno funkcijo videomonitorja. Zato bi jih bilo v skladu s splošnim pravilom iz dela I, poglavje I, A, odstavek 2(a), KN mogoče obravnavati kot proizvode, ki niso končni ali niso kompletni, so pa podobni končnim ali kompletnim proizvodom in torej spadajo pod tarifno podštevilko 85282190 KN, ki pokriva videomonitorje.

22

Komisija zatrjuje, da je treba na podlagi upoštevne pojasnjevalne opombe HS zadevno blago iz postopka v glavni stvari, ki ga je mogoče obravnavati kot dele, namenjene strojem, ki spadajo pod tarifno številko 8528 KN, uvrstiti v tarifno številko 8529 KN, natančneje v tarifno podštevilko 85299081.

23

Po mnenju madžarske vlade zadevni sklopi nimajo bistvenih značilnosti kompletnega ali končnega proizvoda, ker v tej fazi še ni mogoče določiti, za katero vrsto končnega proizvoda bodo uporabljeni. Zato bi bila tarifna številka 9013 najustreznejša tarifna številka KN.

24

Za uvod je treba opozoriti, da iz ustaljene sodne prakse izhaja, da se mora v interesu pravne varnosti in lažjih nadzorov odločilno merilo za tarifno uvrstitev blaga na splošno poiskati v njegovih značilnostih in objektivnih lastnostih, kot so opredeljene z besedilom tarifne številke KN in opombami oddelka ali poglavja (glej zlasti sodbo z dne 18. julija 2007 v zadevi Olicom, C-142/06, ZOdl., str. I-6675, točka 16 in navedena sodna praksa).

25

Poleg tega je lahko namen proizvoda objektivno merilo za uvrstitev, če je s proizvodom neločljivo povezan, kar je mogoče oceniti z objektivnimi značilnostmi in lastnostmi (sodba z dne 27. novembra 2008 v zadevi Metherma, C-403/07, ZOdl., str. I-8921, točka 47).

26

Opombe poglavja o skupni carinski tarifi in pojasnjevalne opombe HS so pomembno sredstvo za zagotavljanje enotne uporabe te tarife in kot take zagotavljajo veljavne elemente za njeno razlago (sodba z dne 11. decembra 2008 v združenih zadevah Kip Europe in drugi, C-362/07 in C-363/07, ZOdl., str. I-9489, točka 27).

27

V obravnavanem primeru značilnosti zadevnega blaga iz postopka v glavni stvari – ob upoštevanju njegovega opisa, kot ga je podalo predložitveno sodišče – ne ustrezajo tarifni podštevilki 90138020 KN, ki se nanaša na „sklope s tekočimi kristali z aktivno matriko“. Zadevni sklopi iz postopka v glavni stvari so namreč opremljeni tudi z elementi, ki niso navedeni v tej tarifni podštevilki, zlasti z osvetlitvijo ozadja, inverterjem in nadzornim blokom za naslavljanje slikovnih pik. Ti sklopi imajo lahko več namenov, vendar jim je treba dodati različne bistvene sestavine, da bi to blago pridobilo bistvene značilnosti kompletnega proizvoda. Tako tudi tarifna podštevilka 85282190 KN, ki se nanaša na „videomonitorje“, namreč končne proizvode, ni ustrezna tarifna podštevilka za uvrstitev zadevnih sklopov s tekočimi kristali iz postopka v glavni stvari.

28

Ni dvoma, da na podlagi pravila iz dela I, poglavje I, A, odstavek 2(a), KN poimenovanje posamezne tarifne številke zajema tudi proizvod, ki ni kompleten ali končen, če ima bistvene značilnosti kompletnega ali končnega proizvoda. Pri zadevnem blagu iz postopka v glavni stvari pa ni tako, saj je njegova končna uporaba odvisna od dodatnih elementov, ki mu bodo dodani v fazi po proizvodnji.

29

Zato se zadevni sklopi s tekočimi kristali iz postopka v glavni stvari ne smejo uvrstiti v tarifno podštevilko 90138020 ali 85282190 KN.

30

Vendar pa je navedene sklope mogoče kot blago, ki se lahko uporabi v aparatih, ki spadajo pod tarifno podštevilko 8528 KN („Televizijski sprejemniki, kombinirani ali nekombinirani v istem ohišju z radijskimi sprejemniki ali aparati za snemanje ali reprodukcijo zvoka ali slike; videomonitorji in videoprojektorji“), v skladu s pojasnjevalno opombo HS glede tarifne številke 8528 uvrstiti v tarifno številko 8529 KN („Deli, ki so izključno ali pretežno namenjeni za uporabo z aparati iz tarifnih številk 8525 do 8528“), natančneje v tarifno podštevilko 85299081 („za televizijske kamere iz tarifne podštevilke 852530 in aparate iz tarifnih številk 8527 in 8528“).

31

Predložitveno sodišče mora preveriti, ali imajo zadevni sklopi s tekočimi kristali iz postopka v glavni stvari objektivne značilnosti in lastnosti, nujne za to, da se štejejo za blago, ki je izključno ali pretežno namenjeno za uporabo z aparati iz tarifnih številk od 8525 do 8528 KN.

32

Zato je treba na postavljeno vprašanje odgovoriti, da je treba tarifno podštevilko 85282190 KN razlagati tako, da navedena tarifna podštevilka 29. decembra 2004 ni veljala za sklope s tekočimi kristali (LCD) z aktivno matriko, ki so v glavnem sestavljeni iz:

33

Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (šesti senat) razsodilo:

Tarifno podštevilko 85282190 kombinirane nomenklature, ki jo vsebuje Priloga I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1789/2003 z dne , je treba razlagati tako, da navedena tarifna podštevilka ni veljala za sklope s tekočimi kristali (LCD) z aktivno matriko, ki so v glavnem sestavljeni iz: