European flag

Uradni list
Evropske unije

SL

Serija L


2026/2327

22.10.2026

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2026/2327

z dne 21. oktobra 2026

o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih pripravljenih ali konzerviranih agrumov (mandarin itd.) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (1) (v nadaljnjem besedilu: osnovna uredba), in zlasti člena 11(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

1.   POSTOPEK

1.1   Prejšnje preiskave in veljavni ukrepi

(1)

Svet je z Uredbo (ES) št. 1355/2008 (2) uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz nekaterih pripravljenih ali konzerviranih agrumov s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: prvotni ukrepi). Za preiskavo, ki je privedla do uvedbe prvotnih ukrepov, se v nadaljnjem besedilu uporablja izraz „prvotna preiskava“.

(2)

Ti ukrepi so bili izrečeni v obliki posebnih dajatev za posamezne družbe, ki se gibljejo med 361,4 EUR in 531,2 EUR na tono neto mase izdelka.

(3)

Te ukrepe je Sodišče Evropske unije 22. marca 2012 (3) razglasilo za neveljavne, vendar so bili z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 158/2013 (4)18. februarja 2013 ponovno uvedeni.

(4)

Ukrepi so se ohranili z izvedbenima uredbama Komisije (EU) št. 1313/2014 (5) in (EU) 2020/1534 (6) po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

1.2   Zahtevek za pregled zaradi izteka ukrepov

(5)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je po objavi obvestila o bližnjem izteku ukrepov (7) prejela zahtevek za pregled v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

(6)

Zahtevek za pregled je 21. julija 2025 v imenu proizvajalcev, ki v skladu s členom 5(4) osnovne uredbe predstavljajo 100 % celotne proizvodnje nekaterih pripravljenih ali konzerviranih agrumov (mandarin itd.) v Uniji, vložila federacija Federación Nacional de Asociaciones de Transformados Vegetales y Alimentos Procesados (v nadaljnjem besedilu: Fenaval ali vložnik). Zahtevek za pregled je temeljil na izhodišču, da bi iztek veljavnosti ukrepov verjetno povzročil nadaljevanje dampinga in nadaljevanje ali ponovitev škode industriji Unije.

1.3   Začetek pregleda zaradi izteka ukrepov

(7)

Komisija je po posvetovanju z odborom, ustanovljenim s členom 15(1) osnovne uredbe, ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepov, zato je 21. oktobra 2025 začela pregled zaradi izteka ukrepov v zvezi z uvozom nekaterih pripravljenih ali konzerviranih agrumov s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: LRK ali zadevna država) v Unijo na podlagi člena 11(2) osnovne uredbe. Obvestilo o začetku skupaj z njegovim popravkom (8) je objavila v Uradnem listu Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku).

1.4   Obdobje preiskave v zvezi s pregledom in obravnavano obdobje

(8)

Preiskava nadaljevanja ali ponovitve dampinga je zajemala obdobje od 1. oktobra 2024 do 30. septembra 2025 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave v zvezi s pregledom). Proučitev trendov, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajemala obdobje od 1. oktobra 2021 do 30. septembra 2025 (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

1.5   Zainteresirane strani

(9)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj stopijo v stik z njo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je Komisija izrecno obvestila vložnika, znane proizvajalce na Kitajskem in kitajske organe, znane uvoznike in uporabnike o začetku pregleda zaradi izteka ukrepov ter jih povabila k sodelovanju.

(10)

Zainteresirane strani so imele možnost, da podajo pripombe glede začetka pregleda zaradi izteka ukrepov in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih. Nobena od strani ni zahtevala zaslišanja.

1.6   Vzorčenje

(11)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec proizvajalcev izvoznikov v LRK in nepovezanih uvoznikov v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

1.6.1   Vzorčenje proizvajalcev Unije

(12)

Kot je navedeno v obvestilu o začetku, je Komisija vprašalnike dala na voljo samo dvema znanima proizvajalcema Unije, in sicer družbama Agricultura y Conservas, S.A. in Industrias Videca, S.A. Vzorčenje proizvajalcev Unije se ni štelo za potrebno.

1.6.2   Vzorčenje uvoznikov

(13)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj ji zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku.

(14)

Noben nepovezan uvoznik ni predložil zahtevanih informacij oziroma se ni strinjal z vključitvijo v vzorec. Zato se je Komisija odločila, da vzorčenje ni potrebno. V zvezi s to odločitvijo ni bila prejeta nobena pripomba.

1.6.3   Vzorčenje proizvajalcev izvoznikov v Ljudski republiki Kitajski

(15)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse proizvajalce izvoznike iz Ljudske republike Kitajske pozvala, naj ji zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je predstavništvo Ljudske republike Kitajske pri Evropski uniji pozvala, naj opredeli morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi lahko bili zainteresirani za sodelovanje v preiskavi, in/ali z njimi vzpostavi stik.

(16)

Samo en proizvajalec izvoznik iz zadevne države je zagotovil zahtevane informacije in se strinjal z vključitvijo v vzorec. Zato se je Komisija odločila, da vzorčenje ni potrebno.

(17)

Družba je bila pozvana, naj predloži izpolnjen vprašalnik, vendar je proizvajalec izvoznik 17. novembra 2025 uradno obvestil Komisijo, da ne namerava sodelovati.

1.7   Izpolnjeni vprašalniki

(18)

Komisija je na dan začetka preiskave na svojem spletnem mestu (9) objavila vprašalnike za proizvajalce izvoznike, proizvajalce Unije, nepovezane uvoznike v Uniji in uporabnike v Uniji. Komisija je vladi Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: kitajska vlada) poslala tudi vprašalnik o obstoju znatnih izkrivljanj v LRK v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe.

(19)

Vprašalnike so izpolnili le proizvajalci Unije. Od drugih zainteresiranih strani ni bil prejet noben odgovorov, na primer od: proizvajalcev izvoznikov nepovezanih uvoznikov in/ali uporabnikov Unije ter kitajske vlade.

1.8   Preverjanje

(20)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za ugotovitev verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga in škode ter za ugotovitev interesa Unije. Preveritveni obiski v skladu s členom 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

Proizvajalci Unije:

—

Agricultura y Conservas S.A., Algemesí (Valencia), Španija,

—

Industrias Videca S.A., Villanueva de Castellón (Valencia), Španija.

1.9   Predstavitev podatkov

(21)

Zaradi nesodelovanja proizvajalcev izvoznikov in omejenega števila proizvajalcev Unije so nekateri podatki, predstavljeni v nadaljevanju, v obliki razponov, da se preprečijo kršitve zaupnosti.

2.   IZDELEK, KI SE PREGLEDUJE, ZADEVNI IZDELEK IN PODOBNI IZDELEK

2.1   Izdelek, ki se pregleduje

(22)

Izdelek, ki se pregleduje, je enak kot v prvotni preiskavi, in sicer pripravljene ali konzervirane mandarine (vključno tangerine in satsume), klementine, mandarine wilking in drugi podobni hibridi agrumov, ki ne vsebujejo dodanega alkohola, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali ne, ki se trenutno uvrščajo pod oznake KN 2008 30 55 , 2008 30 75 in ex 2008 30 90 (oznake TARIC 2008 30 90 61, 2008 30 90 63, 2008 30 90 65, 2008 30 90 67 in 2008 30 90 69) (v nadaljnjem besedilu: konzervirane mandarine).

(23)

Izdelek, ki se pregleduje, je pridobljen tako, da se nekatere vrste drobnih agrumov (predvsem satsum) olupijo in razdelijo na krhlje, ti pa se nato v sladkornem sirupu, soku ali vodi zapakirajo v embalažah različnih velikosti, kakršne ustrezajo posebnim potrebam različnih trgov.

(24)

Za satsume, klementine in druge drobne agrume je uveljavljeno skupno poimenovanje „mandarine“. Večina teh različnih sort sadja je primerna za uporabo kot sveži izdelek ali za predelavo. Med seboj so si podobne, zato so – pripravljene ali konzervirane – obravnavane kot enoten proizvod.

2.2   Zadevni izdelek

(25)

Zadevni izdelek v tej preiskavi je izdelek, ki se pregleduje, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ki se trenutno uvršča pod oznake KN 2008 30 55 , 2008 30 75 in ex 2008 30 90 (oznake TARIC 2008 30 90 61, 2008 30 90 63, 2008 30 90 65, 2008 30 90 67 in 2008 30 90 69).

2.3   Podobni izdelek

(26)

Kot je bilo ugotovljeno v prvotni preiskavi in v prejšnjih pregledih zaradi izteka ukrepa, je ta preiskava v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa potrdila, da imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne, kemijske in tehnične lastnosti ter so namenjeni enakim osnovnim uporabam:

—

zadevni izdelek, kadar se izvaža v Unijo,

—

zadevni izdelek, ki se proizvaja in prodaja na domačem trgu LRK,

—

izdelek, ki se pregleduje, ki ga proizvajalci izvozniki proizvajajo in prodajajo drugje po svetu, ter

—

izdelek, ki se pregleduje ter ki ga v Uniji proizvaja in prodaja industrija Unije.

(27)

Ti izdelki se zato štejejo za podobne izdelke v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

3.   DAMPING

3.1   Uvodne opombe

(28)

V obdobju preiskave v zvezi s pregledom se je uvoz izdelka, ki se pregleduje, iz LRK zmanjšal v primerjavi s prejšnjo preiskavo v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa (ta se je nanašala na obdobje od 1. oktobra 2018 do 30. septembra 2019). Po podatkih Eurostata je uvoz konzerviranih mandarin iz LRK predstavljal približno [32–35] % trga Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, v primerjavi z 71,1-odstotnim tržnim deležem med prvotno preiskavo, 43,3-odstotnim deležem med prvim pregledom zaradi izteka ukrepov in [30–41]-odstotnim deležem med prejšnjim pregledom zaradi izteka ukrepov. V absolutnem smislu je uvoz iz LRK v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znašal 15 188 + ton.

(29)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 19, v preiskavi ni sodeloval noben izvoznik/proizvajalec iz zadevne države. Zato je Komisija organe LRK obvestila, da bo zaradi nesodelovanja za ugotovitve glede LRK morda uporabila člen 18 osnovne uredbe. V zvezi s tem ni prejela nobenih pripomb ali zahtevkov za posredovanje pooblaščenca za zaslišanje.

(30)

Posledično so v skladu s členom 18 osnovne uredbe ugotovitve v zvezi z verjetnostjo nadaljevanja ali ponovitve dampinga temeljile na razpoložljivih dejstvih, zlasti podatkih Eurostata, členu 14(6) osnovne uredbe (podatkovna zbirka iz člena 14(6)), informacijah iz zahtevka za pregled in informacijah, pridobljenih od sodelujočih strank med preiskavo v zvezi s pregledom (tj. vložnika in proizvajalcev Unije). Poleg tega je Komisija uporabila druge vire javno dostopnih informacij, kot so podatki iz Turčije, ki je bila izbrana kot reprezentativna država, vključno s podatki turškega statističnega urada (10) ter podatki iz podatkovne zbirke Orbis Bureau van Dijk (v nadaljnjem besedilu: Orbis) (11) in podatkovne zbirke Global Trade Atlas (v nadaljnjem besedilu: podatkovna zbirka GTA) (12).

3.2   Postopek za določitev normalne vrednosti na podlagi člena 2(6a) osnovne uredbe za uvoz izdelka, ki se pregleduje, s poreklom iz LRK

(31)

Glede na zadostne dokaze, ki so bili na voljo ob začetku preiskave in ki naj bi kazali na znatna izkrivljanja v zvezi z LRK v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe, je Komisija začela preiskavo na podlagi člena 2(6a) osnovne uredbe.

(32)

Komisija je za pridobitev informacij, za katere meni, da so potrebne za preiskavo v zvezi z domnevnim znatnim izkrivljanjem, poslala vprašalnik kitajski vladi. Poleg tega je Komisija v točki 5.3.2 obvestila o začetku vse zainteresirane strani pozvala, naj izrazijo svoje mnenje ter predložijo informacije in dokaze v zvezi z uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe v 37 dneh od datuma objave obvestila o začetku v Uradnem listu Evropske unije.

(33)

Kitajska vlada ni poslala izpolnjenega vprašalnika, prav tako Komisija v roku ni prejela nobenega dopisa v zvezi z uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe. Komisija je 14. januarja 2026 nato kitajsko vlado obvestila, da bo pri ugotavljanju obstoja znatnih izkrivljanj v LRK uporabila razpoložljiva dejstva v smislu člena 18 osnovne uredbe. Kitajska vlada v zvezi s tem ni imela pripomb.

(34)

Komisija je v točki 5.3.2 obvestila o začetku navedla tudi, da je glede na razpoložljive dokaze začasno izbrala Turčijo kot primerno reprezentativno državo v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, da bi določila normalno vrednost na podlagi neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti. Navedla je tudi, da bo v skladu z merili iz člena 2(6a), prva alinea, osnovne uredbe preučila druge možne primerne države.

(35)

Komisija je 21. januarja 2026 z obvestilom (v nadaljnjem besedilu: obvestilo) zainteresirane strani obvestila o zadevnih virih, ki jih je nameravala uporabiti za določitev normalne vrednosti. V navedenem obvestilu je navedla seznam vseh proizvodnih dejavnikov, kot so surovine, delo in energija, ki se uporabljajo pri proizvodnji izdelka, ki se pregleduje. Poleg tega je Komisija na podlagi meril, ki vplivajo na izbiro neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti, opredelila Turčijo kot primerno reprezentativno državo. Zainteresirane strani je obvestila tudi, da bo prodajne, splošne in upravne stroške (v nadaljnjem besedilu: PSU-stroški) ter dobiček določila na podlagi razpoložljivih informacij za družbo Frigo-Pak, tj. proizvajalca v reprezentativni državi. Pripomb ni bilo.

3.3   Normalna vrednost

(36)

V skladu s členom 2(1) osnovne uredbe „[n]ormalna vrednost običajno temelji na cenah, ki so jih neodvisne stranke plačale ali jih plačujejo v običajnem poteku trgovanja v državi izvoznici“.

(37)

Vendar je v členu 2(6a), točka (a), osnovne uredbe navedeno, da „[č]e se […] ugotovi, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v državi izvoznici zaradi znatnega izkrivljanja v tej državi v smislu točke (b), se normalna vrednost računsko določi izključno na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti,“ ter „vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“ (upravni, prodajni in splošni stroški se v nadaljnjem besedilu navajajo kot PSU-stroški).

(38)

Kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, je Komisija v tej preiskavi sklenila, da je bila glede na razpoložljive dokaze ter zaradi nesodelovanja kitajske vlade in proizvajalcev izvoznikov uporaba člena 2(6a) osnovne uredbe primerna.

3.3.1   Obstoj znatnih izkrivljanj

(39)

Komisija je preučila dokaze v spisu, da bi ugotovila, ali v LRK obstaja znatno izkrivljanje v smislu člena 2(6a)(b) osnovne uredbe, zaradi katerega uporaba domačih cen in stroškov v navedeni državi ne bi bila primerna. Ta analiza je zajemala naslednje dokazne elemente v zvezi z različnimi merili, relevantnimi za ugotovitev obstoja znatnega izkrivljanja.

(40)

Prvič, dokazi iz zahtevka so vključevali naslednje elemente, ki kažejo na obstoj znatnih izkrivljanj:

—

Zahtevek je omenil delovni dokument služb Komisije o znatnih izkrivljanjih v gospodarstvu Ljudske republike Kitajske za namene preiskav trgovinske zaščite (13) (v nadaljnjem besedilu: poročilo).

—

V zahtevku je bilo navedeno tudi, da so za proizvodnjo konzerviranih mandarin potrebni številni različni vložki. Natančneje, zadevni proizvod potrebuje predvsem (i) sveže mandarine; (ii) pločevinke, pokrovčki in zamaški iz jekla; (iii) delo; (iv) materiale kot tiskane etikete in škatle; (v) sladkor in (vi) energijo. Vsi ti vložki so izpostavljeni izkrivljanju, ker država z znatnim poseganjem vpliva na oblikovanje njihovih cen (14).

—

Poleg tega je bilo v zahtevku navedeno, da kitajska vlada posega v kitajsko gospodarstvo v zvezi z dodeljevanjem kapitala, zemljišči, delom, energijo in surovinami, zato je proizvodnja zadevnega izdelka na Kitajskem izpostavljena znatnim izkrivljanjem. V zahtevku je bilo zlasti poudarjeno, da gospodarski rezultati, ki jih je določila vlada, ne odražajo tržnih sil, temveč so namenjeni doseganju ciljev državnega načrtovanja. Poseganje kitajske vlade v gospodarstvo vpliva na večino gospodarskih sektorjev, vključno s sektorjem konzerviranega sadja (15).

—

V zahtevku je bilo navedeno tudi, da kitajski trg oskrbujejo podjetja, ki delujejo v okviru lastništva, pod nadzorom ali pod političnim nadzorom ali po navodilih kitajskih organov (16). Zlasti kitajski kmetijski sektor oskrbujejo podjetja, ki delujejo v okviru lastništva, pod nadzorom ali pod političnim nadzorom ali po navodilih kitajskih organov (17).

—

V zahtevku je bilo navedeno tudi, da se na Kitajskem stečajno pravo in pravo lastninskih razmerij sistematično nezadostno izvršujeta, kar povzroča znatna izkrivljanja na kitajskem trgu. Stroški in cene na kitajskem trgu niso določeni v skladu s silami prostega trga, temveč so predmet poseganja kitajske vlade (18).

—

V zvezi z dostopom do financiranja na Kitajskem je bilo v zahtevku navedeno, da ga odobrijo institucije, ki izvajajo cilje javne politike ali kako drugače ne delujejo neodvisno od države, zato dostop do financiranja ni odobren v skladu s silami prostega trga (19).

(41)

Drugič, Komisija je v prejšnjih preiskavah glede sektorja konzerviranega sadja v LRK (20) ugotovila, da so bila prisotna znatna izkrivljanja v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe. Komisija je v navedenih preiskavah ugotovila, da v LRK obstaja znatno poseganje države, kar izkrivlja učinkovito dodeljevanje virov v skladu s tržnimi načeli (21). Sklenila je zlasti, da kitajska vlada v sektorju konzerviranega sadja ohranja znatno stopnjo lastništva v smislu člena 2(6a), točka (b), prva alinea, osnovne uredbe ter da ji prisotnost države v podjetjih v smislu člena 2(6a), točka (b), druga alinea, osnovne uredbe (22) omogoča tudi, da vpliva na cene in stroške. Komisija je nadalje ugotovila, da imajo prisotnost države na finančnih trgih in njeno poseganje vanje ter zagotavljanje surovin in vložkov dodaten učinek izkrivljanja na trgu. Sistem načrtovanja v LRK na splošno dejansko prispeva k temu, da se sredstva dodeljujejo sektorjem, ki jih je kitajska vlada opredelila kot strateške ali kako drugače politično pomembne, ne pa v skladu s tržnimi silami. Komisija je sklenila tudi, da kitajsko stečajno pravo in pravo lastninskih razmerij ne delujeta pravilno v smislu člena 2(6a), točka (b), četrta alinea, osnovne uredbe, kar povzroča izkrivljanje zlasti pri ohranjanju plačilno nesposobnih podjetij in dodeljevanju pravic do uporabe zemljišč v LRK (23). Ugotovila je tudi izkrivljanje stroškov plač v sektorju konzerviranega sadja v smislu člena 2(6a), točka (b), peta alinea, osnovne uredbe (24) in izkrivljanje na finančnih trgih v smislu člena 2(6a), točka (b), šesta alinea, osnovne uredbe, zlasti glede dostopa gospodarskih subjektov do kapitala v LRK (25).

(42)

Tretjič, v zadnjem pregledu zaradi izteka ukrepov v zvezi z izdelkom, ki se pregleduje20, je Komisija sklenila, da so bila prisotna znatna izkrivljanja v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe. Komisija ni seznanjena z nobenimi večjimi strukturnimi spremembami v LRK na splošno in/ali v zadevnem sektorju, ki bi lahko vplivale na njen sklep.

(43)

Četrtič, dodatni dokazi, ki so bili na voljo v poročilu (26), ki ga je Komisija pripravila v skladu s členom 2(6a), točka (c), osnovne uredbe, so kazali na obstoj znatnih izkrivljanj tudi v obdobju od 1. oktobra 2024 do 30. septembra 2025 (preiskave v zvezi s pregledom).

(44)

Petič, kitajska vlada ali proizvajalci izvozniki v tej preiskavi niso predložili nobenih nasprotnih dokazov ali protiargumentov.

(45)

Glede na navedeno so razpoložljivi dokazi pokazali, da cene ali stroški izdelka, ki se pregleduje, vključno s stroški surovin, energije in dela, niso rezultat sil prostega trga zaradi znatnega poseganja države v smislu člena 2(6a)(b) osnovne uredbe, kot kaže dejanski ali možni učinek enega ali več zadevnih elementov iz navedenega člena.

(46)

Na podlagi tega je Komisija sklenila, da v tem primeru ni ustrezno uporabiti domačih cen in stroškov za določitev normalne vrednosti. Zato je normalno vrednost konstruirala izključno na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti, v tem primeru torej na podlagi ustreznih stroškov proizvodnje in prodaje v primerni reprezentativni državi v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe.

3.3.2   Reprezentativna država

3.3.2.1   Splošne opombe

(47)

Izbira reprezentativne države je temeljila na naslednjih merilih v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe:

—

Stopnja gospodarske razvitosti, ki je podobna stopnji LRK. Komisija je za ta namen uporabila države, ki imajo podoben bruto nacionalni dohodek na prebivalca kot LRK glede na podatkovno zbirko Svetovne banke (27).

—

Proizvodnja izdelka, ki se pregleduje, v navedeni državi (28).

—

Obstoj ustreznih podatkov v reprezentativni državi, ki so na voljo takoj.

—

Če je možnih reprezentativnih držav več, imajo prednost države z ustrezno ravnjo socialne zaščite in varstva okolja, če je to primerno.

(48)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 35, je Komisija 21. januarja 2026 izdala obvestilo k spisu o virih za določitev normalne vrednosti. V navedenem obvestilu so bili opisani dejstva in dokazi, na katerih temeljijo ustrezna merila, hkrati pa je Komisija v njem zainteresirane strani obvestila, da namerava kot primerno reprezentativno državo v tem primeru izbrati Turčijo, državo, ki je bila predlagana v zahtevku za pregled zaradi izteka ukrepov, če bo v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe potrjen obstoj znatnih izkrivljanj.

(49)

Komisija je v skladu z merili, navedenimi v členu 2(6a) osnovne uredbe, Turčijo opredelila kot državo, ki je po gospodarski razvitosti podobna LRK. Svetovna banka Turčijo uvršča med države z „višjim srednjim dohodkom“ na podlagi bruto nacionalnega dohodka. Poleg tega je bila Turčija opredeljena kot država, v kateri se proizvaja izdelek, ki se pregleduje, in v kateri so takoj na voljo ustrezni podatki.

(50)

Nazadnje, zaradi nesodelovanja in ugotovitve, da je na podlagi vseh navedenih elementov Turčija primerna reprezentativna država, ni bilo treba oceniti ravni socialne zaščite in varstva okolja v skladu z zadnjim stavkom člena 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe.

3.3.2.2   Zaključek

(51)

Komisija je zato zaradi nesodelovanja, v skladu s predlogom iz zahtevka za pregled zaradi izteka ukrepov in ob upoštevanju dejstva, da je Turčija izpolnjevala merila iz člena 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe, Turčijo izbrala kot primerno reprezentativno državo.

3.4   Viri, uporabljeni za določitev neizkrivljenih stroškov

(52)

Komisija je v obvestilu navedla proizvodne dejavnike, kot so materiali, energija in delo, ki jih industrija Unije uporablja pri proizvodnji izdelka, ki se pregleduje, ter zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe in takoj dostopne informacije o neizkrivljenih vrednostih za vsak proizvodni dejavnik, omenjen v navedenem obvestilu.

(53)

Navedla je tudi, da bo za konstruiranje normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe uporabila podatkovno zbirko GTA (29), da bi opredelila neizkrivljene stroške proizvodnih dejavnikov, zlasti surovin.

(54)

Poleg tega je navedla, da bo za določitev neizkrivljenih stroškov uporabila podatke Eurostata (30) za električno energijo, tj. turškega statističnega urada (31) za zemeljski plin in delo. Končno je Komisija navedla, da bo za določitev PSU-stroškov in dobička uporabila finančne podatke turškega proizvajalca, ki so navedeni v prej omenjeni uvodni izjavi 35.

(55)

Komisija od zainteresiranih strani ni prejela nobenih pripomb v zvezi s seznamom proizvodnih dejavnikov v obvestilu.

3.4.1   Proizvodni dejavniki

(56)

Ob upoštevanju vseh informacij iz zahtevka za pregled zaradi izteka ukrepov in naknadnih informacij, ki jih je predložil vložnik in ki so bile zbrane med preveritvenimi obiski, ter zaradi nesodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov in ker ni bila predložena nobena pripomba v zvezi z obvestilom o virih, so bili za določitev normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe opredeljeni naslednji proizvodni dejavniki in njihovi viri:

Preglednica 1

Proizvodni dejavniki konzervirane mandarine

Proizvodni dejavnik

Oznaka blaga v Turčiji

Vir podatkov

Merska enota

Neizkrivljena vrednost na enoto (v CNY)

SUROVINE

Mandarine (vključno s tangerinami in satsumami), sveže ali suhe

0805 21 10

Podatkovna zbirka GTA

kg

2,725

Sladkor iz sladkornega trsa ali sladkorne pese in kemično čista saharoza, v trdnem stanju, razen surovega sladkorja; ki ne vsebuje dodanih snovi za aromatiziranje ali barvil, beli sladkor

1701 99 10

Podatkovna zbirka GTA

kg

10,16

Pločevinke za konzerviranje živil, ki se zaprejo s spajkanjem ali robljenjem, iz železa ali jekla s prostornino do 50 l, z oblogo ali brez nje, s toplotno izolacijo ali brez nje, vendar brez mehaničnih ali termičnih naprav

7310 21 11

Podatkovna zbirka GTA

kg

42,86

Zamaški; pokrovčki in zamaški, iz navadnih kovin (razen kronskih zamaškov)

8309 90

Podatkovna zbirka GTA

kg

52,44

Škatle, zaboji in kasete iz valovitega papirja ali kartona

4819 10

Podatkovna zbirka GTA

kg

14,54

ENERGIJA

Električna energija

n. r.

Eurostat

kWh

0,741

Zemeljski plin

n. r.

Turški statistični urad

m3

1,50 –3,57

DELO

Stroški dela

n. r.

Turški statistični urad

ura

45,91

3.4.1.1   Surovine

(57)

Komisija je za določitev neizkrivljene cene surovin, kot so dostavljene do vrat proizvajalca v reprezentativni državi, kot osnovo uporabila uvozno ceno za reprezentativno državo, kot je navedena v podatkovni zbirki GTA, ter ji prištela uvozne dajatve in stroške prevoza (kadar so na voljo, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 61).

(58)

Uvozna cena v reprezentativni državi je bila določena kot tehtano povprečje cen na enoto uvoza iz vseh tretjih držav, razen Kitajske in držav, navedenih v Prilogi I k Uredbi (EU) 2015/755 Evropskega parlamenta in Sveta (32). Komisija se je odločila, da izključi uvoz iz Kitajske v reprezentativno državo, saj je v uvodnih izjavah 39 do 46 ugotovila, da uporaba domačih cen in stroškov na Kitajskem zaradi znatnega izkrivljanja v skladu s členom 2(6a), točka (b), osnovne uredbe ni ustrezna.

(59)

Ker ni dokazov, da ista izkrivljanja niso enako vplivala na surovine za proizvodnjo izdelkov, namenjenih izvozu, je Komisija menila, da ista izkrivljanja vplivajo na izvozne cene. Po izključitvi uvoza iz LRK v reprezentativno državo je obseg uvoza iz drugih tretjih držav ostal reprezentativen.

(60)

Za številne proizvodne dejavnike (tj. sok) so dejanski stroški, nastali proizvajalcem Unije, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pomenili zanemarljiv delež celotnih stroškov surovin. Ker vrednost, ki je bila zanje uporabljena, ni bistveno vplivala na izračun stopnje dampinga ne glede na uporabljeni vir, se je Komisija odločila, da bo te stroške vključila med „potrošno blago“. Komisija je izračunala odstotek potrošnega blaga pri skupnih stroških surovin in ga uporabila za ponovni izračun stroškov surovin ob uporabi določenih neizkrivljenih cen.

(61)

Običajno je treba tem uvoznim cenam dodati cene notranjega prevoza. Vendar se je Komisija glede na stopnjo dampinga, ki je izračunana spodaj, ter naravo te preiskave v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepov, ki je namesto na določitev natančnega obsega dampinga osredotočena na ugotavljanje, ali se je damping nadaljeval v obdobju preiskave v zvezi s pregledom oziroma ali bi se lahko ponovil, odločila, da prilagoditve za notranji prevoz niso potrebne, kadar podatki niso bili na voljo. Uporabljeni so bili le stroški prevoza, ki so jih proizvajalci Unije sporočili za dobavo mandarin, in ne za vse surovine. Zaradi takih prilagoditev bi se zgolj povečala normalna vrednost in posledično zvišala stopnja dampinga.

3.4.1.2   Delo

(62)

Turški statistični urad objavlja podrobne informacije o plačah v različnih gospodarskih sektorjih v Turčiji. Povprečni stroški dela na uro na ekvivalent polnega delovnega časa (EPDČ) so znašali 45,91 CNY/uro. Komisija je referenčno vrednost za obdobje preiskave določila na podlagi povprečnih urnih stroškov dela za proizvodnjo v sektorju NACE Rev. 2 za gospodarsko dejavnost C-10 (33) za leto 2022, indeksiranih za leto 2024 na podlagi prilagoditvenih indeksov v proizvodnem sektorju v Turčiji (NACE C).

(63)

Komisija je ugotovila, da je bilo sklicevanje na gospodarsko dejavnost, navedeno v obvestilu o proizvodnih dejavnikih (NACE C-23), napačno glede na sklicevanje (NACE C-10), uporabljeno za osnovni izračun. Komisija zato potrjuje, da je prava gospodarska dejavnost, ki se uporablja za določitev referenčne vrednosti za stroške dela, NACE C-10. Energija (električna energija, zemeljski plin).

(64)

Komisija je uporabila najnovejše razpoložljive podatke o cenah električne energije za industrijo, ki so se uporabljale v obdobju preiskave v zvezi s pregledom (v nadaljnjem besedilu: OPP) v Turčiji, kot jih je objavil Eurostat. Ti podatki kažejo povprečno industrijsko tarifo za leto 2024 v višini 0,741 CNY/kWh (34).

(65)

Komisija je uporabila ceno plina za industrijske uporabnike v Turčiji, kot jo objavlja turški statistični urad (35) v svojih rednih sporočilih za javnost. Uporabila je podatke o cenah plina v ustrezni skupini porabe v kurușih/m3, ustrezno prilagojene glede na inflacijo z uporabo indeksa cen proizvajalcev, ki ga je objavil turški statistični urad, da bi jih prilagodila obdobju preiskave v zvezi s pregledom (oktober 2024–september 2025). Cena je prilagojena za DDV v višini 18 %, saj navedena cena vključuje DDV.

3.5   Splošni stroški proizvodnje, PSU-stroški in dobiček

(66)

V skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe „[r]ačunsko določena normalna vrednost vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“. Poleg tega je treba določiti vrednost splošnih stroškov proizvodnje, da bi se zajeli stroški, ki niso vključeni v zgoraj navedene proizvodne dejavnike.

(67)

Za določitev neizkrivljene vrednosti splošnih stroškov proizvodnje in glede na nesodelovanje proizvajalcev izvoznikov je Komisija uporabila razpoložljiva dejstva v skladu s členom 18 osnovne uredbe. Zato je Komisija na podlagi preverjenih podatkov proizvajalcev Unije določila razmerje med splošnimi stroški proizvodnje in skupnimi neposrednimi stroški, tj. stroški, vključno s porabo surovin in energije, ter neposrednimi in posrednimi stroški dela. Ta odstotni delež je bil nato uporabljen pri neizkrivljeni vrednosti stroškov proizvodnje, na podlagi česar je bila pridobljena neizkrivljena vrednost splošnih stroškov proizvodnje glede na model, ki se proizvaja.

(68)

Komisija je za določitev neizkrivljene vrednosti PSA-stroškov in dobička uporabila finančne podatke turške družbe Frigo-Pak za leto 2025, kot so navedeni v revidiranih računovodskih izkazih družbe (36). Komisija je neizkrivljenim stroškom proizvodnje dodala naslednje elemente:

(a)

PSU-stroški v višini 21 %, izraženi v stroških prodanega blaga, ki so bili uporabljeni pri vsoti stroškov proizvodnje;

(b)

dobiček v višini 29 %, izražen v nabavni vrednosti prodanega blaga, ki je bil uporabljen pri proizvodnih stroških.

3.6   Izračun normalne vrednosti

(69)

Komisija je na podlagi zgoraj navedenega v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe konstruirala normalno vrednost glede na vrsto izdelka na podlagi franko tovarna.

(70)

Prvič, Komisija je določila neizkrivljene stroške proizvodnje. Zaradi nesodelovanja proizvajalcev izvoznikov se je Komisija oprla na informacije, ki jih je vložnik v zahtevku za pregled predložil o uporabi posameznih dejavnikov (surovin, energije in dela) pri proizvodnji konzerviranih mandarin, ki jih je navzkrižno preverila z izpolnjenimi vprašalniki proizvajalcev Unije. Potrošnja na enoto vsakega proizvodnega dejavnika je bila pomnožena z neizkrivljenimi stroški na podlagi podatkov iz reprezentativne države. Vsota neizkrivljenih stroškov surovin, energije in dela predstavlja neizkrivljene stroške proizvodnje.

(71)

Ko so bili neizkrivljeni stroški proizvodnje določeni, je Komisija prištela splošne stroške proizvodnje, PSU-stroške in dobiček.

(72)

Stroški proizvodnje so bili določeni na podlagi podatkov, zagotovljenih s preverjenimi podatki proizvajalcev Unije, in so bili izraženi kot razmerje njihovih proizvodnih stroškov. Ta odstotni delež je bil nato uporabljen pri neizkrivljeni vrednosti stroškov proizvodnje, na podlagi česar je bila pridobljena neizkrivljena vrednost splošnih stroškov proizvodnje. Splošni stroški proizvodnje so predstavljali [15–19] % proizvodnih stroškov. Komisija je neizkrivljene stroške proizvodnje določila tako, da je neizkrivljenim stroškom proizvodnje prištela neizkrivljene splošne stroške proizvodnje. PSA-stroški in dobiček so bili določeni na podlagi finančnih informacij turške družbe Frigo-Pak za leto 2025, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 68, ki so predstavljali 21 % oziroma 29 % stroškov prodanega blaga. Poleg neizkrivljenih stroškov proizvodnje so bili uporabljeni ustrezni odstotki neizkrivljenih PSU-stroškov in dobička.

(73)

Na podlagi tega je Komisija v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe normalno vrednost konstruirala glede na vrsto izdelka na podlagi franko tovarna. Zaradi nesodelovanja proizvajalcev izvoznikov, ki je onemogočilo pridobitev izvozne cene za Unijo ali tretje države za posamezno vrsto izdelka, je Komisija določila enotno normalno vrednost kot povprečje normalnih vrednosti, določenih za posamezno vrsto izdelka.

3.7   Izvozna cena

(74)

Zaradi nesodelovanja proizvajalcev izvoznikov iz LRK je bila izvozna cena določena na podlagi podatkov o cenah CIF (Eurostat) in prilagojena na raven cen franko tovarna. Tako je bila cena CIF znižana za stroške pomorskega prevoza, zavarovanja in notranjega prevoza. Stroški notranjega prevoza na Kitajskem in stroški mednarodnega prevoza so bili določeni na podlagi informacij, ki jih je vložnik predložil v zahtevku za pregled.

3.8   Primerjava

(75)

Komisija je na zbirni ravni normalno vrednost, določeno v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, primerjala z izvozno ceno na podlagi franko tovarna, kot je določeno zgoraj.

3.9   Stopnja dampinga

(76)

Na tej podlagi je bilo ugotovljeno, da je razlika med izvozno ceno in konstruirano normalno vrednostjo znatna (več kot 160 %). Zato je bilo sklenjeno, da se je damping v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nadaljeval.

4.   VERJETNOST NADALJEVANJA ALI PONOVITVE DAMPINGA

(77)

Komisija je po ugotovitvi obstoja dampinga v obdobju preiskave v zvezi s pregledom v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe preučila verjetnost nadaljevanja ali ponovitve dampinga v primeru razveljavitve ukrepov. Analizirani so bili naslednji dodatni elementi: (i) proizvodna in prosta zmogljivost v LRK, (ii) razmerje med izvoznimi cenami za tretje države in ravnjo cen v Uniji ter (iii) privlačnost trga Unije.

4.1   Proizvodna in prosta zmogljivost v LRK

(78)

Zaradi nesodelovanja je Komisija proizvodno in prosto zmogljivost v LRK določila na podlagi razpoložljivih dejstev, informacij iz zahtevka za pregled in ocene iz prejšnjega pregleda zaradi izteka ukrepa na podlagi skupine proizvajalcev izvoznikov, ki so se javili in izpolnili obrazec za vzorčenje.

(79)

Glede na razpoložljive podatke za sezono 2019 je bila letna proizvodnja konzerviranih mandarin na Kitajskem ocenjena na 80 000–110 000 ton (37), proizvodna zmogljivost pa na 120 000–170 000 ton, kar pomeni, da je bila prosta zmogljivost ocenjena na 40 000–60 000 ton. Ta presežna zmogljivost za konzervirane mandarine je znatna glede na to, da je potrošnja v Uniji v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znašala 44 000 ton, prodaja industrije Unije pa znaša [7 000–10 000] ton. Domači trg konzerviranih mandarin na Kitajskem je majhen (približno 9 000–13 000 ton leta 2019). Tudi ob predpostavki, da bi se konzervirane mandarine lahko prodajale po visokih cenah na kitajskem domačem trgu, nič ne kaže na to, da bo kitajski trg znatno rasel ali absorbiral neizkoriščene zmogljivosti. Zato bi se kitajska industrija konzerviranih mandarin lahko štela za izvozno usmerjeno. Kitajska ocenjena prosta zmogljivost je že pet- do šestkrat večja od celotnega obsega prodaje industrije Unije na trgu Unije.

(80)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da je Kitajska ena največjih proizvajalk konzerviranih mandarin na svetu in ima znatno prosto zmogljivost, ki bi jo bilo mogoče v primeru razveljavitve ukrepov zlahka uporabiti za izvoz v Unijo.

4.2   Privlačnost trga Unije

(81)

Komisija je preučila, ali je verjetno, da bi kitajski proizvajalci izvozniki v primeru izteka ukrepov povečali svoj izvoz na trg Unije po dampinških cenah.

(82)

Trg Unije je četrti največji na svetu. Za kitajske izvoznike ostaja zelo privlačen v smislu cene in obsega. Cena je višja od cen na večini drugih kitajskih izvoznih trgov, razen na Japonskem, kar dokazuje stalna prisotnost uvoza kljub obstoječim ukrepom (38). Dodatne spodbude izhajajo iz višjih cen Unije in trgovinskih omejitev na drugih trgih, zlasti 25-odstotnih tarif ad valorem, ki so jih uvedle Združene države Amerike (39) in ki lahko preusmerijo izvoz v Unijo.

(83)

V primeru razveljavitve ukrepov je verjeten znaten cenovni pritisk kitajskega uvoza, podprt z znatnimi zmogljivostmi. To bi industrijo Unije prisililo, da bodisi zniža svoje cene, kar bi povzročilo povečanje izgub v smislu dobičkonosnosti (–5 % leta 2023 in –10 % leta 2024), bodisi zmanjša obseg, zviša stroške na enoto in dodatno ogrozi dobičkonosnost. Sčasoma bi to privedlo do zmanjšanja zmogljivosti.

(84)

Glede na že tako krhek položaj industrije Unije bi vsako povečanje dampinškega uvoza iz Kitajske verjetno povzročilo hitro poslabšanje njenega že tako krhkega finančnega položaja.

4.3   Razmerje med izvoznimi cenami za tretje države in ravnjo cen v Uniji

(85)

Kitajska izvozna cena na trgih tretjih držav je bila v OPP določena na podlagi podatkov, ki so bili na voljo iz statističnih podatkov GTA o izvozu, ter podatkov proizvajalcev Unije (40), in sicer na podlagi količin in vrednosti izvoza iz LRK (na ravni FOB). Unija je bila leta 2024 kljub veljavnim protidampinškim dajatvam četrti najpomembnejši izvozni trg za kitajske proizvajalce izvoznike. Povprečna cena na enoto za Unijo je 1 210 EUR na tono. Trije najpomembnejši izvozni trgi so ZDA, Japonska in Indonezija. Povprečne cene na enoto so 1 130 EUR/tono za ZDA, 4 120 EUR/tono za Japonsko in 910 EUR/tono za Indonezijo.

(86)

Glede na podatkovno zbirko GTA se je obseg izvoza iz LRK v Indonezijo med letoma 2023 in 2024 znatno zmanjšal (razlika v višini 3 493 ton je predstavljala približno [7,6–8,5] % potrošnje Unije v obdobju preiskave). To zmanjšanje se lahko potencialno preusmeri v Unijo.

(87)

Glede na znaten obseg izvoza iz LRK na glavne trge tretjih držav, razmeroma nizke cene, ponujene Uniji, in nedavni upad izvoza v Indonezijo, ki bi ga bilo mogoče preusmeriti, obstaja očitno tveganje, da bi se lahko na trg Unije preusmeril dodaten uvoz po nizkih cenah, s čimer bi se povečal konkurenčni pritisk na industrijo Unije.

4.4   Sklep o verjetnosti nadaljevanja dampinga

(88)

Glede na preteklo dampinško ravnanje, visoko stopnjo dampinga, ki je bila še vedno ugotovljena v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, znatno neizkoriščeno zmogljivost v LRK, ravnanje kitajskih izvoznikov na trgih tretjih držav, razmerje med izvoznimi cenami za tretje države in ravnjo cen v Uniji ter privlačnost trga Unije ugotavljamo, da se bo damping v primeru odprave ukrepov verjetno nadaljeval.

5.   ŠKODA

5.1   Opredelitev pojmov industrija Unije in proizvodnja Unije

(89)

Podobni izdelek sta v obravnavanem obdobju v Uniji izdelovala dva proizvajalca. Ti predstavljajo „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(90)

Celotna proizvodnja Unije je bila v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ocenjena na približno [8 000–10 000] ton. Komisija je to količino določila na podlagi vseh razpoložljivih informacij v zvezi z industrijo Unije, in sicer izpolnjenih vprašalnikov proizvajalcev Unije. Kot je navedeno v uvodni izjavi 12, celotno industrijo Unije predstavljata dva proizvajalca Unije.

5.2   Potrošnja Unije

(91)

Komisija je potrošnjo Unije določila na podlagi obsega prodaje industrije Unije na trgu Unije in Eurostatovih podatkov o uvozu na ravni oznake KN in oznake TARIC. Ta obseg prodaje je bil navzkrižno preverjen in po potrebi dopolnjen v zvezi s preverjenimi informacijami proizvajalcev Unije.

(92)

Potrošnja Unije se je gibala na naslednji način:

Preglednica 2

Potrošnja Unije (v tonah)

 

2021/2022

2022/2023

2023/2024

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Skupna potrošnja Unije

[46 000 –51 000 ]

[40 000 –44 000 ]

[32 000 –35 000 ]

[41 000 –46 000 ]

Indeks

100

86

68

89

Vir:

Eurostat, preverjeni podatki iz izpolnjenih vprašalnikov proizvajalcev Unije.

(93)

V obravnavanem obdobju se je potrošnja Unije razvila glede odvisnosti od kakovosti letine v Uniji. Na te podatke lahko vplivajo učinki kopičenja zalog, ki lahko nekoliko izkrivljajo podatke o potrošnji EU. Povpraševanje se je v obravnavanem obdobju zmanjšalo za 11 %.

5.3   Uvoz iz zadevne države

5.3.1   Obseg in tržni delež uvoza iz zadevne države

(94)

Komisija je obseg uvoza določila na podlagi podatkov Eurostata. Tržni delež uvoza je bil določen tako, da se je obseg uvoza primerjal s potrošnjo Unije, kot je prikazana v preglednici 2.

(95)

Uvoz iz zadevne države v Unijo se je gibal na naslednji način:

Preglednica 3

Obseg uvoza in tržni delež

 

2021/2022

2022/2023

2023/2024

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Obseg uvoza iz LRK (v tonah)

11 102

11 388

8 639

15 188

Indeks

100

103

78

137

Tržni delež (v %)

[21 –23 ]

[25 –27 ]

[24 –26 ]

[32 –35 ]

Indeks

100

119

114

154

Vir:

Eurostat, preverjeni podatki iz izpolnjenih vprašalnikov proizvajalcev Unije.

(96)

V obravnavanem obdobju se je obseg uvoza iz LRK povečal za 37 %. Vendar je bilo glede na zmanjšanje potrošnje Unije povečanje tržnega deleža znatno večje, in sicer na ravni 54 %, pri čemer se je tržni delež v obravnavanem obdobju povečal za približno 12 odstotnih točk.

5.3.2   Cene uvoza iz zadevnih držav in nelojalno nižanje prodajnih cen

(97)

Komisija je določila cene uvoza iz zadevne države na podlagi Eurostatovih podatkov. Tehtana povprečna cena uvoza iz zadevne države v Unijo se je gibala na naslednji način:

Preglednica 4

Uvozne cene (v EUR/tono)

 

2021/2022

2022/2023

2023/2024

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

LRK

1 343

1 365

1 218

1 167

Indeks

100

102

91

87

Vir:

Eurostat.

(98)

Kot je razvidno iz zgornje preglednice, so se v obravnavanem obdobju cene kitajskega uvoza znižale za 13 %.

(99)

Ker kitajski proizvajalci izvozniki niso sodelovali, je Komisija primerjala tehtano povprečno prodajno ceno vzorčenih proizvajalcev Unije, zaračunano nepovezanim strankam na trgu Unije, s tehtano povprečno uvozno ceno izdelka, ki se pregleduje, iz LRK po podatkih Eurostata in določeno na podlagi CIF, vključno s protidampinško dajatvijo.

(100)

Ta primerjava cen je pokazala 8,9-odstotno razliko med povprečno izvozno ceno in povprečno prodajno ceno industrije Unije. Brez protidampinških dajatev je razlika znašala 30,1 %.

5.4   Uvoz iz tretjih držav, razen LRK.

(101)

Obseg ter tržni delež in cene uvoza konzerviranih mandarin iz drugih tretjih držav so se gibali na naslednji način:

Preglednica 5

Uvoz iz tretjih držav

Država

 

2021/2022

2022/2023

2023/2024

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Turčija

Obseg (v tonah)

23 001

19 717

17 874

19 531

Indeks

100

86

78

85

Tržni delež (v %)

[43 –47 ]

[43 –47 ]

[49 –54 ]

[41 –45 ]

Povprečna cena (v EUR/tono)

1 685

1 846

1 660

1 522

Indeks

100

100

114

96

Druge tretje države

Obseg (v tonah)

992

668

218

995

Indeks

100

68

22

100

Tržni delež (v %)

[1,8 –2,2 ]

[1,8 –2,2 ]

[1,8 –2,2 ]

[1,8 –2,2 ]

Povprečna cena (v EUR/tono)

1 022

1 036

1 689

1 442

Indeks

100

101

165

141

Vse tretje države skupaj, razen LRK

Obseg (v tonah)

23 993

20 386

18 092

20 526

Indeks

100

85

75

86

Tržni delež (v %)

[48 –55 ]

[47 –54 ]

[52 –58 ]

[45 –50 ]

Indeks

100

99

111

96

Povprečna cena (v EUR/tono)

1 657

1 819

1 661

1 518

Indeks

100

109

100

91

Vir:

Eurostat.

(102)

V obravnavanem obdobju se je uvoz iz Turčije, ki predstavlja 62 % uvoza iz drugih tretjih držav v Unijo, zmanjšal za 15 %. Zmanjšanje je večje od 11-odstotnega zmanjšanja potrošnje.

(103)

Tržni delež uvoza iz vseh tretjih držav razen LRK se je zmanjšal za 4 %.

(104)

Cena uvoza iz vseh tretjih držav razen LRK je bila v primerjavi s ceno uvoza industrije Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom za [400–600] EUR/tono nižja.

5.5   Gospodarski položaj industrije Unije

(105)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je preiskava učinka dampinškega uvoza na industrijo Unije vključevala oceno vseh ekonomskih dejavnikov in kazalnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju.

5.5.1   Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(106)

Celotna proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 6

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

 

2021/2022

2022/2023

2023/2024

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Obseg proizvodnje (v tonah)

[15 000 –19 000 ]

[9 000 –11 000 ]

[6 000 –9 000 ]

[8 000 –10 000 ]

Indeks

100

60

44

54

Proizvodna zmogljivost (v tonah)

[48 000 –57 000 ]

[48 000 –57 000 ]

[48 000 –57 000 ]

[48 000 –57 000 ]

Indeks

100

100

100

100

Izkoriščenost zmogljivosti (v %)

[30 –33 ]

[18 –20 ]

[13 –15 ]

[16 –18 ]

Indeks

100

60

44

54

Vir:

preverjeni podatki iz izpolnjenih vprašalnikov proizvajalcev Unije.

(107)

Celotna proizvodnja izdelka, ki se pregleduje, v Uniji se je v prvih treh letih obravnavanega obdobja stalno zmanjševala, in sicer za 56 %, pri čemer se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom povečala za deset odstotnih točk. Na splošno se je proizvodnja v obravnavanem obdobju zmanjšala za 46 %. To zmanjšanje proizvodnje je mogoče pripisati izgubi tržnega deleža zaradi dampinškega uvoza in v manjši meri zmanjšanju potrošnje.

(108)

Povprečna izkoriščenost zmogljivosti je sledila podobnemu trendu kot proizvodnja in povpraševanje. Glede na stabilno proizvodno zmogljivost se je izkoriščenost zmogljivosti na splošno zmanjšala za 46 %, podobno kot se je zmanjšala proizvodnja.

5.5.2   Obseg prodaje in tržni delež

(109)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 7

Obseg prodaje in tržni delež

 

2021/2022

2022/2023

2023/2024

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Obseg prodaje na trgu Unije (v tonah)

[13 000 –16 000 ]

[9 000 –12 000 ]

[6 000 –8 000 ]

[7 000 –10 000 ]

Indeks

100

75

49

58

Tržni delež (v %)

[28 –31 ]

[22 –25 ]

[18 –20 ]

[19 –21 ]

Indeks

100

80

66

66

Vir:

Eurostat, preverjeni podatki iz izpolnjenih vprašalnikov proizvajalcev Unije.

(110)

Obseg prodaje industrije Unije se je gibal podobno kot potrošnja Unije. Na splošno se je obseg prodaje industrije Unije v obravnavanem obdobju zmanjšal za 42 %, pri čemer se je v prvih letih zmanjšal, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa se je začelo okrevanje.

(111)

Skupni tržni delež industrije Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 34 %.

5.5.3   Rast

(112)

Potrošnja se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 11 %. Glede na navedeno je industrija Unije izgubila tržni delež, medtem ko se je le uvoz iz zadevne države povečal in pridobil 54-odstotni tržni delež. Nasprotno pa se je uvoz iz drugih tretjih držav (tj. Turčije) zmanjšal za 4 %.

5.5.4   Zaposlenost in produktivnost

(113)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 8

Zaposlenost in produktivnost

 

2021/2022

2022/2023

2023/2024

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Število zaposlenih

[260 –290 ]

[200 –220 ]

[160 –180 ]

[190 –210 ]

Indeks

100

76

62

70

Produktivnost (v tonah/zaposlenega)

[56 –63 ]

[44 –50 ]

[40 –45 ]

[43 –49 ]

Indeks

100

79

71

77

Vir:

preverjeni podatki iz izpolnjenih vprašalnikov proizvajalcev Unije.

(114)

Zaposlenost se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 30 %. Produktivnost delovne sile proizvajalcev Unije, merjena kot proizvodnja (v tonah na zaposleno osebo na leto), se je prav tako zmanjšala za 23 %, kar je mogoče pojasniti z večjim zmanjšanjem proizvodnje (–46 %) v primerjavi z zmanjšanjem zaposlenosti (–30 %).

5.5.5   Cene in dejavniki, ki vplivajo nanje

(115)

Tehtane povprečne prodajne cene proizvajalcev Unije na enoto za nepovezane stranke v Uniji so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 9

Prodajne cene in stroški proizvodnje v Uniji (v EUR/tono)

 

2021/2022

2022/2023

2023/2024

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Povprečna prodajna cena na enoto v Uniji na celotnem trgu

[1 640 do 1 820 ]

[1 990 do 2 210 ]

[1 850 do 2 050 ]

[1 850 do 2 040 ]

Indeks

100

121

113

113

Stroški proizvodnje na enoto

[1 460 do 1 620 ]

[1 900 do 2 100 ]

[1 970 do 2 180 ]

[2 040 do 2 260 ]

Indeks

100

130

135

139

Vir:

preverjeni podatki iz izpolnjenih vprašalnikov proizvajalcev Unije.

(116)

V obravnavanem obdobju so se proizvodni stroški industrije Unije zvišali za 39 %. Znatno zvišanje proizvodnih stroškov v obdobjih 2022/2023 in 2023/2024 je bilo predvsem posledica učinka inflacijskega pritiska na gospodarstvo. Poleg tega so se zaradi zmanjšanja povpraševanja, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 93, povečali posredni stroški (splošni stroški proizvodnje) na enoto. Hkrati so se cene zvišale le za 13 %, zato industrija Unije ni mogla pokriti povečanja stroškov.

5.5.6   Stroški dela

(117)

Povprečni stroški dela industrije Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 10

Povprečni stroški dela na zaposlenega (v EUR)

 

2021/2022

2022/2023

2023/2024

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Povprečni stroški dela na zaposlenega

[22 500 do 24 900 ]

[23 100 do 25 600 ]

[24 300 do 26 900 ]

[26 100 –28 900 ]

Indeks

100

103

108

116

Vir:

preverjeni podatki iz izpolnjenih vprašalnikov proizvajalcev Unije.

(118)

Povprečni stroški dela na zaposlenega v industriji Unije so se v obravnavanem obdobju stalno zviševali, in sicer za 16 %.

5.5.7   Zaloge

(119)

Ravni zalog industrije Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 11

Zaloge

 

2021/2022

2022/2023

2023/2024

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Končne zaloge (v tonah)

[3 900 –4 400 ]

[2 100 –2 400 ]

[1 800 –2 100 ]

[1 500 –1 800 ]

Indeks

100

55

46

41

Končne zaloge kot delež proizvodnje

[23 –25 ]

[21 –23 ]

[24 –26 ]

[17 –19 ]

Indeks

100

91

104

75

Vir:

preverjeni podatki iz izpolnjenih vprašalnikov proizvajalcev Unije.

(120)

Industrija Unije je v obravnavanem obdobju znatno zmanjšala svoje ravni zalog (–59 %) in zaloge, izračunane kot delež proizvodnje (–25 %). Zato se to ne more šteti kot znak, da je industrija Unije utrpela škodo.

5.5.8.   Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala

(121)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 12

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

 

2021/2022

2022/2023

2023/2024

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Dobičkonosnost prodaje na prostem trgu v Uniji (v odstotku prihodka od prodaje)

[11 –12,1 ]

[12,6 –13,9 ]

[–4,8 – –5,3 ]

[–9,4 – –10,4 ]

Indeks

100

115

-44

-86

Denarni tok (v 1 000  EUR)

[2 800 –3 200 ]

[4 800 –5 400 ]

[500 –700 ]

[– 600  – – 800 ]

Indeks

100

169

20

-23

Naložbe (v 1 000  EUR)

[1 500 –1 800 ]

[2 500 –2 900 ]

[700 –900 ]

[1 200 –1 400 ]

Indeks

100

162

47

78

Donosnost naložb (v %)

[34 –38 ]

[33 –37 ]

[–8 – –9 ]

[–18 – –20 ]

Indeks

100

98

-23

-53

Vir:

preverjeni podatki iz izpolnjenih vprašalnikov proizvajalcev Unije.

(122)

Komisija je dobičkonosnost proizvajalcev Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot delež prihodkov od prodaje tega izdelka. Dobičkonosnost proizvajalcev Unije se je močno zmanjšala, in sicer z zelo zdrave ravni dobičkonosnosti v prvih dveh letih obravnavanega obdobja na močno izgubo, zlasti v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. V tem obdobju se je dobičkonosnost še poslabšala, pri čemer so izgube znašale od –9,4 % do –10,4 %. Ta trend je bil v skladu s trendi, ki so bili za proizvodnjo in prodajo že opisani v uvodnih izjavah 107 in 110.

(123)

Neto denarni tok pomeni zmožnost proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti. Trend neto denarnega toka se je zmanjšal podobno kot dobičkonosnost in postal negativen.

(124)

Raven naložb se je v obravnavanem obdobju znižala za 22 %.

(125)

Donosnost naložb je izražena kot dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb. Razvijala se je enako kot dobičkonosnost, kot je opisano v uvodni izjavi 122 zgoraj.

5.6   Sklep o škodi

(126)

Večina kazalnikov škode, kot so proizvodnja, produktivnost, prodaja, zaposlenost, izkoriščenost zmogljivosti, produktivnost, dobičkonosnost, donosnost naložb in denarni tok, se je v obravnavanem obdobju zmanjšala.

(127)

Poleg tega je industrija Unije utrpela škodo zaradi povečanja tržnih deležev, zlasti kitajskega uvoza.

(128)

Glede na opisani položaj industrije Unije bi se že tako krhek finančni položaj industrije Unije v primeru izteka ukrepa verjetno hitro in nadalje poslabšal, tudi če bi se odločila konkurirati glede obsega ali cene.

(129)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da je industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

6.   VZROČNA ZVEZA

(130)

Komisija je v skladu s členom 3(6) osnovne uredbe preučila, ali je dampinški uvoz iz zadevne države povzročil znatno škodo industriji Unije. V skladu s členom 3(7) osnovne uredbe je preučila tudi, ali bi lahko industriji Unije hkrati povzročali škodo tudi drugi znani dejavniki. Zagotovila je, da morebitna škoda zaradi drugih dejavnikov in ne zaradi dampinškega uvoza iz zadevne države ni bila pripisana dampinškemu uvozu. Ti dejavniki so uvoz iz drugih tretjih držav, izvozna učinkovitost industrije Unije in zmanjšanje povpraševanja.

6.1   Učinki dampinškega uvoza

(131)

Industrija Unije je v obravnavanem obdobju izgubila znaten obseg prodaje na trgu Unije, saj se je njen obseg prodaje zmanjšal za 42 %. Ker se je potrošnja zmanjšala za 11 %, se je tržni delež industrije Unije v obravnavanem obdobju zmanjšal za 34 %.

(132)

Zmanjšanje tržnega deleža industrije Unije bi bilo mogoče pripisati vzporednemu povečanju uvoza iz zadevne države, saj v obravnavanem obdobju ni bilo drugih virov uvoza, ki bi pridobili tržni delež. Dejansko se je tržni delež uvoza iz Kitajske povečal za 54 %, in sicer z [21–23] % na [32–35] %. Uvoz iz Kitajske je še naprej naraščal in pridobival tržni delež na račun industrije Unije.

(133)

Hkrati so kitajske uvozne cene v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nelojalno znižale prodajne cene industrije Unije za [28–33] % (brez protidampinških dajatev) in za [8–13] % (s protidampinškimi dajatvami). Kitajske uvozne cene so tudi znižale cene industrije Unije v času, ko so se proizvodni stroški zviševali, kar je negativno vplivalo na finančne kazalnike industrije Unije.

(134)

Zaradi izgubljenega obsega prodaje se je znatno zmanjšal tudi obseg proizvodnje industrije Unije, in sicer za 46 %.

(135)

Zato je bilo ugotovljeno, da je dampinški uvoz konzerviranih mandarin iz Kitajske povzročil znatno škodo industriji Unije.

6.2   Učinki drugih dejavnikov

6.2.1   Uvoz iz tretjih držav

(136)

Obseg uvoza iz drugih tretjih držav se je v obravnavanem obdobju gibal na način, prikazan v uvodni izjavi 101. Ta uvoz je izviral predvsem iz Turčije [41–45] % tržnega deleža v obdobju preiskave v zvezi s pregledom in vseh drugih držav (tj. Mehike, Peruja, Združenega kraljestva itd. [1,8–2,2] % tržnega deleža v obdobju preiskave v zvezi s pregledom).

(137)

Uvoz iz Turčije je pokazal rahlo zmanjšanje cene (–10 %) in obsega (–15 %), medtem ko je obseg uvoza iz drugih držav ostal precej stabilen, cena pa se je zvišala za 41 %.

(138)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da uvoz iz drugih držav (razen Turčije) zaradi majhnega obsega in velikega zvišanja cen ni prispeval k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije. Po drugi strani se je obseg uvoza iz Turčije zmanjšal (–15 %), čemur je sledilo znižanje cene (–10 %). To znižanje cen turškega uvoza izvaja pritisk na zniževanje cen industrije Unije in tako prispeva k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije.

6.2.2   Izvozna učinkovitost industrije Unije

(139)

Obseg izvoza vzorčenih proizvajalcev Unije se je v obravnavanem obdobju gibal na naslednji način:

Preglednica 13

Izvozna učinkovitost proizvajalcev Unije

 

2021/2022

2022/2023

2023/2024

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Obseg izvoza (v tonah)

[1 800 –2 000 ]

[1 100 –1 300 ]

[700 –900 ]

[900 –1 100 ]

Indeks

100

66

42

56

Povprečna cena (v EUR/tono)

[1 300 –1 500 ]

[1 700 –1 900 ]

[1 900 –2 100 ]

[1 900 do 2 100 ]

Indeks

100

131

146

144

Vir:

preverjeni podatki iz izpolnjenih vprašalnikov proizvajalcev Unije.

(140)

Obseg izvoza industrije Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 44 % (največji upad je bil v letih 2023 in 2024), vendar ta obseg v primerjavi s celotnim obsegom prodaje industrije Unije ni bil znaten. Zmanjšanje obsega izvoza je v bistvu sledilo enakim trendom kot prodaja na trgu Unije, delež izvoza v celotni prodaji proizvajalcev Unije pa je ostal precej stabilen, in sicer med [9,8–11,1] %. Poleg tega so bile povprečne izvozne prodajne cene v obdobju preiskave v zvezi s pregledom podobne prodajnim cenam Unije v obdobju 2023/2024.

(141)

Zato je Komisija na podlagi tega sklenila, da izvoz industrije Unije ni zmanjšal vzročne zveze med dampinškim uvozom iz zadevne države in ugotovljeno znatno škodo.

6.2.3   Zmanjšanje potrošnje

(142)

Kot je pojasnjeno v oddelku 4.2, je trg Unije v obravnavanem obdobju nihal. Med obdobji 2021/2022 in 2023/2024 se je močno zmanjšal, in sicer za 32 %. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom si je potrošnja delno opomogla, čeprav je ostala pod ravnjo iz obdobja 2021/22, pri čemer se je zmanjšala za 11 %. Obseg kitajskega uvoza se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom v primerjavi z obdobjem 2021/2022 povečal za 37 % in v tem obdobju krčenja povpraševanja pridobil znaten tržni delež, poleg tega pa industrija Unije ni mogla ohraniti tržnega deleža. Zmanjšanje obsega prodaje industrije Unije, sorazmerno z zmanjšanjem povpraševanja, bi moralo znašati približno 1 500–2 500 ton, vendar se je zmanjšanje zaradi povečanja kitajskega uvoza dejansko potrojilo in je znašalo 4 500–7 500 ton. Zato je Komisija sklenila, da zmanjšanje povpraševanja na trgu ni zmanjšalo vzročne zveze.

7.   VERJETNOST NADALJEVANJA ŠKODE

(143)

Komisija je v uvodni izjavi 129 sklenila, da je industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom utrpela znatno škodo. Zato je v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe ocenila, ali v primeru izteka ukrepov obstaja verjetnost nadaljevanja škode, ki jo je povzročil dampinški uvoz iz LRK.

(144)

Ker nobena stran iz LRK ni sodelovala, se je Komisija oprla na razpoložljive informacije v spisu. Proučila je obseg proizvodnje in neizkoriščene zmogljivosti v LRK, privlačnost trga Unije in morebiten vpliv razvoja obsega in cen uvoza iz Kitajske, pa tudi vpliv takega razvoja na obseg prodaje, cene in dobičkonosnost industrije Unije.

7.1   Proizvodna zmogljivost in neizkoriščena zmogljivost v LRK

(145)

Kot je podrobno navedeno že v uvodnih izjavah 78 in 80, so v LRK na voljo znatne neizkoriščene zmogljivosti. LRK je največja proizvajalka svežih mandarin na svetu, njeni proizvajalci izvozniki pa lahko oskrbujejo trge, ki so nekajkrat večji od trga Unije. Ti proizvajalci so močno usmerjeni in spodbujeni k prodaji velikih količin izdelkov na izvoznih trgih. Nedavno se je pokazalo tudi, da se lahko kitajski proizvajalci izvozniki hitro prilagodijo in oskrbujejo trg Unije z dampinškim uvozom. Opozoriti je treba, da se je uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz LRK eksponentno povečal po razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1355/2008 marca 2012 (glej uvodno izjavo 3).

7.2   Učinek kitajskega dampinga na industrijo Unije

(146)

V zvezi z ravnmi uvoznih cen je preiskava pokazala, da bi v primeru razveljavitve ukrepov ter ob predpostavki, da bi uvozna cena iz zadevne države in cena industrije Unije ostali enaki kot v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, uvozne cene nelojalno nižale prodajne cene industrije Unije za [9–11] % (vse vrste zadevnega izdelka). Zato bo industrija Unije verjetno izgubila obseg prodaje in tržne deleže na trgu Unije.

(147)

Komisija je izvedla simulacijo, da bi ocenila verjetni vpliv povečanja obsega uvoza iz Kitajske na industrijo Unije. Takoj ko se prodaja in obseg proizvodnje industrije Unije zaradi povečanja kitajskega uvoza konzerviranih mandarin zmanjšata za 6 200 ton, se proizvodni stroški na enoto povečajo za 7,1 %, s čimer se položaj proizvajalcev Unije tako poslabša, da začnejo ustvarjati izgubo. Kitajski proizvajalci izvozniki bi zlahka dosegli to povečanje obsega, saj imajo veliko neizkoriščeno zmogljivost, kot je bilo ugotovljeno v oddelku 4.1.

(148)

Ker 95 % uvoza iz tretjih držav razen LRK prihaja iz Turčije, ni nemogoče, da bi dampinške kitajske konzervirane mandarine nadomestile del tega obsega uvoza. Hkrati je povprečna prodajna cena turškega uvoza v Unijo nižja od povprečne prodajne cene industrije Unije, kar pomeni, da bi v primeru, če bi se prisotnost kitajskih dampinških konzerviranih mandarin na trgu Unije povečala, te najprej pridobile tržni delež na račun industrije Unije, preden bi prevzele tržni delež izvoza turških proizvajalcev v Unijo. Glede na neizkoriščeno zmogljivost kitajskih proizvajalcev pa bi v vsakem primeru zlahka prevzele tržni delež drugih tretjih držav (vključno s Turčijo) in tržni delež proizvajalcev Unije.

7.3   Privlačnost trga Unije

(149)

Velikost trga Unije – ki je četrti največji trg na svetu – je jasno pomemben dejavnik, ki prispeva k njegovi privlačnosti. Poleg tega dejstvo, da se je uvoz iz LRK kljub veljavnim ukrepom nadaljeval, kaže, da se zdi kitajskim proizvajalcem izvoznikom trg Unije privlačen in želijo na njem še naprej prodajati. Kot je bilo ugotovljeno po razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1355/2008 marca 2012, bi kitajski proizvajalci izvozniki poleg tega izvoz v druge tretje države v primeru razveljavitve veljavnih ukrepov verjetno preusmerili na trg Unije z višjimi cenami. Dodatne spodbude izhajajo iz trgovinskih omejitev na drugih trgih, zlasti 25-odstotnih tarif, ki so jih Združene države uvedle 24. septembra 2018 (41) in ki lahko preusmerijo izvoz v Unijo.

7.4   Sklep o verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode

(150)

Glede na navedeno bi iztek ukrepov najverjetneje povzročil takojšen in drastičen cenovni pritisk LRK, podprt z znatnimi razpoložljivimi zalogami in zmogljivostmi. To bi industrijo Unije prisililo, da zniža svoje cene ali zmanjša obseg prodaje. Če bi industrija znižala svoje cene, bi se njen dobiček kratkoročno spremenil v izgubo. Če bi industrija zmanjšala svoj obseg prodaje, bi se povečali njeni stroški na enoto, njena dobičkonosnost pa bi se še zmanjšala. Dolgoročno bi morala industrija Unije prilagoditi svoje proizvodne zmogljivosti (jih zmanjšati).

(151)

Glede na razmeroma negotov položaj industrije Unije, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 126–129, bi hitro povečanje sedanjega obsega dampinškega uvoza iz Kitajske najverjetneje škodljivo vplivalo na stanje industrije Unije in povzročilo hitro poslabšanje njenega finančnega položaja. Zato je Komisija sklenila, da bi razveljavitev ukrepov po vsej verjetnosti povzročila nadaljevanje škode industriji Unije.

8.   INTERES UNIJE

(152)

Komisija je v skladu s členom 21 osnovne uredbe preučila, ali bi bila ohranitev obstoječih protidampinških ukrepov v nasprotju z interesom Unije kot celote. Določitev interesa Unije je temeljila na preučitvi najrazličnejših zadevnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov.

8.1   Interes industrije Unije

(153)

Kot je bilo ugotovljeno v oddelku 4, industrija Unije trpi znatno škodo. Vendar bi razveljavitev ukrepov, kot je bilo ugotovljeno v oddelku 5, povzročila ponovni pritok dampinškega uvoza iz Kitajske, kar bi privedlo do hitrega in nadaljnjega poslabšanja že tako krhkega finančnega položaja. Zato bi podaljšanje veljavnosti ukrepov industriji Unije koristilo, saj bi proizvajalci Unije lahko ohranili svoj obseg prodaje in tržni delež, izboljšali dobičkonosnost in na splošno gospodarski položaj. Po drugi strani bi prenehanje veljavnosti ukrepov lahko ogrozilo obstoj industrije Unije, saj obstajajo razlogi za pričakovanje preusmeritve kitajskega izvoza na trg Unije po dampinških cenah in v znatnem obsegu, kar bi povzročilo nadaljevanje škode.

8.2   Interes nepovezanih uvoznikov

(154)

V preiskavi ni sodeloval noben uvoznik.

(155)

Na podlagi tega ni bilo znakov, da bi imela ohranitev ukrepov znaten negativen vpliv na uvoznike, ki bi bil večji od pozitivnega učinka ukrepov za industrijo Unije.

8.3   Interes uporabnikov

(156)

Uporabniki niso sodelovali v preiskavi. Zato Komisija ni mogla analizirati učinka obstoječih ukrepov na njihov položaj.

(157)

Na podlagi tega ni bilo znakov, da bi imela ohranitev ukrepov znaten negativen vpliv na uporabnike, ki bi bil večji od pozitivnega učinka ukrepov za industrijo Unije.

8.4   Sklep o interesu Unije

(158)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da v zvezi z interesom Unije ni utemeljenih razlogov proti ohranitvi sedanjih ukrepov za uvoz konzerviranih mandarin s poreklom iz LRK.

9.   PROTIDAMPINŠKI UKREPI

(159)

Na podlagi sklepov Komisije o verjetnosti nadaljevanja dampinga, verjetnosti nadaljevanja škode in interesu Unije bi bilo treba ohraniti protidampinške ukrepe za konzervirane mandarine iz LRK.

(160)

Da bi se zmanjšalo tveganje izogibanja ukrepom zaradi velikih razlik v stopnjah dajatev, so potrebni posebni ukrepi, da se zagotovi pravilna uporaba individualnih protidampinških dajatev. Družbe, za katere veljajo individualne protidampinške dajatve, morajo carinskim organom držav članic predložiti veljaven trgovinski račun. Ta račun mora ustrezati zahtevam iz člena 1(3) te uredbe. Za uvoz, za katerega navedeni račun ni predložen, bi bilo treba uporabiti protidampinško dajatev, ki se uporablja za „ves drug uvoz s poreklom iz Ljudske republike Kitajske“.

(161)

Čeprav je predložitev tega računa potrebna, da lahko carinski organi držav članic uporabijo individualne stopnje protidampinške dajatve za uvoz, pa ni edini element, ki ga morajo carinski organi upoštevati. Četudi predloženi račun izpolnjuje vse zahteve iz člena 1(3) te uredbe, morajo carinski organi držav članic izvajati svoje običajne kontrole in lahko, kot v vseh drugih primerih, zahtevajo dodatne dokumente (odpremne listine itd.) za preverjanje točnosti navedb v deklaraciji in zagotovitev, da je uporaba nižje stopnje dajatve, ki temu sledi, upravičena v skladu s carinsko zakonodajo.

(162)

Če bi se po nadaljevanju uvedbe zadevnih ukrepov obseg izvoza družb, za katere veljajo nižje individualne stopnje dajatev, znatno povečal, bi se tako povečanje obsega lahko obravnavalo kot sprememba v vzorcu trgovanja, nastala zaradi uvedbe ukrepov v smislu člena 13(1) osnovne uredbe. V takih okoliščinah in če so izpolnjeni pogoji, se lahko začne preiskava proti izogibanju. S to preiskavo se lahko med drugim preuči potreba po odpravi individualnih stopenj dajatve in posledični uvedbi dajatve na ravni države.

(163)

Družba lahko zahteva uporabo teh individualnih stopenj protidampinške dajatve, če naknadno spremeni ime svojega subjekta. Zahtevek je treba nasloviti na Komisijo (42). Vsebovati mora vse ustrezne informacije, s katerimi je mogoče dokazati, da sprememba ne vpliva na pravico družbe do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja. Če sprememba imena družbe ne vpliva na njeno upravičenost do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja, se v Uradnem listu Evropske unije objavi uredba o spremembi imena.

(164)

Komisija je 13. julija 2026 razkrila bistvena dejstva in premisleke, na podlagi katerih je nameravala ohraniti veljavne protidampinške dajatve. Za vse strani je bil določen rok, v katerem so lahko predložile pripombe k razkritju.

(165)

Proizvajalca Unije iz uvodne izjave 12 sta se strinjala z ugotovitvijo Komisije. Drugih pripomb ni prejela.

(166)

V skladu s členom 109 Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 Evropskega parlamenta in Sveta (43) se obresti, ki jih je treba plačati, kadar je treba znesek povrniti na podlagi sodbe Sodišča Evropske unije, izračunajo z obrestno mero, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja, objavljeno v seriji C Uradnega lista Evropske unije, in ki velja na prvi koledarski dan posameznega meseca.

(167)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Uvede se dokončna protidampinška dajatev na uvoz pripravljenih ali konzerviranih mandarin (vključno s tangerinami in satsumami), klementin, wilking mandarin in drugih podobnih hibridov agrumov, ki ne vsebujejo dodanega alkohola, ne glede na to, ali jim je dodan sladkor oziroma drugo sladilo ali ne, in kot so trenutno opredeljeni pod tarifno številko HS 2008 , ki so trenutno uvrščeni pod oznake KN 2008 30 55 , 2008 30 75 in ex 2008 30 90  (oznake TARIC 2008 30 90 61, 2008 30 90 63, 2008 30 90 65, 2008 30 90 67 in 2008 30 90 69), s poreklom iz Ljudske republike Kitajske.

2.   Stopnje dokončne protidampinške dajatve, ki se uporabljajo za neto ceno franko meja Unije pred plačilom dajatve za izdelek iz odstavka 1, ki ga proizvajajo spodaj navedene družbe, so:

Družba

EUR/tono neto mase izdelka

Dodatna oznaka TARIC

Yichang Rosen Foods Co., Ltd., Yichang, Zhejiang

531,2

A886

Zhejiang Taizhou Yiguan Food Co. Ltd, Huangyan, Zhejiang

361,4

A887

Hubei Xinshiji Foods Co., Ltd, Dangyang City, Hubei Province

489,7

A888

Zhejiang Juzhou Foods Co., Ltd, Sanmen, Zhejiang

499,9

C528

Sodelujoči proizvajalci izvozniki, ki niso vključeni v vzorec iz Priloge

499,6

A889

Ves drug uvoz s poreklom iz Ljudske republike Kitajske

531,2

A999

3.   Pogoj za uporabo individualnih stopenj dajatve, določenih za družbe iz odstavka 2, je predložitev veljavnega trgovinskega računa carinskim organom držav članic, ki vsebuje izjavo z datumom in podpisom uradnika subjekta, ki izdaja take račune, ter njegovim imenom in funkcijo, in sicer: „Podpisani potrjujem, da je (količina v tonah) (zadevnega izdelka), prodanega za izvoz v Evropsko unijo, ki ga zajema ta trgovinski račun, proizvedla družba (ime in naslov družbe) (dodatna oznaka TARIC) v Ljudski republiki Kitajski. Izjavljam, da so podatki na tem računu popolni in resnični.“ Če tak račun ni predložen, se uporablja stopnje dajatve, ki velja za „ves drug uvoz s poreklom iz Ljudske republike Kitajske“.

Člen 2

1.   V primerih, ko se blago poškoduje, preden je dano v prosti promet, in se zato dejansko plačana ali plačljiva cena prilagodi za določitev carinske vrednosti v skladu s členom 132 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/2447 (44), se znesek protidampinške dajatve, izračunan na podlagi člena 1, zniža za odstotek, ki ustreza prilagoditvi dejansko plačane ali plačljive cene.

2.   Če ni določeno drugače, se uporabljajo veljavni carinski predpisi.

Člen 3

Člen 1(2) se lahko spremeni tako, da se nov proizvajalec izvoznik doda na seznam sodelujočih družb, ki niso vključene v vzorec in za katere velja tehtana povprečna stopnja dajatve v višini 499,6 EUR/tono neto mase izdelka, kadar morebitni novi proizvajalec izvoznik v Ljudski republiki Kitajski Komisiji zagotovi zadostne dokaze, da:

(a)

izdelka iz člena 1(1) v obdobju prvotne preiskave (med 1. oktobrom 2006 in 30. septembrom 2007) ni izvažal v Unijo;

(b)

ni povezan s proizvajalci izvozniki v Ljudski republiki Kitajski, za katere veljajo ukrepi, uvedeni s to uredbo, ter

(c)

je bodisi dejansko izvažal zadevni izdelek v Unijo bodisi prevzel nepreklicno pogodbeno obveznost, da bo po koncu obdobja preiskave v zvezi s pregledom izvozil znatno količino v Unijo.

Člen 4

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 21. oktobra 2026

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)   UL L 176, 30.6.2016, str. 21, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2016/1036/oj.

(2)  Uredba Sveta (ES) št. 1355/2008 z dne 18. decembra 2008 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz nekaterih pripravljenih ali konzerviranih agrumov (mandarin itd.) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 350, 30.12.2008, str. 35, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2008/1355/oj).

(3)  Sodba Sodišča Evropske unije z dne 22. marca 2012 (GLS), C-338/10, ECLI:EU:C:2012:158.

(4)  Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 158/2013 z dne 18. februarja 2013 o ponovni uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih pripravljenih ali konzerviranih agrumov (mandarin itd.) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 49, 22.2.2013, str. 29, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2013/158/oj).

(5)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1313/2014 z dne 10. decembra 2014 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih pripravljenih ali konzerviranih agrumov (in sicer mandarin itd.) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske po pregledu zaradi izteka ukrepov v skladu s členom 11(2) Uredbe (ES) št. 1225/2009 (UL L 354, 11.12.2014, str. 17, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2014/1313/oj).

(6)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/1534 z dne 21. oktobra 2020 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih pripravljenih ali konzerviranih agrumov (mandarin itd.) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske po pregledu zaradi izteka ukrepov v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 (UL L 351, 22.10.2020, str. 2, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2020/1534/oj).

(7)   UL C, C/2025/862, 3.2.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2025/862/oj.

(8)  Popravek (UL C, C/2025/90108, 12.12.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2025/5628/corrigendum/2025-12-12/oj) Obvestila o začetku pregleda zaradi izteka protidampinških ukrepov, ki veljajo za uvoz nekaterih pripravljenih ali konzerviranih agrumov (in sicer mandarin itd.) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL C, C/2025/5628, 21.10.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2025/5628/oj).

(9)   https://tron.trade.ec.europa.eu/investigations/case-view?caseId=2816.

(10)   https://www.tuik.gov.tr/Home/Index.

(11)   https://login.bvdinfo.com/R1/Orbis.

(12)   http://www.gtis.com/gta/secure/default.cfm.

(13)  Delovni dokument služb Komisije o znatnem izkrivljanju v gospodarstvu Ljudske republike Kitajske za namene preiskav trgovinske zaščite, 10. april 2024 (SWD(2024) 91 final). Stran 13 zahtevka.

(14)  Stran 14 zahtevka.

(15)  Strani 14 in 15 zahtevka.

(16)  Strani 15 do 21 zahtevka.

(17)  Stran 16 zahtevka.

(18)  Strani 29 in 30 zahtevka.

(19)  Strani 31 do 34 zahtevka.

(20)  Izvedbena uredba (EU) 2020/1534.

(21)  Izvedbena uredba (EU) 2020/1534, uvodne izjave 68 do 70.

(22)  Izvedbena uredba (EU) 2020/1534, uvodne izjave 71 do 76.

(23)  Izvedbena uredba (EU) 2020/1534, uvodne izjave 84 do 89.

(24)  Izvedbena uredba (EU) 2020/1534, uvodne izjave 90 do 94.

(25)  Izvedbena uredba (EU) 2020/1534, uvodne izjave 95 do 106.

(26)  Delovni dokument služb Komisije o znatnem izkrivljanju v gospodarstvu Ljudske republike Kitajske za namene preiskav trgovinske zaščite, 10. april 2024 (SWD(2024) 91 final).

(27)  Odprti podatki Svetovne banke – Višji srednji dohodek, https://data.worldbank.org/income-level/upper-middle-income.

(28)  Če nobena država s podobno stopnjo razvitosti ne proizvaja izdelka, ki se pregleduje, se lahko upošteva proizvodnja izdelka, ki je v isti splošni kategoriji in/ali sektorju kot izdelek, ki se pregleduje.

(29)   http://www.gtis.com/gta/secure/default.cfm.

(30)   https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/nrg_pc_205/default/table?lang=en.

(31)   TÜİK - Veri Portalı (tuik.gov.tr).

(32)  Uredba (EU) 2015/755 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2015 o skupnih pravilih za uvoz iz nekaterih tretjih držav (UL L 123, 19.5.2015, str. 33, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2015/755/oj).

(33)  „Proizvodnja živil“ pod oznako NACE C.10 zajema „drugo predelavo in konzerviranje sadja in zelenjave“ pod oznako NACE C.10.39. Za dodatne informacije o NACE glej „NACE Rev. 2 – Statistična klasifikacija gospodarskih dejavnosti“, Eurostat; na voljo na naslovu: https://ec.europa.eu/eurostat/web/products-manuals-andguidelines/-/KS-RA-07-015, pridobljeno januarja 2026.

(34)  Komisija je za izračun povprečne cene v obdobju preiskave v zvezi s pregledom izračunala povprečno ceno na enoto (EUR/KWh) za drugo polovico leta 2024 in prvo polovico leta 2025, pretvorjeno v CNY. Podatki Eurostata so bili pridobljeni 16. januarja 2026 na naslednji povezavi: https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/nrg_pc_205/default/table?lang=en.

(35)   TÜİK Kurumsal (zadnji dostop 16. januarja 2026).

(36)  Konsolidirani računovodski izkaz in poročilo neodvisnega revizorja za leto 2023 – https://www.frigo-pak.com.tr/.

(37)  Izračunano na podlagi informacij, ki jih je predložila skupina kitajskih proizvajalcev izvoznikov, ki so sodelovali v prejšnji preiskavi v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa, in ocenjeno na ravni celotne kitajske industrije.

(38)  Po podatkih družbe S&P Global Market Intelligence o izvozu pripravljenih/konzerviranih agrumov (tarifni oznaki 2008 30 10 in 2008 30 90 ) iz LRK v proizvodnem letu 2024 so glavni namembni kraji za izvoz kitajskih proizvajalcev Združene države Amerike, Japonska, Indonezija in EU. Povprečna cena na enoto v proizvodnem letu 2024 je bila: (i) 1,13 EUR na kg za izvoz v Združene države Amerike, (ii) 1,21 EUR na kg za izvoz v EU in (iii) 4,12 EUR na kg za izvoz na Japonsko – www.spglobal.com/en (zadnji dostop maja 2026).

(39)  Tarifa iz oddelka 301: 25 % (ad valorem – odstotek vrednosti blaga).

(40)  V zbirki podatkov je navedenih več kot 112 izvoznih destinacij.

(41)  Glej oddelek 301 – Kitajska – Razpoložljivi tarifni ukrepi in postopek izključitve: https://ustr.gov/issue-areas/enforcement/section-301-investigations/search (iskanje po 8-mestni podštevilki HTS: 2008 30 55 ). Stran je bila nazadnje obiskana 8. julija 2026.

(42)  Evropska komisija, Generalni direktorat za trgovino in ekonomsko varnost, Direktorat G, Rue de la Loi/Wetstraat 170, 1040 Bruxelles/Brussel, BELGIQUE/ BELGIË.

(43)  Uredba (EU, Euratom) 2024/2509 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2024 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (UL L, 2024/2509, 26.9.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/2509/oj).

(44)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2447 z dne 24. novembra 2015 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o carinskem zakoniku Unije (UL L 343, 29.12.2015, str. 558, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2015/2447/oj).


PRILOGA

Sodelujoči kitajski proizvajalci izvozniki, ki niso vključeni v vzorec:

Hunan Pointer Foods Co., Ltd., Yongzhou, Hunan

Ningbo Pointer Canned Foods Co., Ltd., Xiangshan, Ningbo

Yichang Jiayuan Foodstuffs Co., Ltd., Yichang, Hubei

Ninghai Dongda Foodstuff Co., Ltd., Ningbo, Zhejiang

Huangyan No.2 Canned Food Factory, Huangyan, Zhejiang

Zhejiang Fomdas Foods Co., Ltd., Xinchang, Zhejiang

Toyoshima Share Yidu Foods Co., Ltd., Yidu, Hubei

Guangxi Guiguo Food Co., Ltd., Guilin, Guangxi

Zhejiang Juda Industry Co., Ltd., Quzhou, Zhejiang

Zhejiang Iceman Group Co., Ltd., Jinhua, Zhejiang

Ningbo Guosheng Foods Co., Ltd., Ninghai

Yi Chang Yin He Food Co., Ltd., Yidu, Hubei

Yongzhou Quanhui Canned Food Co., Ltd., Yongzhou, Hunan

Ningbo Orient Jiuzhou Food Trade & Industry Co., Ltd., Yinzhou, Ningbo

Guangxi Guilin Huangguan Food Co., Ltd., Guilin, Guangxi

Ningbo Wuzhouxing Group Co., Ltd., Mingzhou, Ningbo


ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2026/2327/oj

ISSN 1977-0804 (electronic edition)