(1)

Odnosi med Evropsko unijo (v nadaljnjem besedilu: Unija) in Ukrajino se še naprej razvijajo v okviru evropske sosedske politike (ESP) in vzhodnega partnerstva. Pridružitveni sporazum med Unijo in Ukrajino (2) (v nadaljnjem besedilu: pridružitveni sporazum), ki vključuje poglobljeno in celovito prostotrgovinsko območje, je začel veljati 1. septembra 2017.

(2)

Pomladi 2014 se je Ukrajina zavzela za ambiciozen program reform, katerega cilj je stabilizirati gospodarstvo in izboljšati življenje njenih državljanov. Boj proti korupciji ter ustavne, volilne in sodne reforme so med najpomembnejšimi prednostnimi nalogami programa. Izvajanje teh reform je bilo podprto s petimi zaporednimi programi makrofinančne pomoči, na podlagi katerih je Ukrajina prejela pomoč v obliki posojil v skupni višini 5 milijard EUR. Z zadnjo makrofinančno pomočjo, ki je bila na voljo v zvezi s pandemijo COVID-19 na podlagi Sklepa (EU) 2020/701 Evropskega parlamenta in Sveta (3), je bilo zagotovljenih 1,2 milijarde EUR posojil Ukrajini, zaključena pa je bila septembra 2021.

(3)

Gospodarstvo Ukrajine so prizadeli recesija leta 2020, ki jo je povzročila pandemija COVID-19, in dolgotrajne varnostne grožnje na njeni meji z Rusijo. Nenehno povečevanje negotovosti je povzročilo nedavno izgubo zaupanja, kar je negativno vplivalo na gospodarske obete, in od sredine januarja 2022 izgubo dostopa do mednarodnih kapitalskih trgov. Slabšanje pogojev financiranja je prispevalo k znatni vrzeli v zunanjem financiranju, ki se povečuje, ter močno obremenjuje naložbe, zaradi česar slabi odpornost Ukrajine na prihodnje gospodarske in politične pretrese.

(4)

Ukrajinska vlada je pokazala močno zavezanost izvajanju nadaljnjih reform, pri čemer se je v trenutnem kritičnem obdobju kratkoročno osredotočila na ključna področja politike, kot so gospodarska odpornost in stabilnost, upravljanje in pravna država ter energetika.

(5)

Ukrajinski organi so z obnovljeno zavezanostjo izvajanju takih reform in močno politično voljo od poletja 2021 pospešili izvajanje reform. To je Ukrajini omogočilo tudi uspešno dokončanje ukrepa makrofinančne pomoči v zvezi s pandemijo COVID-19, saj je izvedla vse reformne ukrepe, dogovorjene z Unijo v memorandumu o soglasju.

(6)

Da bi se v zvezi s krizo zaradi pandemije COVID-19, omogočila večja prožnost pri politikah, je Mednarodni denarni sklad (MDS) junija 2020 odobril 18-mesečni aranžma „stand-by“ za Ukrajino v višini 5 milijard USD. Navedeni aranžma se osredotoča na štiri prednostne naloge: (i) blaženje gospodarskih posledic krize, vključno s podporo gospodinjstvom in podjetjem; (ii) zagotavljanje trajne neodvisnosti centralne banke in prilagodljivega tečaja; (iii) zagotavljanje finančne stabilnosti ob povračilu stroškov zaradi reševanja bank ter (iv) napredek pri ključnih ukrepih upravljanja in boja proti korupciji, da se ohranijo in poglobijo nedavni dosežki. Zaradi neenakomernega izvajanja prvi pregled programa, v katerem je bilo dogovorjeno tudi njegovo podaljšanje do konca junija 2022, ni bil zaključen do novembra 2021. Tako vsa izplačila v okviru sedanjega programa MDS do zdaj znašajo 2,8 milijarde USD. Do konca drugega četrtletja 2022 sta načrtovana še dva pregleda.

(7)

Zaradi velikih tveganj glede financiranja proračuna in počasnega okrevanja po krizi v zvezi s pandemijo COVID-19 ter hitre pospešitve inflacije je Ukrajina 16. novembra 2021 Unijo zaprosila za nov program dolgoročne makrofinančne pomoči v višini do 2,5 milijarde EUR. Taka nujna makrofinančna pomoč je odziv zlasti na nenadno in nepričakovano povečanje potreb Ukrajine po zunanjem financiranju, ki so nastale zaradi de facto izgube dostopa do finančnih trgov, ter na neposredne temeljne izzive.

(8)

Ker je Ukrajina država, ki jo zajema ESP, bi se morala šteti za upravičenko do makrofinančne pomoči Unije.

(9)

Makrofinančna pomoč Unije bi morala biti izreden finančni instrument nevezane in nenamenske plačilnobilančne podpore, namenjene takojšnjim potrebam upravičenke po zunanjem financiranju, in bi morala podpreti izvajanje programa politike, ki vsebuje takojšnje odločne ukrepe prilagajanja in strukturnih reform, oblikovane za kratkoročno izboljšanje plačilnobilančnega položaja in srednjeročno izboljšanje gospodarske odpornosti upravičenke.

(10)

Ker je zaradi izgube dostopa do trga in odliva kapitala v plačilni bilanci Ukrajine še vedno znatna vrzel v zunanjem financiranju, ki presega sredstva, ki jih zagotavljajo MDS in druge večstranske institucije, je hitra zagotovitev nujne makrofinančne pomoči Unije Ukrajini v trenutnih izjemnih okoliščinah ustrezen kratkoročen odziv na znatna tveganja za državo. Makrofinančna pomoč Unije bi podpirala gospodarsko stabilizacijo Ukrajine, njen cilj pa bi bil okrepiti takojšnjo odpornost države ter, kjer je to trenutno izvedljivo, okrepiti program strukturnih reform Ukrajine z dopolnjevanjem sredstev iz finančne ureditve MDS.

(11)

Makrofinančna pomoč Unije bi morala biti namenjena podpori ponovne vzpostavitve vzdržnega stanja v zunanjem financiranju Ukrajine, s čimer bi se podprl njen gospodarski in družbeni razvoj.

(12)

Pričakuje se, da bodo makrofinančno pomoč Unije spremljala izvajanje proračunske podpore v okviru Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/947 Evropskega parlamenta in Sveta (4).

(13)

Določitev zneska makrofinančne pomoči Unije temelji na kvantitativni oceni preostalih potreb Ukrajine po zunanjem financiranju in upošteva zmožnost države, da se financira z lastnimi sredstvi, predvsem z mednarodnimi rezervami, ki so ji na voljo. Makrofinančna pomoč Unije bi morala dopolnjevati programe in sredstva, ki jih zagotavljata MDS in Svetovna banka. Pri določanju zneska pomoči se upoštevajo tudi pričakovani finančni prispevki večstranskih donatorjev, potreba po zagotavljanju pravične porazdelitve bremena med Unijo in drugimi donatorji, drugi instrumenti Unije za zunanje financiranje, ki se že uporabljajo v Ukrajini, in dodana vrednost celotne vključenosti Unije.

(14)

Komisija bi morala zagotoviti, da je makrofinančna pomoč Unije pravno in vsebinsko skladna z glavnimi načeli in cilji različnih področij zunanjega delovanja in drugih ustreznih politik Unije ter z ukrepi, sprejetimi v okviru teh področij in politik.

(15)

Makrofinančna pomoč Unije bi morala podpirati zunanjo politiko Unije do Ukrajine. Komisija in Evropska služba za zunanje delovanje bi morali v celotnem obdobju zagotavljanja makrofinančne pomoči tesno sodelovati, da bi usklajevali in zagotavljali doslednost zunanje politike Unije.

(16)

Makrofinančna pomoč Unije bi morala podpirati zavezanost Ukrajine vrednotam, ki jih deli z Unijo, vključno z demokracijo, pravno državo, dobrim upravljanjem, spoštovanjem človekovih pravic, trajnostnim razvojem in zmanjševanjem revščine, kakor tudi njeno zavezanost načelom odprte in pravične trgovine, ki temelji na pravilih.

(17)

Predpogoj za dodelitev makrofinančne pomoči Unije bi moral biti, da Ukrajina spoštuje učinkovite demokratične mehanizme, vključno z večstrankarskim parlamentarnim sistemom, in pravno državo, ter zagotavlja spoštovanje človekovih pravic. Poleg tega bi morali posebni cilji makrofinančne pomoči Unije povečati učinkovitost, preglednost in odgovornost sistemov za upravljanje javnih financ ter spodbujati strukturne reforme, katerih cilji so podpiranje trajnostne in vključujoče rasti, ustvarjanje dostojnih delovnih mest in fiskalna konsolidacija. Komisija in Evropska služba za zunanje delovanje bi morali redno spremljati izpolnjevanje predpogojev in doseganje navedenih ciljev.

(18)

Da bi zagotovili učinkovito zaščito finančnih interesov Unije, povezanih z makrofinančno pomočjo Unije, bi morala Ukrajina izvesti ustrezne ukrepe za preprečevanje in boj proti goljufijam, korupciji in drugim nepravilnostim, povezanim s to pomočjo. Poleg tega bi bilo treba sprejeti določbo, na podlagi katere bi Komisija izvajala nadzor, Računsko sodišče revizije, Evropsko javno tožilstvo pa izvrševalo svoje pristojnosti.

(19)

Sprostitev makrofinančne pomoči Unije ne posega v pristojnosti Evropskega parlamenta in Sveta kot proračunskega organa.

(20)

Zneski rezervacij, potrebnih za makrofinančno pomoč Unije, bi morali biti skladni z odobrenimi proračunskimi sredstvi iz večletnega finančnega okvira.

(21)

Makrofinančno pomoč Unije bi morala upravljati Komisija. Da bi Evropski parlament in Svet lahko spremljala izvajanje tega sklepa, bi ju morala Komisija redno obveščati o dogajanjih v zvezi s to pomočjo in jima posredovati ustrezne dokumente.

(22)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja tega sklepa bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (5).

(23)

Za makrofinančno pomoč Unije bi morali veljati pogoji gospodarske politike, ki se določijo v memorandumu o soglasju. Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja in zaradi učinkovitosti bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila za pogajanja o teh pogojih z ukrajinskimi organi pod nadzorom odbora predstavnikov držav članic v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011. V skladu z navedeno uredbo bi se moral praviloma uporabljati svetovalni postopek, razen v primerih, ki so določeni v navedeni uredbi. Ob upoštevanju potencialno pomembnega učinka pomoči, višje od 90 milijonov EUR, je primerno, da se za ukrepe, ki ta prag presegajo, uporablja postopek pregleda, kot je določeno v Uredbi (EU) št. 182/2011. Ob upoštevanju zneska makrofinančne pomoči Unije Ukrajini bi se moral za sprejetje memoranduma o soglasju in za kakršno koli zmanjšanje, začasno prekinitev ali ukinitev pomoči uporabljati postopek pregleda.

(24)

Ker cilja tega sklepa, in sicer zagotavljanja nujne makrofinančne pomoči Ukrajini za podpiranje zlasti njene gospodarske odpornosti in stabilnosti, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinkov predlaganega ukrepa lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji (PEU). V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta sklep ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(25)

Zaradi nujnosti, ki jo narekujejo izjemne okoliščine, ki jih je povzročila pandemija COVID-19 in s tem povezane gospodarske posledice, je primerno določiti izjemo od roka osmih tednov iz člena 4 Protokola št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji, ki je priložen PEU, Pogodbi o delovanju Evropske unije in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo.

(26)

Da se omogoči takojšnja uporaba ukrepov iz tega sklepa, bi moral ta sklep nujno začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije –