(1)

30. aprila 2024 je začel veljati prenovljeni okvir ekonomskega upravljanja EU. Osrednji elementi prenovljenega okvira ekonomskega upravljanja EU so Uredba (EU) 2024/1263 Evropskega parlamenta in Sveta o učinkovitem usklajevanju ekonomskih politik in večstranskem proračunskem nadzoru (1) skupaj s spremenjeno Uredbo (ES) št. 1467/97 o izvajanju postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem (2) in spremenjeno Direktivo Sveta 2011/85/EU o proračunskih okvirih držav članic (3). Cilj okvira je spodbujati zdrave in vzdržne javne finance, z reformami in naložbami pa trajnostno in vključujočo rast in odpornost, ter preprečiti čezmerni javnofinančni primanjkljaj. Okvir spodbuja tudi nacionalno odgovornost in je srednjeročno bolj usmerjen ob učinkovitejšem in doslednejšem izvrševanju pravil.

(2)

V središču novega okvira ekonomskega upravljanja so nacionalni srednjeročni fiskalno-strukturni načrti, ki jih države članice predložijo Svetu in Komisiji. Načrti morajo izpolniti dva cilja: (i) zagotoviti, da se bo med drugim dolg sektorja država do konca prilagoditvenega obdobja verjetno zmanjševal ali ostal na preudarni ravni ter da se javnofinančni primanjkljaj srednjeročno zmanjša in ohranja pod referenčno vrednostjo 3 % BDP, ter (ii) zagotoviti izvajanje reform in naložb v odziv na glavne izzive, ugotovljene v okviru evropskega semestra, in obravnavati skupne prednostne naloge EU. V ta namen mora biti v vsakem načrtu predstavljena srednjeročna zaveza za pot gibanja očiščenih odhodkov (4), ki dejansko določa proračunsko omejitev v času trajanja načrta, ki zajema štiri- ali petletno obdobje (odvisno od trajanja rednega zakonodajnega obdobja v državi članici). Poleg tega je treba v načrtu pojasniti, kako bo država članica zagotovila izvajanje reform in naložb v odziv na glavne izzive, ugotovljene v okviru evropskega semestra, zlasti v specifičnih priporočilih za državo (vključno s tistimi, ki se nanašajo na postopek v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji, če je ustrezno), in kako bo načrt obravnaval skupne prednostne naloge Unije. Obdobje za fiskalno prilagoditev traja štiri leta in se lahko podaljša za največ tri leta, če se država članica zaveže, da bo izvedla sklop ustreznih reform in naložb, ki izpolnjujejo merila iz Uredbe (EU) 2024/1263.

(3)

Komisija po predložitvi načrta oceni, ali načrt izpolnjuje zahteve iz Uredbe (EU) 2024/1263.

(4)

Svet mora nato na priporočilo Komisije sprejeti priporočilo, v katerem določi pot gibanja očiščenih odhodkov za zadevno državo članico in po potrebi potrdi sklop zavez v zvezi z reformami in naložbami, na katerih temelji podaljšanje obdobja fiskalne prilagoditve.

(5)

Romunija je Svetu in Komisiji 25. oktobra 2024 predložila nacionalni srednjeročni fiskalno-strukturni načrt. Načrt je bil po dogovoru s Komisijo predložen po podaljšanju roka, določenega v členu 36 Uredbe (EU) 2024/1263. Rok za predložitev je bil glede na razloge, ki jih je podala Romunija, po dogovoru s Komisijo podaljšan.

(6)

Da bi Komisija določila okvir za dialog, ki vodi do predložitve nacionalnih srednjeročnih fiskalno-strukturnih načrtov, je 21. junija 2024 Romuniji poslala referenčno smer (5) v skladu s členom 9 Uredbe (EU) 2024/1263. Komisija je referenčno smer objavila 25. oktobra (6). Referenčna smer temelji na tveganjih in zagotavlja, da se do konca obdobja fiskalne prilagoditve in ob odsotnosti nadaljnjih proračunskih ukrepov po prilagoditvenem obdobju dolg sektorja država verjetno zmanjšuje ali srednjeročno ostane na preudarni ravni ter da se primanjkljaj sektorja država v prilagoditvenem obdobju zmanjša pod 3 % BDP in srednjeročno ostane pod to referenčno vrednostjo. Srednjeročno obdobje je opredeljeno kot desetletno obdobje po koncu prilagoditvenega obdobja. V skladu s členom 6, točka (d), ter členoma 7 in 8 Uredbe (EU) 2024/1263 je referenčna smer skladna tudi z merilom glede primanjkljaja, zaščitnim ukrepom za vzdržnost dolga in zaščitnim ukrepom za odpornost na primanjkljaj. Referenčna smer Romunije določa, da na podlagi predpostavk Komisije, na katerih temeljijo predhodne smernice, posredovane junija 2024, in ob predpostavki sedemletnega prilagoditvenega obdobja rast očiščenih odhodkov ne bi smela preseči vrednosti iz tabele 1. To ustreza povprečni rasti očiščenih odhodkov v višini 5,2 % v prilagoditvenem obdobju (2025–2031) in v višini 5,5 % v obdobju 2025–2028.

Tabela 1: Referenčna smer, ki jo je Komisija posredovala Romuniji 21. junija 2024

(7)

Romunija je med julijem in oktobrom 2024 s Komisijo opravila tehnični dialog v skladu s členom 12 Uredbe (EU) 2024/1263. Dialog je bil osredotočen na pot gibanja očiščenih odhodkov, ki jo je predvidela Romunija, in njene temeljne predpostavke ter na predvideni sklop reformnih in naložbenih zavez, na katerih temelji prošnja Romunije za podaljšanje prilagoditvenega obdobja. Razprave so bile osredotočene na davčno reformo, reformo davčne uprave, reformo davčne ureditve za mikropodjetja in preglede porabe. Obravnavani so bili tudi predvideno izvajanje reform in naložb v odziv na glavne izzive, ugotovljene v okviru evropskega semestra, ter skupne prednostne naloge Unije na področju pravičnega zelenega in digitalnega prehoda, socialne in gospodarske odpornosti, energetske varnosti ter izgradnje obrambnih zmogljivosti.

(8)

Romunija se je glede na informacije, ki jih je navedla v svojem načrtu, oktobra 2024 posvetovala s civilno družbo in socialnimi partnerji v skladu s členom 11(3) in členom 36(1), točka (c), Uredbe (EU) 2024/1263. Glede na informacije, ki jih je Romunija navedla v svojem načrtu, je bil načrt 16. oktobra 2024 dan v javno razpravo s predstavniki podjetij in civilno družbo.

(9)

Romunija je trenutno v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem (7). Svet je 3. aprila 2020 na priporočilo Komisije na podlagi člena 126(6) PDEU sprejel Sklep (EU) 2020/509 o obstoju čezmernega primanjkljaja v Romuniji zaradi načrtovanega neizpolnjevanja merila glede primanjkljaja iz PDEU in izdal priporočilo na podlagi člena 126(7) PDEU za odpravo čezmernega javnofinančnega primanjkljaja najpozneje do leta 2022. Zaradi močnega krčenja gospodarske aktivnosti, povezanega s pandemijo COVID-19, je Svet 18. junija 2021 sprejel revidirano priporočilo Romuniji na podlagi člena 126(7) PDEU, s katerim je podaljšal rok za odpravo primanjkljaja do leta 2024. Komisija je 24. novembra 2021 ugotovila, da je Romunija sprejela učinkovite ukrepe v odgovor na priporočilo Sveta z dne 18. junija 2021 na podlagi člena 126(7) PDEU, in menila, da dodatni ukrepi v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem niso bili potrebni. Vendar je bilo v letu 2023 ugotovljeno znatno neizpolnjevanje vseh podkomponent priporočila Sveta, naslovljenega na Romunijo v letu 2021. Nominalni primanjkljaj je bil znatno višji (6,5 % BDP v primerjavi s 4,4 % BDP v priporočilu Sveta), strukturni napor je bil veliko nižji od priporočenega, rast očiščenih odhodkov pa veliko višja od priporočene.

(10)

Zato je Svet je 26. julija 2024 sklenil, da Romunija v odgovor na priporočilo Sveta z dne 18. junija 2021 ni sprejela učinkovitih ukrepov (8). To priporočilo se izdaja hkrati z revidiranim priporočilom Sveta na podlagi člena 126(7) PDEU za odpravo čezmernega javnofinančnega primanjkljaja v Romuniji (9). Istočasno sprejetje teh priporočil, ki je prilagojeno in utemeljeno s prehodom na novi okvir ekonomskega upravljanja, zagotavlja skladnost med priporočenimi prilagoditvenimi potmi.

(11)

Komisija je 19. junija 2024 ugotovila, da v Romuniji obstajajo čezmerna makroekonomska neravnotežja. Romunija se zlasti sooča z ranljivostmi v zvezi z zunanjimi računi, ki so predvsem povezane z velikim in naraščajočim javnofinančnim primanjkljajem, pri čemer so se znatni cenovni in stroškovni pritiski povečali, ukrepi politike pa so šibki (10).

(12)

Svet je 21. oktobra 2024 na Romunijo naslovil vrsto specifičnih priporočil v okviru evropskega semestra (11).

(13)

Komisija je v skladu s členom 16 Uredbe (EU) 2024/1263 načrt ocenila, kot sledi:

(14)

Gospodarska aktivnost v Romuniji se je v letu 2023 pod vplivom domačega povpraševanja povečala za 2,4 %. V skladu z jesensko napovedjo Evropske komisije 2024 naj bi gospodarstvo v letu 2024 zraslo za 1,4 %, upočasnitev pa je posledica bolj umirjenih gibanj industrijske proizvodnje, gradnje stanovanj, informacijske tehnologije in prevoznih storitev. V letu 2025 naj bi se realni BDP povečal za 2,5 % pod vplivom trdne zasebne potrošnje in pospešitve zasebnih naložb, ki ju bodo podpirali ugodnejši finančni pogoji. V letu 2026 naj bi se realni BDP povečal za 2,9 %, saj naj bi naložbe v javno infrastrukturo, ki jih financira EU, prinesle močno spodbudo za rast, ko se bo začela zadnja faza programa mehanizma za okrevanje in odpornost. V obdobju, ki ga zajema napoved (tj. 2024–2026), naj bi rast potencialnega BDP v Romuniji v povprečju znašala 2,2 %, poganjala pa jo bosta kapitalsko poglabljanje in rast skupne faktorske produktivnosti. Stopnja brezposelnosti je v letu 2023 znašala 5,6 % in naj bi glede na projekcije Komisije znašala 5,5 % v letu 2024, 5,5 % v letu 2025 in 5,4 % v letu 2026. Inflacija (deflator BDP) naj bi se zmanjšala z 12,8 % v letu 2023 na 9,0 % v letu 2024 ter dosegla 5,9 % v letu 2025 in 5,3 % v letu 2026.

(15)

Kar zadeva javnofinančna gibanja, je primanjkljaj sektorja država Romunije v letu 2023 znašal 6,5 % BDP. Glede na jesensko napoved Evropske komisije 2024 naj bi v letu 2024 dosegel 8,0 % BDP, v letu 2025 7,9 % ter, ob predpostavki nespremenjenih politik, v letu 2026 7,9 %. Napoved Komisije ne odraža predloga proračuna Romunije za leto 2025, ki še ni pripravljen. Dolg sektorja država je konec leta 2023 znašal 48,9 % BDP. Glede na jesensko napoved Komisije naj bi se delež dolga konec leta 2024 povečal na 52,2 % BDP. Konec leta 2025 naj bi se povečal na 56,1 % BDP, konec leta 2026 pa na 59,7 %. Dokler zaveze glede politik iz srednjeročnih načrtov niso podprte z verodostojno napovedanimi in dovolj podrobno opredeljenimi konkretnimi ukrepi politike, se kot take ne upoštevajo v fiskalni napovedi Komisije.

(16)

Nacionalni srednjeročni fiskalno-strukturni načrt Romunije zajema obdobje 2025–2028 in določa fiskalno prilagoditev v sedemletnem obdobju.

(17)

Načrt vključuje vse informacije, ki se zahtevajo v členu 13 Uredbe (EU) 2024/1263.

(18)

Načrt vsebuje zavezo glede poti gibanja očiščenih odhodkov, navedeno v tabeli 2, ki ustreza povprečni rasti očiščenih odhodkov v višini 4,8 % v letih 2025–2028. Poleg tega se Romunija zavezuje sklopu reform in naložb z namenom podaljšanja prilagoditvenega obdobja na sedem let (2025–2031), v katerem naj bi povprečna rast očiščenih odhodkov znašala 4,4 %. Povprečna rast očiščenih odhodkov, sporočena v načrtu za prilagoditveno obdobje (2025–2031), je nižja od povprečne rasti očiščenih odhodkov v referenčni smeri, ki jo je Komisija posredovala 21. junija 2024 (5,2 %). V načrtu je predpostavljeno, da se bo rast potencialnega BDP postopno zmanjšala z 2,7 % v letu 2024 na 2,0 % v letu 2031. Poleg tega se v načrtu pričakuje, da se bo stopnja rasti deflatorja BDP zmanjšala s 7,2 % v letu 2024 na 5,0 % v letu 2025, nato pa se postopoma nadalje upočasnila na 4,4 % v letu 2031.

Tabela 2: Pot gibanja očiščenih odhodkov in temeljne predpostavke v načrtu Romunije

(19)

Če bi se uresničila pot gibanja očiščenih odhodkov, h kateri se je Romunija zavezala v načrtu, in temeljne predpostavke, bi se dolg sektorja država v skladu z načrtom povečal z 52,2 % BDP v letu 2024 na 62,6 % BDP v letu 2029, preden bi se v letu 2031 zmanjšal na 61,4 %, kot je razvidno iz naslednje tabele. Glede na projekcije naj bi se nato v desetih letih po koncu obdobja, ki ga zajema načrt, stalno zmanjševal in dosegel ravni precej pod 60 % BDP.

Tabela 3: Gibanje dolga in salda sektorja država v načrtu Romunije

V skladu z načrtom bi se torej delež dolga sektorja država srednjeročno zmanjšal pod referenčno vrednost 60 % BDP iz Pogodbe. To je verjetno, saj naj bi dolg na podlagi predpostavk iz načrta glede na vse deterministične obremenitvene teste analize vzdržnosti dolga, ki jo je izvedla Komisija, do leta 2041 znašal manj kot 60 % BDP. Pot gibanja očiščenih odhodkov, predlagana v načrtu, je torej na podlagi zavez politike in makroekonomskih predpostavk iz načrta skladna z zahtevo glede dolga iz člena 6(a) in člena 16(2) Uredbe (EU) 2024/1263.

(20)

Na podlagi poti gibanja očiščenih odhodkov in predpostavk iz načrta bi se primanjkljaj sektorja država zmanjšal s 7,9 % BDP v letu 2024 na 2,5 % BDP v letu 2031, ko bi prvič padel pod 3 % BDP. V skladu z načrtom torej saldo sektorja država do konca prilagoditvenega obdobja (2031) ne bi presegel referenčne vrednosti 3 % BDP. Poleg tega javnofinančni primanjkljaj v desetih letih po prilagoditvenem obdobju (tj. do leta 2041) ne bi presegel 3 % BDP. Pot gibanja očiščenih odhodkov, predlagana v načrtu, je torej na podlagi zavez politike in makroekonomskih predpostavk iz načrta skladna z zahtevo glede primanjkljaja iz člena 6(b) in člena 16(2) Uredbe (EU) 2024/1263.

(21)

Časovni profil fiskalne prilagoditve, izmerjen kot sprememba primarnega strukturnega salda, kot je opisan v načrtu, je linearen, kot se zahteva v členu 6, točka (c), Uredbe (EU) 2024/1263. Posledično je fiskalna prilagoditev v prvih štirih letih načrta sorazmerna s skupnim prilagoditvenim naporom. Pot gibanja očiščenih odhodkov, predlagana v načrtu, je torej na podlagi zavez politike in makroekonomskih predpostavk iz načrta skladna z zaščitno določbo, ki ne dovoljuje zamika proti koncu obdobja, iz člena 6, točka (c), in prehodno določbo iz člena 36(1), točka (e), Uredbe (EU) 2024/1263.

Tabela 4: Gibanje primarnega strukturnega salda v načrtu Romunije

(22)

Pot gibanja očiščenih odhodkov, določena v načrtu, je v skladu z zahtevami iz postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem (zlasti z minimalno letno strukturno prilagoditvijo iz člena 3(4), tretji pododstavek, Uredbe Sveta (ES) št. 1467/97).

(23)

Zahteva preventivnega dela iz člena 8 Uredbe (EU) 2024/1263 v zvezi z zaščitnim ukrepom za odpornost na primanjkljaj, katerega cilj je zagotoviti skupni razpon glede na referenčno vrednost primanjkljaja 3 % BDP, se za Romunijo ne uporablja, saj naj bi se primanjkljaj znižal pod 3 % BDP šele v zadnjem letu prilagoditvenega obdobja.

(24)

V skladu z načrtom bo javni dolg med letoma 2027 in 2031 znašal med 60 % in 90 % BDP. Ker pa bi se v skladu z načrtom javnofinančni primanjkljaj v letu 2031 zmanjšal pod 3 % BDP, kar bi privedlo do razveljavitve sklepa o ugotovitvi obstoja čezmernega primanjkljaja v letu po koncu prilagoditvenega obdobja, se zaščitni ukrep za vzdržnost dolga v obdobju, ki ga zajema načrt, ne uporablja.

(25)

Načrt temelji na sklopu predpostavk, ki se razlikujejo od predpostavk, ki jih je Komisija posredovala Romuniji 21. junija. V načrtu so zlasti uporabljene različne predpostavke za pet spremenljivk, in sicer za izhodiščni položaj (primarni strukturni saldo v letu 2024), rast potencialnega in realnega BDP, rast deflatorja BDP, ter upošteva predpostavko glede depreciacije nacionalne valute. Ocena teh razlik v predpostavkah je navedena v nadaljevanju. V nadaljevanju so navedene razlike v predpostavkah z najznatnejšim učinkom na povprečno rast očiščenih odhodkov, skupaj z oceno posameznih razlik v predpostavkah, ki so obravnavane ločeno.

Preostala razlika v predpostavkah nima znatnega učinka na povprečno rast očiščenih odhodkov v primerjavi s predpostavkami Komisije. V celoti gledano vse razlike v predpostavkah skupaj vodijo do povprečne rasti očiščenih odhodkov v načrtu, ki je nižja od referenčne smeri. Komisija bo zgornjo oceno predpostavk iz načrta upoštevala pri prihodnjih ocenah skladnosti s tem priporočilom.

(26)

V skladu z okvirno fiskalno strategijo v načrtu se bodo zaveze glede očiščenih odhodkov izpolnjevale predvsem z omejevanjem odhodkov. Delež primarnih javnofinančnih odhodkov v BDP naj bi se zmanjšal s 40,6 % v letu 2024 na 34,6 % v letu 2031, tj. za 6 odstotnih točk v sedmih letih. Vse kategorije odhodkov kot delež BDP naj bi se zmanjšale. To zavezo v določeni meri podpirajo reforme odhodkov, predstavljene v načrtu (pregledi porabe, pokojninski reformi, reforma upravljanja podjetij v državni lasti), vendar bodo za doseganje ciljev potrebni dosledno izvajanje in dodatni ukrepi poleg tistih, ki so že vključeni v načrt. Opredelitev ukrepov politike se potrdi ali prilagodi in količinsko opredeli v letnih proračunih.

(27)

Hkrati obstajajo tveganja v zvezi z izvajanjem okvirne fiskalne strategije v načrtu. Večino teh zavez bo morala izvesti nova vlada. Poleg tega je minister za delo in socialno solidarnost 20. novembra 2024 napovedal 12,1-odstotno povečanje referenčne vrednosti za pokojnine. Ta napoved pomeni veliko večje (za približno 1 % BDP) povečanje pokojnin, kot se zdi, da je predpostavljeno v načrtu (tj. nominalna zamrznitev pokojnin v letu 2025).

(28)

V načrtu se Romunija zavezuje sklopu reform in naložb, katerih cilj je izboljšati potencialno rast in fiskalno vzdržnost in na katerih bo temeljilo podaljšanje obdobja fiskalne prilagoditve s štirih na sedem let. Sklop reform in naložb, na katerih temelji podaljšanje prilagoditvenega obdobja, sestavlja več zavez iz načrta za okrevanje in odpornost; nekatere zaveze iz načrta za okrevanje in odpornost z dodatnimi specifikacijami ter nekatere nove reforme. To vključuje naslednje ukrepe (glej tudi Prilogo II):

(29)

V skladu s členom 14(3) Uredbe (EU) 2024/1263 je vsaka reforma in naložba, na kateri temelji podaljšanje prilagoditvenega obdobja, pripravljena dovolj podrobno, predvidena na začetku obdobja, časovno omejena in preverljiva.

(30)

Zaveze iz načrta za okrevanje in odpornost, na katerih temelji podaljšanje, vsebujejo pomembne reforme in naložbe, namenjene izboljšanju fiskalne vzdržnosti in povečanju potenciala rasti gospodarstva. Poleg tega se Romunija zavezuje, da bo nadaljevala reformna prizadevanja v obdobju, ki ga zajema srednjeročni fiskalno-strukturni načrt, in ohranila ravni nacionalno financiranih naložb, realizirane v obdobju, ki ga zajema načrt za okrevanje in odpornost (glej tabelo 5 spodaj). Zaveza se bo spremljala skozi celotno fazo izvajanja načrta. V skladu s tem se pri podaljšanju prilagoditvenega obdobja lahko upoštevajo zaveze iz načrta za okrevanje in odpornost, kot je določeno v členu 36(1), točka (d), Uredbe (EU) 2024/1263.

(31)

S sklopom reform in naložb, na katerih temelji podaljšanje, naj bi se trajno izboljšal potencial rasti in odpornosti gospodarstva Romunije, kot se zahteva v členu 14(2), točka (a), Uredbe (EU) 2024/1263. Načrt ne vsebuje količinsko opredeljenih ocen učinka reform in naložb na potencialno rast. Vendar naj bi pokojninski reformi (splošni sistem in posebne pokojnine) sčasoma prispevali k večji delovni sili v primerjavi s scenarijem brez reform in s tem povečati potencialni BDP. Poleg tega načrt predvideva veliko povečanje javnih naložb, zlasti v prvih letih obdobja, ki ga zajema načrt, in sicer s 5,4 % BDP v letu 2023 na 7,1 % BDP v letu 2025 in 7,3 % v letu 2026. Te naložbe bodo na vseh področjih, vključno s ključno infrastrukturo, pomagale povečati potencial rasti in odpornost gospodarstva. Pregledi porabe naj bi pomagali tudi pri prerazporejanju virov znotraj proračuna na prednostne naloge, ki spodbujajo rast.

(32)

S sklopom reform in naložb, na katerih temelji podaljšanje, naj bi se podpirala fiskalna vzdržnost, kot se zahteva v členu 14(2), točka (b), Uredbe (EU) 2024/1263. Reforme, povezane s prihodkovno stranjo proračuna, bodo ustvarile znatne dodatne prihodke za državo. Skupni učinek davčne reforme, reforme davčne uprave in reforme davčne ureditve za mikropodjetja naj bi, ko bodo reforme v celoti izvedene, prinesel dodatne prihodke v višini med 2,0 % in 2,5 % BDP. Na strani odhodkov se pričakuje, da bodo reforme, namenjene okrepitvi pregledov porabe in upravljanju državnih/lokalnih gospodarskih subjektov (podjetij v državni lasti), ustvarile prihranke v višini 0,5 % do 1,0 % BDP, čeprav se nekatere ocene iz načrta zdijo visoke. Poleg tega naj bi zakon o enotnem plačnem sistemu za zaposlene v javnem sektorju, če se bo izvajal v okviru sredstev, predvidenih v načrtu, glede na načrt omogočil znatno zmanjšanje plačne mase v javnem sektorju kot deleža BDP, in sicer za 1,5 % BDP med letoma 2024 in 2031. In končno, pokojninski reformi (splošni sistem in posebne pokojnine) bosta ustvarili prihranke že do konca sedemletnega obdobja, ki ga zajema načrt, vendar bo večina prihrankov realiziranih dolgoročno.

(33)

Sklop reform in naložb, na katerih temelji podaljšanje, prispeva k skupnim prednostnim nalogam EU, kot se zahteva v členu 14(2), točka (c), Uredbe (EU) 2024/1263. Večina reform, na katerih temelji prošnja za podaljšanje, prispeva k socialni in gospodarski odpornosti z zagotavljanjem fiskalne stabilnosti, izboljšanjem učinkovitosti javnega sektorja in spodbujanjem trajnostne gospodarske rasti. Zaveze na področju izboljšanja davčne uprave in izvajanja temeljitih pregledov porabe naj bi sčasoma omogočile prerazporejanje virov k prednostnim nalogam, zlasti gospodarski uspešnosti in socialnim izboljšavam. Reforma mehanizma za določanje minimalne plače bi morala zagotoviti ustrezno raven minimalne plače ob spoštovanju socialnih in gospodarskih prednostnih nalog. Pokojninski reformi (splošni sistem in posebne pokojnine) bosta zagotovili vzdržnost sistema ter povečali pravičnost ravni pokojnin. In končno, izboljšave pri digitalizaciji davčne uprave naj bi prispevale k digitalnemu prehodu. Druge skupne prednostne naloge EU, in sicer zagotavljanje energetske varnosti in krepitev obrambnih zmogljivosti, niso neposredno obravnavane v sklopu reform in naložb, na katerih temelji podaljšanje, je pa zagotavljanje energetske varnosti obravnavano v romunskem načrtu za okrevanje in odpornost.

(34)

Sklop reform in naložb, na katerih temelji podaljšanje, obravnava nekatera od relevantnih (12) specifičnih priporočil za državo, izdanih v okviru evropskega semestra, kot se zahteva v členu 14(2), točka (d), Uredbe (EU) 2024/1263. Pričakuje se zlasti, da bodo reforme prispevale k specifičnemu priporočilu za državo, izdanemu leta 2023, o obravnavanju fiskalnega priporočila, ki od Romunije zahteva, da odpravi čezmerni primanjkljaj, in o obravnavanju čezmernih neravnotežij. V skladu z makroekonomskim scenarijem, na katerem temelji načrt, naj bi se primanjkljaj na tekočem računu zmanjšal s 7,7 % BDP v letu 2024 na 4,1 % BDP v letu 2031. Večina učinka je posledica zmanjšanja javnofinančnega primanjkljaja ob podpori reform, na katerih temelji prošnja za podaljšanje prilagoditvene poti. Pričakuje se, da bodo počasnejša rast javne porabe in preudarne dohodkovne politike (zmerna povečanja pokojnin in plač v javnem sektorju, reforma minimalne plače) podpirale konkurenčnost.

(35)

Reforma minimalne plače in pokojninska reforma naj bi prispevali k izvajanju specifičnih priporočil za državo iz leta 2019 v zvezi s potrebo po zagotavljanju določanja minimalne plače na podlagi objektivnih meril, skladnih z ustvarjanjem delovnih mest in konkurenčnostjo. Reforme za prestrukturiranje sistema javnofinančnih odhodkov (pregledi porabe) in reforma plačnega sistema v javnem sektorju naj bi prispevale k izvajanju specifičnih priporočil za državo iz let 2019 in 2020 v zvezi s potrebo po izboljšanju učinkovitosti javnega naročanja ter kakovosti in uspešnosti javne uprave. Poleg tega bosta pokojninska reforma in reforma posebnih pokojnin prispevali k izvajanju specifičnih priporočil za državo, izdanih leta 2019, v zvezi z zagotavljanjem vzdržnosti javnega pokojninskega sistema in dolgoročne sposobnosti uspešnega delovanja pokojninskih skladov drugega stebra, davčna reforma in reforma davčne uprave pa bosta prispevali k obravnavi specifičnih priporočil iz let 2019 in 2020 v zvezi z zagotavljanjem fiskalne vzdržnosti ter krepitvijo izpolnjevanja davčnih obveznosti in pobiranja davkov. Večina ukrepov, na katerih temelji podaljšanje prilagoditvenega obdobja, naj bi prispevala tudi k izvajanju specifičnih priporočil za državo iz let 2022 in 2023 v zvezi z izvajanjem fiskalnih politik za odpravo čezmernega javnofinančnega primanjkljaja.

(36)

Načrt zagotavlja ohranitev načrtovane skupne ravni nacionalno financiranih javnih naložb, v povprečju realizirane v obdobju, ki ga zajema načrt za okrevanje in odpornost, kot se zahteva v členu 14(4) Uredbe (EU) 2024/1263.

Tabela 5: Nacionalno financirane javne naložbe v načrtu (% BDP)

(37)

Ne nazadnje, sklop reformnih in naložbenih zavez, na katerih temelji podaljšanje, se lahko šteje za skladnega z zavezami iz načrta za okrevanje in odpornost ter partnerskega sporazuma, dogovorjenega v okviru večletnega finančnega okvira, kot se zahteva v členu 14(2), točka (d), Uredbe (EU) 2024/1263. V skladu z zahtevami Uredbe (EU) 2024/1263 se namreč pričakuje, da bo vsaka zaveza delovala neprekinjeno in kot dopolnilo k načrtu za okrevanje in odpornost ali partnerskemu sporazumu Romunije o evropski kohezijski politiki ter obravnavala specifična priporočila za državo in eno ali več skupnih prednostnih nalog EU.

(38)

Če povzamemo: ocenjuje se, da sklop reform in naložb, na katerih temelji podaljšanje prilagoditvenega obdobja, v celoti gledano izpolnjuje merila iz člena 14 Uredbe (EU) 2024/1263. Zato se lahko prilagoditveno obdobje podaljša s štirih na sedem let, kot je predlagano v načrtu.

(39)

Poleg sklopa reform in naložb, na katerih temelji podaljšanje prilagoditvenega obdobja, so v načrtu opisane namere politike v zvezi z drugimi naložbami v odziv na nekatere izzive, ugotovljene v okviru evropskega semestra, zlasti v specifičnih priporočilih za državo, vključno s tistimi, ki se nanašajo na postopek v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji, in za obravnavanje skupnih prednostnih nalog EU.

(40)

Kar zadeva skupno prednostno nalogo pravičnega zelenega in digitalnega prehoda, vključno s podnebnimi cilji iz Uredbe (EU) 2021/1119, načrt vključuje reforme in naložbe za podporo razogljičenju velikih industrij (jeklarske in kemijske) z elektrifikacijo proizvodnih procesov in prehodom na uporabo obnovljivega vodika ali goriv iz obnovljivega vodika. Skupni proračun sheme znaša 1 milijardo EUR, plačila pa bodo izvršena v obdobju 2025–2031. Financiranje te sheme naj bi se doseglo s prodajo pravic do emisije toplogrednih plinov (pravice do emisij CO2). Načrt vključuje tudi naložbeni program za sanacijo glavne namakalne infrastrukture (2,3 milijarde EUR) in osuševalne infrastrukture (34 milijonov EUR). Ti ukrepi bodo pripomogli k obravnavanju specifičnih priporočil za državo, izdanih v letih 2022 in 2023 v zvezi s potrebo po zmanjšanju odvisnosti od fosilnih goriv in pospešitvi energetskega prehoda, in sicer s hitrejšim uvajanjem energije iz obnovljivih virov in izboljšanjem zmogljivosti omrežja, da se omogoči delovanje novih zmogljivosti na trgu. Vidiki, povezani s pravičnostjo zelenega in digitalnega prehoda, v načrtu niso opisani.

(41)

Kar zadeva skupno prednostno nalogo socialne in gospodarske odpornosti, vključno z evropskim stebrom socialnih pravic, načrt vključuje novo shemo državne podpore za naložbe v podporo regionalnemu razvoju z obsežnimi naložbenimi projekti, usmerjenimi v visokotehnološke sektorje in podporo diverzifikaciji gospodarskih dejavnosti v regijah z najbolj omejenimi možnostmi. Skupni dodeljeni proračun znaša 450 milijonov EUR. Načrt vključuje tudi shemo pomoči za strateške naložbe, z nepovratnimi sredstvi, davčnimi olajšavami in ukrepi za upravno poenostavitev (skrajšanje rokov za izdajo dovoljenj, neposredno dodeljevanje zemljišč za izvajanje naložb v javnem ali zasebnem sektorju v lasti državnih ali lokalnih javnih organov, zagotavljanje prometne infrastrukture in komunalnih storitev, potrebnih za naložbe). Skupni proračun sheme znaša 1 milijardo EUR, plačila pa bodo izvršena v obdobju 2025–2031. Sektorji, ki bodo lahko koristili to shemo, so: živilska, kemijska, farmacevtska, metalurška, obrambna industrija, industrija kovinskih konstrukcij, gradnja strojev in naprav, proizvodnja strojev in opreme ter električna oprema. Ti ukrepi bodo pripomogli k izvajanju specifičnih priporočil za državo v zvezi z zagotavljanjem likvidnostne podpore gospodarstvu za podjetja, ki so bila na državo naslovljena leta 2020.

(42)

Kar zadeva skupno prednostno nalogo energetske varnosti, je v načrtu navedeno sodelovanje Romunije v pobudah za nadnacionalno infrastrukturo za transport energentov, katerih cilj je povečati energetsko varnost Evrope, vključno z južnim koridorjem, koridorjem BRUA (Bolgarija–Romunija–Madžarska–Avstrija) in čezbalkanskim koridorjem.

(43)

Kar zadeva skupno prednostno nalogo obrambnih zmogljivosti, načrt omenja nove pobude za regulacijo splošnega pravnega okvira za dodeljevanje zmogljivosti naložbam z znatnim vplivom na področju proizvodnje. Eden od teh instrumentov je shema državne pomoči, ki med drugim zajema obrambno industrijo.

(44)

Načrt vsebuje nekaj informacij o skladnosti in po potrebi dopolnjevanju s skladi kohezijske politike in romunskim načrtom za okrevanje in odpornost, o skladih kohezijske politike in njihovih koristih za Romunijo, ter poudarja dopolnjevanje med nacionalnimi in evropskimi skladi, zlasti v zvezi z velikimi infrastrukturnimi projekti in projekti za razvoj podeželja, ter dejstvo, da je uspešnost uporabe evropskih sredstev odvisna od učinkovitega upravljanja evropskih sredstev in sredstev, dodeljenih v okviru konsolidiranega splošnega proračuna Romunije.

(45)

Načrt vsebuje pregled potreb Romunije po javnih naložbah, povezanih s skupnimi prednostnimi nalogami EU. V zvezi s pravičnim zelenim in digitalnim prehodom načrt navaja shemo pomoči za razogljičenje industrijskih proizvodnih procesov z elektrifikacijo proizvodnih procesov in prehodom na uporabo obnovljivega vodika ali goriv iz obnovljivega vodika. V zvezi s socialno in ekonomsko odpornostjo, vključno z evropskim stebrom socialnih pravic, se v načrtu poroča zlasti o potrebi po izvedbi naložbenega programa za sanacijo glavne namakalne infrastrukture, sheme državne pomoči za podporo naložbenim projektom v predelovalnem sektorju in naložb za zagotovitev regionalnega razvoja, vključno z obsežnimi naložbenimi projekti. Kar zadeva krepitev obrambnih zmogljivosti, je v načrtu navedena potreba po celovitem izvajanju sheme državne pomoči za strateške naložbe z nepovratnimi sredstvi, davčnimi olajšavami in drugimi oblikami podpore, ki bodo med drugim podpirale obrambni sektor.

(46)

Na splošno Komisija meni, da načrt Romunije izpolnjuje zahteve iz Uredbe (EU) 2024/1263.

(47)

Svet pozdravlja srednjeročni fiskalno-strukturni načrt Romunije in meni, da bi njegovo dosledno izvajanje prispevalo k zagotavljanju zdravih javnih financ in podpiranju vzdržnosti javnega dolga ter k trajnostni in vključujoči rasti.

(48)

Svet je seznanjen z oceno načrta, ki jo je pripravila Komisija. Vendar slednjo poziva, naj svojo oceno prihodnjih načrtov predstavi v dokumentu, ki bo ločen od njenih priporočil za priporočila Sveta.

(49)

Svet je seznanjen z oceno Komisije v zvezi s potjo gibanja očiščenih odhodkov in glavnimi makroekonomskimi predpostavkami v načrtu, tudi kar zadeva predhodne smernice Komisije, ter posledicami poti gibanja očiščenih odhodkov iz načrta za javnofinančni primanjkljaj in javni dolg. Obenem je seznanjen z oceno Komisije, da so makroekonomske in fiskalne predpostavke, ki se mestoma sicer razlikujejo od predpostavk Komisije, tudi zaradi upoštevanja posodobljenih makroekonomskih in fiskalnih podatkov, na splošno ustrezno utemeljene in podprte s trdnimi ekonomskimi argumenti. Seznanjen je tudi s splošno fiskalno strategijo načrta in tveganji za obete, ki bi lahko vplivala na uresničitev tako makroekonomskega scenarija in temeljnih predpostavk kot tudi poti gibanja očiščenih odhodkov iz načrta. Hkrati ugotavlja, da so lahko zaradi geopolitičnih tveganj odhodki za obrambo pod pritiskom.

(50)

Svet pričakuje, da bo Romunija pripravljena po potrebi prilagoditi svojo fiskalno strategijo, da bi zagotovila uresničitev svoje poti gibanja očiščenih odhodkov. Odločen je pozorno spremljati ekonomska in fiskalna gibanja, vključno s tistimi, na katerih temelji scenarij iz načrta.

(51)

Svet meni, da so potrebne nadaljnje razprave, da bi še pred naslednjim krogom fiskalnega nadzora dosegli skupni dogovor glede posledic skupnih stopenj rasti očiščenih odhodkov za letni nadzor.

(52)

Svet potrjuje sklop reformnih in naložbenih zavez, ki jih je Romunija predstavila v svojem srednjeročnem načrtu, na katerem temelji podaljšanje prilagoditvenega obdobja, ter pozdravlja prizadevanja za količinsko opredelitev učinka na rast in fiskalno vzdržnost. Strinja se s Komisijo, da sklop reformnih in naložbenih zavez, ki jih je predstavila Romunija, upravičuje podaljšanje prilagoditvenega obdobja s štirih na sedem let. Seznanjen je z oceno Komisije, ki kaže, da sklop reform in naložb, na katerih temelji podaljšanje, v celoti izpolnjuje merila iz člena 14, tudi ob upoštevanju prehodne določbe člena 36(1d) Uredbe (EU) 2024/1263. Seznanjen je tudi z njeno oceno, ki kaže, da naj bi reformne in naložbene zaveze trajnostno izboljšale potencial rasti in odpornost gospodarstva ter podprle fiskalno vzdržnost. Romuniji priporoča, naj v celoti izvede sklop reformnih in naložbenih zavez, da bi ohranila podaljšanje prilagoditvenega obdobja.

(53)

Svet je seznanjen z opisom potreb in namer, ki ga je v zvezi z reformami in naložbami v odziv na glavne izzive, ugotovljene v okviru evropskega semestra, pripravila Komisija, ter z njeno oceno sklopa reformnih in naložbenih zavez, na katerih temelji podaljšanje prilagoditvenega obdobja, in poudarja, kako pomembno je zagotoviti izvajanje teh reform in naložb. Na podlagi poročil, ki jih bo predložila Komisija, bo ocenil te reforme in naložbe ter spremljal njihovo izvajanje v okviru evropskega semestra.

(54)

Svet z zanimanjem pričakuje letna poročila Romunije o napredku, ki bodo vsebovala zlasti informacije o napredku pri izvajanju poti gibanja očiščenih odhodkov, kot jo je določil Svet, ter o izvajanju širših reform in naložb v okviru evropskega semestra, pa tudi o izvajanju sklopa reform in naložb, na katerih temelji podaljšanje prilagoditvenega obdobja.

(55)

Svet bi moral v skladu s členom 17 Uredbe (EU) 2024/1263 Romuniji priporočiti pot gibanja očiščenih odhodkov, kot je določena v načrtu, ter potrditi sklop reform in naložb, na katerih temelji podaljšanje prilagoditvenega obdobja na sedem let –

1.

2.