<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><CONCLUSION NNC="YES" xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.55-20141201.xd"><BIB.CONCLUSION><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C‑404/14</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62014CC0404</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:428">EU:C:2015:428</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>6</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>6</PAGE.TOTAL></BIB.CONCLUSION><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P>SKLEPNI PREDLOGI J. KOKOTT – ZADEVA C‑404/14</P><P>MATOUŠKOVÁ</P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sklepni predlogi generalne pravobranilke</HT></P><P><HT TYPE="UC">Juliane Kokott,</HT></P><P>predstavljeni <DATE ISO="20150625">25. junija 2015</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik izvirnika: nemščina.</P></NOTE></P></TI><STI><P><HT TYPE="BOLD">Zadeva C‑404/14</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">Marie Matoušková, sodna pooblaščenka v zapuščinskem postopku(Predlog za sprejetje predhodne odločbe,</HT></P><P><HT TYPE="NORMAL">ki ga je vložilo Nejvyšší soud České republiky (Češka republika))</HT></P></STI></TITLE><INDEX><KEYWORD>Uredba (ES) št. 2201/2003</KEYWORD><KEYWORD>Pristojnost sodišča ter priznavanje in izvrševanje sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo</KEYWORD><KEYWORD>Področje stvarne uporabe</KEYWORD><KEYWORD>Dogovor o delitvi zapuščine med zakoncem zapustnice in njenimi po sodni skrbnici zastopanimi otroki</KEYWORD><KEYWORD>Pridržek sodne odobritve</KEYWORD></INDEX><CONTENTS.CONCLUSION><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">I –</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Uvod</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1.</NO.P><TXT>V obravnavani zadevi bo Sodišče opredelilo področje stvarne uporabe tako imenovane Uredbe Bruselj IIa<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0002"><P>Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne <DATE ISO="20031127">27. novembra 2003</DATE> o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 6, str. 243).</P></NOTE> za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0001" REF.END="QE0001"/>postopke v zvezi s starševsko odgovornostjo<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="201C" ID="QE0001"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2.</NO.P><TXT>Načeloma spadajo ti postopki na področje uporabe Uredbe Bruselj IIa. Navedena uredba pa v skladu s členom 1(3)(f) ne velja za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0002" REF.END="QE0002"/>truste ali dedovanje<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="201C" ID="QE0002"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče želi izvedeti, ali pride v poštev izjema iz člena 1(3)(f), če je mladoletnim dedičem v zapuščinskem postopku postavljen skrbnik, ki v imenu mladoletnih dedičev sklene dogovor o delitvi zapuščine, ta dogovor pa naj bi bil nato sodno odobren.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4.</NO.P><TXT>Pri odgovoru na vprašanje za predhodno odločanje se Sodišču ponuja tudi priložnost razmejiti področje uporabe Uredbe Bruselj IIa in področje uporabe tako imenovane Uredbe o dedovanju<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0003"><P>Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20120704">4. julija 2012</DATE> o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="201" PAGE.FIRST="107" DATE.PUB="2012">UL L 201, str. 107</REF.DOC.OJ>); glede njenega začetka veljave glej člen 84 Uredbe o dedovanju.</P></NOTE>.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P>II –</NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Pravni okvir</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5.</NO.P><TXT>Kot je navedeno v uvodnih izjavah 5 in 9, zajema Uredba Bruselj IIa <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0003" REF.END="QE0003"/>vse odločbe o starševski odgovornosti<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/> in se tako med drugim uporablja glede <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0004" REF.END="QE0004"/>postavitve in nalog osebe ali organa, zadolženega za otrokovo premoženje, zastopanje ali pomoč otroku, ter […] upravljanja, skrbi za ohranitev otrokovega premoženja in razpolaganja z njim. […]<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="2"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6.</NO.P><TXT>Člen 1 Uredbe Bruselj IIa ureja področje stvarne uporabe in določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="001.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0005" REF.END="QE0005"/>1.</NO.PARAG><ALINEA><P>Ta uredba se uporablja ne glede na vrsto sodišča v civilnih zadevah, ki se nanašajo na:</P><P>[…]</P><P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>podelitev, izvrševanje, prenos, omejitev ali odvzem starševske odgovornosti.</TXT></NP></ITEM></LIST></P></ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="001.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA><P>Zadeve iz odstavka 1(b) lahko zlasti zadevajo:</P><P>[…]</P><P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>skrbništvo, rejništvo in podobne institute;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(c)</NO.P><TXT>določitev in naloge katere koli osebe ali telesa, ki so dolžni skrbeti za otrokovo osebnost ali premoženje, za zastopanje ali pomoč otroku;</TXT></NP></ITEM></LIST><P>[…]</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(e)</NO.P><TXT>ukrepe za zaščito otroka v zvezi z upravljanjem, ohranjanjem njegovega premoženja ali razpolaganjem z njim.</TXT></NP></ITEM></LIST></P></ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="001.003"><NO.PARAG>3.</NO.PARAG><ALINEA><P>Ta uredba se ne uporablja za:</P><P>[…]</P><P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(f)</NO.P><TXT>truste ali dedovanje;</TXT></NP></ITEM></LIST></P></ALINEA><ALINEA>[…]<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/>.</ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7.</NO.P><TXT>Člen 2, točka 7, Uredbe Bruselj IIa določa, da pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0006" REF.END="QE0006"/><QUOT.START CODE="201A" ID="QS0007" REF.END="QE0007"/>starševska odgovornost<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="2018" ID="QE0007"/> pomeni vse pravice in dolžnosti v zvezi z osebnostjo ali s premoženjem otroka, ki so fizični ali pravni osebi podeljene s sodno odločbo, po samem zakonu ali s pravno veljavnim dogovorom<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="201C" ID="QE0006"/>. Pri tem je treba v skladu s členom 2, točka 8, te uredbe <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0008" REF.END="QE0008"/>osebo, ki ima starševsko odgovornost do otroka<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="201C" ID="QE0008"/> šteti za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0009" REF.END="QE0009"/>nosilca starševske odgovornosti<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="201C" ID="QE0009"/>.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P>III –</NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Postopek v glavni stvari in vprašanje za predhodno odločanje</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8.</NO.P><TXT>Maja 2009 je v Kraljevini Nizozemski umrla češka državljanka. Zapustila je zakonca in skupna mladoletna otroka (v nadaljevanju: dediči). Dediči so v trenutku smrti zapustnice prebivali na Nizozemskem.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9.</NO.P><TXT>Aprila 2010 je Městsky soud v Brně (mestno sodišče v Brnu) uvedlo zapuščinski postopek, za izvedbo katerega je bila zadolžena notarka Marie Matoušková kot sodna pooblaščenka za izvedbo posameznih faz postopka. Zaradi morebitnega navzkrižja interesov med dediči je mestno sodišče določilo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0010" REF.END="QE0010"/>kolizijsko skrbnico<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="201C" ID="QE0010"/>, ki je zastopala mladoletna otroka.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10.</NO.P><TXT>Julija 2011 so dediči sklenili dogovor o delitvi zapuščine, pri čemer je mladoletne otroke zastopala kolizijska skrbnica.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="3"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11.</NO.P><TXT>Avgusta 2012 je preživeli zakonec v zapuščinskem postopku kot novo dejstvo navedel, da je imela zapustnica v trenutku smrti bivališče v resnici v Kraljevini Nizozemski, in ne, kot se je štelo dotlej, v Češki republiki. Poleg tega je predložil tudi nizozemsko potrdilo o dedovanju z dne <DATE ISO="20110314">14. marca 2011</DATE>, ki je bilo izdano v zapuščinskem postopku na Nizozemskem.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12.</NO.P><TXT>Glede na to je bil julija 2011 sklenjeni dogovor o dedovanju spremenjen tako, da je ustrezal že izvedenemu zapuščinskemu postopku na Nizozemskem.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13.</NO.P><TXT>Sodna pooblaščenka je avgusta 2012 pri Městsky soud v Brně predlagala odobritev dogovora o dedovanju za mladoletna otroka.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14.</NO.P><TXT>Městsky soud v Brně predlogu sodne pooblaščenke ni ugodilo, ker sta mladoletnika dalj časa živela izven Češke republike, niti se ni želelo izreči za nepristojno ali zadevo predložiti Nejvyšší soud (vrhovno sodišče Češke Republike) zaradi določitve pristojnosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15.</NO.P><TXT>Sodna pooblaščenka se je zato <DATE ISO="20130710">10. julija 2013</DATE> obrnila neposredno na Nejvyšší soud in predlagala, naj določi krajevno pristojno sodišče, ki bo odločilo o odobritvi dogovora o dedovanju.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16.</NO.P><TXT>Nejvyšší soud je prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:</TXT><P>Če se za veljavnost dogovora o dedovanju, ki ga je v imenu mladoletne osebe sklenil njen skrbnik, zahteva potrditev sodišča, ali je ta odločba s strani sodišča ukrep v smislu člena 1(1)(b) ali ukrep v smislu člena 1(3)(f) Uredbe Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne <DATE ISO="20031127">27. novembra 2003</DATE> o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000?</P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P>IV –</NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Pravna presoja</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17.</NO.P><TXT>S strani predložitvenega sodišča opisano dejansko stanje in potek postopka v državi članici puščata mnogo odprtih vprašanj, zato je treba najprej preizkusiti dopustnost predloga za sprejetje predhodne odločbe.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>A –</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Dopustnost predloga za sprejetje predhodne odločbe</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18.</NO.P><TXT>Zgolj na podlagi navedb, ki jih je posredovalo predložitveno sodišče, si Sodišče ne more ustvariti celotne slike o predmetni zapuščinski zadevi. To velja še posebej za zapuščinski postopek na Nizozemskem, katerega potek je v bistvenem neznan.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19.</NO.P><TXT>Sodišče ni seznanjeno niti s tem, zakaj ni bil zapuščinski postopek uveden le v Češki republiki, ampak tudi na Nizozemskem, niti iz predloga za sprejetje predhodne odločbe ni razvidno, ali sta bila mladoletna otroka v postopku na Nizozemskem zastopana. Razen tega ostaja nedorečeno, ali nizozemsko potrdilo o dedovanju zadeva zgolj pravice očeta ali tudi otrok, odprto pa ostaja tudi vprašanje, zakaj je bilo po izvedbi nizozemskega zapuščinskega postopka sploh še potrebno nadaljnje ravnanje češke sodne pooblaščenke ali Městsky soud v Brně.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20.</NO.P><TXT>Ne glede na te nejasnosti pa je Sodišču na voljo zadosti navedb, da lahko odloči o vprašanju, ki ga je postavilo nacionalno sodišče.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21.</NO.P><TXT>Vprašanje za predhodno odločanje se namreč nanaša zgolj na to, ali spada predlagana sodna potrditev v zapuščinskem postopku v Češki republiki sklenjenega sporazuma o dedovanju na področje uporabe Uredbe Bruselj IIa in zato ne zadeva zapuščinskega postopka na Nizozemskem.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="4"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče je relevanten zapuščinski postopek v Češki republiki obsežno opisalo, tako da je dejanski in pravni okvir predloga za sprejetje predhodne odločbe Sodišču dovolj jasen.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23.</NO.P><TXT>Vprašanja pravne veljavnosti spornih dogovorov sicer v zvezi s tem niso bila obravnavana, vendar lahko tudi ostanejo odprta. Predložitveno sodišče mora namreč v zadevnem delu postopka odločiti le o pristojnosti. Zato mora vedeti, ali lahko uporabi Uredbo Bruselj IIa ali ne.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0004"><P>Ali je predlagana sodna odobritev pravno gledano sploh potrebna in katero pravo je v zvezi s tem upoštevno, prav tako ni predmet predloga za sprejetje predhodne odločbe, v tej fazi postopka ni pomembno in zato Sodišču tega ni treba obravnavati.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24.</NO.P><TXT>O pomembnosti vprašanja, ki je predmet predloga za sprejetje predhodne odločbe in ki je končno v presoji nacionalnega sodišča, zato ni dvomov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25.</NO.P><TXT>Zoper dopustnost predloga za sprejetje predhodne odločbe ne govori niti to, da predmet postopka v glavni stvari spada v okvir tako imenovane nepravdne sodne dejavnosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26.</NO.P><TXT>Nepravdni postopki, ki nimajo narave sojenja – kot je na primer ravnanje nacionalnega sodišča v vlogi upravnega organa<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0005"><P>Tako npr. v sodbi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Job Centre</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑111/94</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1995:340">EU:C:1995:340</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 9 do 11) glede odobritve statuta družbe zaradi registracije v okviru italijanske <HT TYPE="ITALIC">giurisdizione volontaria</HT>.</P></NOTE> – načeloma sicer ne dajejo povoda za vložitev predloga za sprejetje predhodne odločbe. Vendar pa je lahko predlog za sprejetje predhodne odločbe na nepravdnem področju kljub temu dopusten, če se v takem prvotno nepravdnem postopku predlogu ne ugodi in glede tega pride do spora.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0006"><P>Tako v zgoraj navedeni sodbi Job Centre, kjer je v točki 11 navedeno: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0011" REF.END="QE0011"/>Zgolj če oseba, ki je po nacionalnem pravu upravičena predlagati odobritev, vloži pravno sredstvo zoper zavrnitev odobritve in s tem registracije, je mogoče sklepati, da sodišče, ki vodi postopek, opravlja […] sodno dejavnost, ki je usmerjena v razveljavitev pravnega akta, ki posega v pravico predlagatelja.<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/></P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27.</NO.P><TXT>Prav iz tega je treba glede na negativno stališče Městsky soud v Brně izhajati, zato je predlog za sprejetje predhodne odločbe dopusten.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>B –</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Vsebinska presoja vprašanja za predhodno odločanje</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28.</NO.P><TXT>Z vprašanjem za predhodno odločanje želi predložitveno sodišče v bistvenem izvedeti, ali je treba za potrditev v Češki republiki sklenjenega dogovora o dedovanju uporabiti Uredbo Bruselj IIa ali pa velja izključitev iz člena 1(3)(f) te uredbe, v skladu s katerim <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0012" REF.END="QE0012"/>dedovanje<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="201C" ID="QE0012"/> ne spada na področje uporabe navedene uredbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29.</NO.P><TXT>Ta določba na prvi pogled nasprotuje uporabi Uredbe Bruselj IIa za postopek v glavni stvari.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30.</NO.P><TXT>To velja še toliko bolj, ker je iz področja uporabe Uredbe Bruselj IIa izključeno dedovanje predmet urejanja z Uredbo o dedovanju, ki bo – razen določenih izjem – urejala <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0013" REF.END="QE0013"/><HT TYPE="ITALIC">vse</HT>[<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0007"><P>Moj poudarek.</P></NOTE> ] civilnopravne vidike dedovanja<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0008"><P>Deveta uvodna izjava Uredbe o dedovanju.</P></NOTE><QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="201C" ID="QE0013"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31.</NO.P><TXT>Uredbi sta zasnovani kot konceptualno komplementarni: Uredba Bruselj IIa naj ne bi bila, glede na to, da je dedovanje izključeno iz njenega področja uporabe, v koliziji z Uredbo o dedovanju. V nasprotni smeri velja, da tega, kar je izčrpno urejeno že z Uredbo Bruselj IIa, ni treba urejati z Uredbo o dedovanju.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32.</NO.P><TXT>Uredba o dedovanju sicer za postopek v glavni stvari v Češki republiki časovno gledano ni veljavna, vendar pa stvarno področje njene uporabe omogoča sklepanje, kolikšen obseg izključitve <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0014" REF.END="QE0014"/>dedovanja<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="201C" ID="QE0014"/> po Uredbi Bruselj IIa je imel v mislih zakonodajalec.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="5"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33.</NO.P><TXT>Kar zadeva sporni sporazum o dedovanju, sklenjen v Češki republiki, velja najprej izpostaviti, da pri tem ne gre za dedno pogodbo v smislu Uredbe o dedovanju.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34.</NO.P><TXT>Po členu 3(1)(b) Uredbe o dedovanju namreč dedna pogodba pomeni <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0015" REF.END="QE0015"/>dogovor, […] ki […] podeljuje, spreminja ali odvzema pravice ene ali več oseb, ki so stranke dogovora, do bodoče zapuščine ali bodočih zapuščin<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="201C" ID="QE0015"/>. V zapuščinskem postopku v Češki republiki pa ne gre za <HT TYPE="ITALIC">bodočo</HT> zapuščino, temveč za izvedbo postopka glede <HT TYPE="ITALIC">že obstoječe</HT> zapuščine v smeri pogodbenega dogovora dedičev.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35.</NO.P><TXT>Vendar pa Uredba o dedovanju v skladu s členom 23 ne ureja le dedne pogodbe, temveč <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0016" REF.END="QE0016"/>celotno dedovanje<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="201C" ID="QE0016"/>, vključno z <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0017" REF.END="QE0017"/>delitvijo zapuščine<QUOT.END REF.START="QS0017" CODE="201C" ID="QE0017"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36.</NO.P><TXT>Za tovrstno delitev zapuščine gre – kakor je videti – v spornem dogovoru, sklenjenem v Češki republiki. To na prvi pogled kaže v smeri, da bi treba tudi z njim povezani pridržek odobritve šteti za povezan z dedovanjem in da bi zato lahko bil izključen iz področja uporabe Uredbe Bruselj IIa, v skladu z njenim členom 1(3)(f).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37.</NO.P><TXT>Kljub temu pa se na podlagi dednopravne narave v Češki republiki sklenjenega dogovora ne sme prehitro in pavšalno sklepati, da Uredbe Bruselj IIa ni mogoče uporabiti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38.</NO.P><TXT>Iz področja stvarne uporabe Uredbe o dedovanju sta namreč v skladu njenim členom 1(2)(b) izključeni <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0018" REF.END="QE0018"/>pravna ali poslovna sposobnost fizičnih oseb<QUOT.END REF.START="QS0018" CODE="201C" ID="QE0018"/><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0009"><P>Ta izključitev velja <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0019" REF.END="QE0019"/>brez poseganja v člena 23(2)(c) in 26<QUOT.END REF.START="QS0019" CODE="201C" ID="QE0019"/>. Določbi pa v predmetni zadevi nista relevantni: člen 23 se nanaša na dedno sposobnost, člen 26 pa ureja med drugim <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0020" REF.END="QE0020"/>dopustnost zastopanja pri razpolaganju za primer smrti<QUOT.END REF.START="QS0020" CODE="201C" ID="QE0020"/>.</P></NOTE>, torej prav tisti pravni področji, za kateri gre v postopku v glavni stvari, glede na to, da se obravnava skrbništvo nad mladoletnimi in sodna odobritev s strani njihovega zastopnika sklenjene pogodbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39.</NO.P><TXT>Vsebinske kolizije Uredbe Bruselj IIa s področjem uporabe Uredbe o dedovanju se torej ni treba bati, prav nasprotno: kolikor gre za pravno ali poslovno sposobnost fizičnih oseb, obstaja celo nujnost zapolniti pravno praznino, ki se odpira na področju uporabe Uredbe o dedovanju.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40.</NO.P><TXT>Za njeno zapolnitev je mogoče uporabiti Uredbo Bruselj IIa. Z njeno pomočjo se lahko predmet postopka v glavni stvari – ob restriktivni razlagi izključitve <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0021" REF.END="QE0021"/>dedovanja<QUOT.END REF.START="QS0021" CODE="201C" ID="QE0021"/> po členu 1(3)(f) – privede do pravu Unije lastnega, komplementarnega in zaključenega sistema pravil.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41.</NO.P><TXT>Da se pravna in poslovna sposobnost in z njima povezana vprašanja zastopanja načeloma presojajo samostojno in se ne štejejo za nesamostojna predhodna vprašanja vsakokrat spornih pravnih poslov, je Sodišče sicer že potrdilo v zadevi Schneider<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0010"><P>Sodba <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Schneider</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑386/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:633">EU:C:2013:633</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE>. V slednji je šlo prav tako za težave na nepravdnem področju, ki pa so se pojavile v zvezi z Uredbo Sveta (ES) št. 44/2001 z dne <DATE ISO="20001222">22. decembra 2000</DATE> o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0011"><P>UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 4, str. 42, v nadaljevanju: Uredba Bruselj I.</P></NOTE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42.</NO.P><TXT>V tej zadevi je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0022" REF.END="QE0022"/>državljan [države članice] z omejeno poslovno sposobnostjo<QUOT.END REF.START="QS0022" CODE="201C" ID="QE0022"/> pred sodiščem druge države članice sprožil nepravdni postopek in zaprosil za odobritev odsvojitve njemu lastnega deleža nepremičnine, ki je na področju te druge države članice.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43.</NO.P><TXT>Sodišče v državi članici, v kateri je nepremičnina, ki je v zadevi odločalo, je dvomilo o svoji pristojnosti za vodenje nepravdnega postopka, čeprav so po členu 22, točka 1, Uredbe Bruselj I za tožbe, predmet katerih so stvarne pravice na nepremičninah, pristojna sodišča držav članic, v katerih je nepremičnina.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="6"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0044"><NO.P>44.</NO.P><TXT>Sodišče je odločilo, da se Uredba Bruselj I v primeru takega nepravdnega postopka <HT TYPE="ITALIC">ne</HT> uporabi. Zadeval naj bi namreč pravno in poslovno sposobnost ter zakonito zastopanje fizičnih oseb v smislu člena 1(2)(a) Uredbe št. 44/2001, ki so iz področja stvarne uporabe Uredbe Bruselj I izključeni.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0012"><P>Sodba <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Schneider</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑386/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:633">EU:C:2013:633</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0031">31</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0045"><NO.P>45.</NO.P><TXT>Temu ustrezno mora veljati tudi v predmetni zadevi glede Uredbe o dedovanju. Ker tudi ta uredba ne velja za pravno in poslovno sposobnost fizičnih oseb, ne nasprotuje uporabi Uredbe Bruselj IIa in restriktivni razlagi izključitve <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0023" REF.END="QE0023"/>dedovanja<QUOT.END REF.START="QS0023" CODE="201C" ID="QE0023"/> v smislu člena 1(3)(f).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0046"><NO.P>46.</NO.P><TXT>Podobno je razvidno tudi iz pojasnjevalnega poročila Paula Lagarda<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0013"><P>V nadaljevanju: poročilo Legarde, različica v nemščini je dostopna na http://www.hcch.net/upload/expl34d.pdf.</P></NOTE> k Haaški konvenciji z dne <DATE ISO="19961019">19. oktobra 1996</DATE> o pristojnosti, pravu, ki se uporabi, priznavanju, izvršitvi in sodelovanju na področju starševske odgovornosti in ukrepov za zaščito otrok (v nadaljevanju: KVO)<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0014"><P>Dostopna tudi v nemškem prevodu na domači strani Haaške konference: http://hcch.e-vision.nl/upload/text34d.pdf.</P></NOTE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0047"><NO.P>47.</NO.P><TXT>To poročilo je mogoče v okviru zgodovinske in sistematične razlage Uredbe Bruselj IIa upoštevati kot podlago za razlago ustreznih določb te uredbe. Določbe navedene uredbe v zvezi s pravico do varstva in vzgoje namreč temeljijo na pripravljalnih delih h KVO in jim v veliki meri ustrezajo. Določbe navedene uredbe in ustrezne določbe Haaške konvencije bi morale biti tudi zato razložene po možnosti enako, da se preprečijo različne rešitve glede na to, ali se primer nanaša na drugo državo članico ali na tretjo državo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0015"><P>Glej moje stališče v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Health Service Executive</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑92/12 PPU</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:177">EU:C:2012:177</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0017">17</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0048"><NO.P>48.</NO.P><TXT>Glede izključitve <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0024" REF.END="QE0024"/>dedovanja<QUOT.END REF.START="QS0024" CODE="201C" ID="QE0024"/> iz člena 4(f) KVO, ki ustreza Uredbi Bruselj IIa, je v poročilu Legarde najprej pojasnjeno, da je dedovanje načeloma izključeno iz konvencije. Vendar pa v primeru, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0025" REF.END="QE0025"/>da dedno pravo predvideva sodelovanje zakonitega zastopnika otroka, [poročilo ne izključuje,] da se ga določi v skladu s konvencijo<QUOT.END REF.START="QS0025" CODE="201C" ID="QE0025"/>, in s tem podpira restriktivno razlago za dedovanje predvidene izključitve.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0049"><NO.P>49.</NO.P><TXT>Ustrezno bi moralo veljati – glede na to, da ni nasprotujočih preudarkov z vidika prava Unije, kot je to navedeno v točki 37 in naslednjih – tudi za razlago Uredbe Bruselj IIa in izključitev dedovanja za obravnavano odobritev sporazuma o dedovanju ne bi smela veljati.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0050"><NO.P>50.</NO.P><TXT>V postopku v glavni stvari predlagano odobritev – in določitev zanjo pristojnega sodišča – je treba po vsem navedenem šteti za civilno zadevo, katere predmet je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0026" REF.END="QE0026"/>podelitev, izvrševanje [oz.] prenos […] starševske odgovornosti<QUOT.END REF.START="QS0026" CODE="201C" ID="QE0026"/> v smislu členov 1(1)(b) in 2, točka 7, Uredbe Bruselj IIa.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P>V –</NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Predlog</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0051"><NO.P>51.</NO.P><TXT>Glede na navedeno Sodišču predlagam, naj na vprašanje za predhodno odločanje odgovori tako:</TXT><P>Sodna potrditev dogovora o delitvi dediščine, ki jo je v imenu mladoletne osebe sklenil njen skrbnik, spada pod člen 1(1)(b), in ne pod člen (1)(3)(f) Uredbe (ES) št. 2201/2003.</P></NP.ECR></GR.SEQ></CONTENTS.CONCLUSION></CONCLUSION>