<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><CONCLUSION NNC="YES" xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.58-20161101.xd"><BIB.CONCLUSION><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C-470/19</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62019CC0470</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:986">EU:C:2020:986</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>19</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>19</PAGE.TOTAL></BIB.CONCLUSION><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P><HT TYPE="SC">Sklepni predlogi M. Bobka – Zadeva C‑470/19</HT></P><P><HT TYPE="SC">Friends of the Irish Environment</HT></P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sklepni predlogi generalnega pravobranilca</HT></P><P><HT TYPE="UC">Michala Bobka</HT>,</P><P>predstavljeni <DATE ISO="20201203">3. decembra 2020</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik izvirnika: angleščina.</P></NOTE></P></TI><STI><P><HT TYPE="BOLD">Zadeva C‑470/19</HT></P><P>Friends of the Irish Environment Ltd</P><P>proti</P><P>Commissioner for Environmental Information</P><P>ob udeležbi</P><P>The Courts Service of Ireland</P><P><HT TYPE="NORMAL">(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo High Court (višje sodišče, Irska))</HT></P></STI></TITLE><INTERMEDIATE><INDEX IDX.CLOSE="“" SEPARATOR=" – " IDX.OPEN="„"><KEYWORD>Predhodno odločanje</KEYWORD><KEYWORD>Dostop do informacij o okolju, ki jih hranijo organi oblasti</KEYWORD><KEYWORD>Aarhuška konvencija</KEYWORD><KEYWORD>Direktiva 2003/4/ES</KEYWORD><KEYWORD>Pojem <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0001" REF.END="QE0001"/>opravljanje zadev iz sodne pristojnosti<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="2018" ID="QE0001"/></KEYWORD></INDEX></INTERMEDIATE><CONTENTS.CONCLUSION><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">I.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Uvod</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1.</NO.P><TXT>Friends of the Irish Environment Ltd je nevladna organizacija. Zahtevala je, naj se ji kot tretji osebi odobri dostop do sodnih pisanj v zaključeni zadevi, ki se je nanašala na odobritev gradbenega dovoljenja za izgradnjo vetrnih turbin v okrožju Cork (Irska). Ta zahteva je bila zavrnjena. V odločbi o zavrnitvi je bilo navedeno, da je organ, ki hrani sodna pisanja – na podlagi nacionalnega prava je to Courts Service of Ireland (irska služba za podporo sodstvu, Irska) – to storil pri opravljanju <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0002" REF.END="QE0002"/>sodne pristojnosti<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="201C" ID="QE0002"/> v imenu sodišč. Ta organ naj pri izvajanju take pristojnost ne bi bil <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0003" REF.END="QE0003"/>organ oblasti<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/> v smislu Direktive 2003/4/ES.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0002"><P>Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20030128">28. januarja 2003</DATE> o dostopu javnosti do informacij o okolju in o razveljavitvi Direktive Sveta 90/313/EGS (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 7, str. 375).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2.</NO.P><TXT>V teh okoliščinah želi High Court (višje sodišče, Irska) ugotoviti obseg pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0004" REF.END="QE0004"/>sodna pristojnost<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/> za namene opredelitve pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0005" REF.END="QE0005"/>organ oblasti<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/> v smislu člena 2, točka 2, Direktive 2003/4. Širše se postavlja vprašanje, v kolikšni meri za sodišča v zvezi z odobritvijo dostopa do informacij o okolju članom javnosti na njihovo zahtevo veljajo obveznosti iz te direktive in s tem tudi obveznosti iz Aarhuške konvencije.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="2"?><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">II.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Pravni okvir</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">A.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Mednarodno pravo</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3.</NO.P><TXT>Konvencija o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (v nadaljevanju: Aarhuška konvencija) je mednarodna konvencija, katere namen je javnosti zagotoviti pravice, podpisnicam in njihovim organom oblasti pa so z njo naložene obveznosti v zvezi z dostopom do informacij, udeležbo javnosti pri odločanju in dostopom do pravnega varstva v okoljskih zadevah. Evropska skupnost jo je podpisala leta 1998, pozneje pa je bila odobrena s Sklepom Sveta 2005/370/ES.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0003"><P>Sklep Sveta z dne <DATE ISO="20050217">17. februarja 2005</DATE> o sklenitvi Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah, v imenu Evropske skupnosti (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="124" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2005">UL 2005, L 124, str. 1</REF.DOC.OJ>, v nadaljevanju: Sklep o odobritvi Aarhuške konvencije).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4.</NO.P><TXT>V preambuli Konvencije je med drugim navedeno:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0006" REF.END="QE0006"/>imajo s tem namen povečati odgovornost in preglednost odločanja in okrepiti podporo javnosti pri okoljskem odločanju,</P><P>priznavajo, da je preglednost zaželena v vseh vejah oblasti, in pozivajo zakonodajna telesa, da pri svojih postopkih uresničujejo načela te konvencije<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="201C" ID="QE0006"/>.</P></QUOT.S></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5.</NO.P><TXT>V členu 2 Aarhuške konvencije je pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0007" REF.END="QE0007"/>organ javne oblasti<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="201C" ID="QE0007"/> opredeljen tako, da pomeni:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0008" REF.END="QE0008"/>(a) vlado na državni, regionalni in drugi ravni;</P><P>(b) fizične ali pravne osebe, ki opravljajo javnoupravne naloge po notranji zakonodaji, vključno s posebnimi nalogami, dejavnostmi ali storitvami v zvezi z okoljem;</P><P>(c) vse druge fizične ali pravne osebe, ki imajo javna pooblastila ali naloge ali opravljajo javne storitve v zvezi z okoljem pod nadzorom organa ali osebe iz pododstavka (a) ali (b);</P><P>(d) institucije katere koli organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje iz člena 17, ki je pogodbenica te konvencije.</P></ALINEA><ALINEA>Ta izraz pa ne vključuje organov ali institucij, kadar delujejo v sodni ali zakonodajni pristojnosti.<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="201C" ID="QE0008"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">B.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Pravo Unije</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6.</NO.P><TXT>Z Direktivo 2003/4 je bila nadomeščena Direktiva Sveta 90/313/EGS<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0004"><P>Direktiva Sveta z dne <DATE ISO="19900607">7. junija 1990</DATE> o prostem dostopu do informacij o okolju (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 1, str. 402).</P></NOTE> zaradi uskladitve prava Unije z besedilom Aarhuške konvencije in odprave razlik med predpisi v državah članicah glede dostopa do informacij o okolju.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0005"><P>Uvodni izjavi 6 in 7 Direktive 2003/4.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7.</NO.P><TXT>Glede na člen 1 Direktive 2003/4 sta cilja te direktive, prvič, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0009" REF.END="QE0009"/>zagotoviti pravico do dostopa do informacij o okolju, ki jih hranijo organi oblasti ali se hranijo za organe oblasti, ter določiti osnovne pogoje in praktične ukrepe za uresničevanje te pravice<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="201C" ID="QE0009"/> in, drugič, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0010" REF.END="QE0010"/>zagotoviti, da so informacije o okolju postopno v vedno večji meri dostopne javnosti in se javno razširjajo, da se doseže kar najširša sistematična razpoložljivost in razširjanje informacij o okolju javnosti<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="201C" ID="QE0010"/>.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="3"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8.</NO.P><TXT>Člen 2, točka 2, te direktive določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0011" REF.END="QE0011"/><QUOT.START CODE="201A" ID="QS0012" REF.END="QE0012"/>Organ oblasti<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="2018" ID="QE0012"/>:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>vlada ali drug organ javne uprave, vključno z javnimi svetovalnimi organi, na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>katera koli fizična ali pravna oseba, ki opravlja naloge javne uprave po nacionalni zakonodaji, vključno s posebnimi dolžnostmi, dejavnostmi ali storitvami v zvezi z okoljem, ter</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(c)</NO.P><TXT>katera koli fizična ali pravna oseba, ki ima javne pristojnosti ali naloge ali zagotavlja javne storitve v zvezi z okoljem, pod nadzorom organa ali osebe iz (a) ali (b).</TXT></NP></ITEM></LIST><P>Države članice lahko določijo, da ta opredelitev ne vključuje organov ali institucij, kolikor opravljajo zadeve iz sodne ali zakonodajne pristojnosti. Če njihove ustavne določbe na dan sprejetja te direktive ne predvidevajo postopka pregleda v smislu člena 6, lahko države članice navedene organe ali institucije izključijo iz te opredelitve.<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/></P></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">C.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Nacionalno pravo</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9.</NO.P><TXT>Z European Communities (Access to Information on the Environment) Regulations 2007 to 2018 (S.I. št. 133 iz leta 2007 in S.I. št. 309 iz leta 2018) (uredbe iz let od 2007 do 2018 za izvajanje predpisov Evropskih skupnosti o dostopu do informacij o okolju, v nadaljevanju: uredbe DIO) so v irsko pravo prenesene določbe Direktive 2003/4. V bistvu je z določbo 3(1) teh uredb prenesen člen 2, točka 2, te direktive.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10.</NO.P><TXT>V skladu z določbo 3(2) uredb DIO Irska iz opredelitve <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0013" REF.END="QE0013"/>organ oblasti<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="201C" ID="QE0013"/> izključuje <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0014" REF.END="QE0014"/>vse organe, kadar opravljajo zadeve iz sodne ali zakonodajne pristojnosti<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="201C" ID="QE0014"/>.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">III.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Dejansko stanje, nacionalni postopek in vprašanje za predhodno odločanje</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11.</NO.P><TXT>High Court (višje sodišče, Irska) je <DATE ISO="20160225">25. februarja 2016</DATE> izdalo sodbo v zadevi Balz &amp; Heubach proti An Bord Pleanala ([2016] IEHC 134]). V tej zadevi se je izpodbijala izdaja odločbe organa oblasti, s katero je bilo izdano gradbeno dovoljenje za izgradnjo vetrnih turbin v okrožju Cork (Irska).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12.</NO.P><TXT>Friends of the Irish Environment (v nadaljevanju: tožeča stranka) je <DATE ISO="20160709">9. julija 2016</DATE> na glavno pisarno High Court (višje sodišče) naslovila dopis, s katerim je zahtevala kopije pripravljalnih vlog, zapriseženih izjav/dokazov, pisnih stališč in končnih odredb v tej zadevi (v nadaljevanju: sodna pisanja). Ta zahteva je bila vložena na podlagi Aarhuške konvencije, Direktive 2003/4 in uredb DIO. Ob vložitvi te zahteve se ni odločalo o pritožbi zoper sodbo Balz &amp; Heubach proti An Bord Pleanala.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13.</NO.P><TXT>Vodenje glavne pisarne High Court (višje sodišče) je poverjeno sodnemu uradniku, ki ga imenuje Courts Service of Ireland (irska služba za podporo sodstva, Irska; v nadaljevanju: služba za podporo sodstvu). Služba za podporo sodstvu je po posvetovanju s predsednikom High Court (višje sodišče) <DATE ISO="20160713">13. julija 2016</DATE> zavrnila zahtevo tožeče stranke. To odločitev je med drugim utemeljila z dejstvom, da uredbe DIO ne zajemajo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0015" REF.END="QE0015"/>sodnih postopkov ali pravnih dokumentov, vloženih v sodnih postopkih<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="201C" ID="QE0015"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14.</NO.P><TXT>Tožeča stranka je <DATE ISO="20160718">18. julija 2016</DATE> zahtevala, naj služba za podporo sodstvu ponovno preuči to odločitev. Ker v določenem roku ni prejela odgovora, je tožeča stranka dobila možnost vložiti pritožbo pri Commissioner for Environmental Information (pooblaščenec za informacije o okolju, v nadaljevanju: tožena stranka). Pritožbo je vložila <DATE ISO="20160915">15. septembra 2016</DATE>.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="4"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15.</NO.P><TXT>Tožena stranka je <DATE ISO="20170619">19. junija 2017</DATE> tožeči stranki poslala dopis, v katerem je navedla, da je v podobni zadevi že bila sprejeta odločitev (zadeva CEI/15/0008 An Taisce &amp; The Courts Service). Tožena stranka je sicer poudarila, da bo vsaka zadeva vsebinsko obravnavana, a je od tožeče stranke zahtevala, naj navede razloge, s katerimi bi utemeljila, zakaj naj se o njeni zahtevi za dostop do sodnih pisanj odloči drugače kot o zahtevi za dostop do sodnih pisanj v zadevi An Balz &amp; Heubach proti An Bord Pleanala.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16.</NO.P><TXT>Tožeča stranka je v odgovoru z dne <DATE ISO="20170726">26. julija 2017</DATE> navedla razloge, zakaj vztraja pri pritožbi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17.</NO.P><TXT>Tožena stranka je <DATE ISO="20170731">31. julija 2017</DATE> zavrnila pritožbo. Sklenila je, da služba za podporo sodstvu s tem, ko hrani zahtevana sodna pisanja, vključno s tistimi v zaključenih postopkih, opravlja zadeve iz <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0016" REF.END="QE0016"/>sodne pristojnosti<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="201C" ID="QE0016"/> v imenu sodišč. Tako naj služba za podporo sodstvu ne bi bila <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0017" REF.END="QE0017"/>organ oblasti<QUOT.END REF.START="QS0017" CODE="201C" ID="QE0017"/> v smislu uredbe 3(1) uredb DIO.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18.</NO.P><TXT>Tožeča stranka je to odločitev izpodbijala pred High Court (višje sodišče). Meni, da odstopanje za organe ali institucije, ki opravljajo zadeve iz <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0018" REF.END="QE0018"/>sodne pristojnosti<QUOT.END REF.START="QS0018" CODE="201C" ID="QE0018"/>, kot je določeno v členu 2, točka 2, Direktive 2003/4 in preneseno v določbo 3(1) uredb DIO, ne zajema sodnih pisanj v zaključenih zadevah.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19.</NO.P><TXT>Ker High Court (višje sodišče) dvomi o pravilni razlagi člena 2, točka 2, Direktive 2003/4, je prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0019" REF.END="QE0019"/>Ali pomeni nadzor nad dostopom do sodnih pisanj, ki se nanašajo na postopek, v katerem je bila izdana pravnomočna sodba, rok za pritožbo pa se je iztekel in zoper njo nista bila vložena niti pritožba niti kakršen koli drug zahtevek, vendar so v posebnih okoliščinah mogoči drugi zahtevki, izvajanje <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0020" REF.END="QE0020"/>sodne pristojnosti<QUOT.END REF.START="QS0020" CODE="2018" ID="QE0020"/> v smislu člena 2, točka 2, [Direktive 2003/4]?<QUOT.END REF.START="QS0019" CODE="201C" ID="QE0019"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20.</NO.P><TXT>Pisna stališča so predložili tožeča stranka, tožena stranka, služba za podporo sodstvu, Irska, poljska vlada in Evropska komisija. Te stranke so na obravnavi <DATE ISO="20200916">16. septembra 2020</DATE> tudi ustno podale navedbe.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">IV.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Analiza</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21.</NO.P><TXT>Zgradba teh sklepnih predlogov je taka. Začel bom s predstavitvijo obsega člena 2, točka 2, Direktive 2003/4 (A). Nato bom preučil vprašanje, kdaj <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0021" REF.END="QE0021"/>organ oblasti<QUOT.END REF.START="QS0021" CODE="201C" ID="QE0021"/> opravlja zadeve iz <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0022" REF.END="QE0022"/>sodne pristojnosti<QUOT.END REF.START="QS0022" CODE="201C" ID="QE0022"/> (B). Glede na to bom preučil vprašanje predložitvenega sodišča (C). Nazadnje bom sklepno podal več pripomb o širšem kontekstu (D).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22.</NO.P><TXT>Obravnavana zadeva se nanaša na precej poseben organ države članice: Courts Service of Ireland (irska služba za podporo sodstvu, Irska; v nadaljevanju: služba za podporo sodstvu). Ta organ je v pisnih stališčih, predloženih Sodišču, sam sebe opisal kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0023" REF.END="QE0023"/>organ s pravno osebnostjo in nalogami, ki so popolnoma ločene<QUOT.END REF.START="QS0023" CODE="201C" ID="QE0023"/> od sodnih pisarn na Irskem. Njegova dejavnost obsega hrambo, arhiviranje in vodenje sodnih pisanj v (odprtih ali zaključenih) zadevah.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23.</NO.P><TXT>Dejstvo, da se obravnavana zadeva nanaša na ne popolnoma običajno institucionalno strukturo v eni od držav članic, v kateri nacionalnim sodiščem pomaga subjekt zasebnega prava, ustanovljen za poseben namen, ne bi smelo zmanjšati pomena dejstva, da je vprašanje, ki se postavlja, po svoji naravi splošno. Vodenje sodnih spisov, pa naj bo v odprtih ali zaključenih zadevah, je lahko v različnih državah članicah naloženo različnim organom, vse od tega, da vsako sodišče samo vodi spise in jih hrani, do tega, da spise centralno vodijo druge institucije. Te se lahko spet raztezajo od ministrstva za pravosodje ali nacionalnega sodnega sveta pa do drugih temu namenjenih organov ali institucij. Možno je celo, da je pristojnost institucije odvisna od statusa spisa, tako da spise v odprtih zadevah vodijo sodišča sama, spise v zaključenih zadevah pa po nekaj časa prenesejo na centralno mesto hrambe.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="5"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24.</NO.P><TXT>Povedano drugače, vodenje sodnih pisanj je lahko zelo različno. Zato ne bi bilo pametno, da bi se obravnavane zadeve in vprašanj, ki jih poraja, lotil z natančno tehnično razpravo o statusu (ki v bistvu izhaja iz nacionalnega prava) službe za podporo sodstvu in njenega posebnega položaja v nacionalni pravosodni strukturi. To vprašanje je dejansko drugotnega pomena.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25.</NO.P><TXT>Temeljno vprašanje, ki ga je treba obravnavati v tej zadevi, je, kaj natančno v strukturi Direktive 2003/4 pomeni vodenje sodnih spisov (in še posebej vrsta in narava te dejavnosti) in ali bi se opravljanje te dejavnosti lahko štelo za opravljanje zadev iz sodne pristojnosti, v prvi fazi <HT TYPE="ITALIC">neodvisno od tega, kateri konkretni organ</HT> v državi članici to dejavnost opravlja. Vendar se v tem vprašanju skriva še eno vprašanje: kakšen je odnos pojasnila (ali odstopanja) glede <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0024" REF.END="QE0024"/>sodne pristojnosti<QUOT.END REF.START="QS0024" CODE="201C" ID="QE0024"/> v členu 2, točka 2, drugi odstavek, Direktive 2003/4 do glavnega dela opredelitve <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0025" REF.END="QE0025"/>sodne pristojnosti<QUOT.END REF.START="QS0025" CODE="201C" ID="QE0025"/> iz podtočk od (a) do (c) prvega odstavka iste določbe? Kateri organi ali deli strukture držav članic naj bi bili zajeti z Direktivo 2003/4? In tu pridemo do resnično ključnega elementa obravnavane zadeve: ali so sodišča <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0026" REF.END="QE0026"/>organi oblasti<QUOT.END REF.START="QS0026" CODE="201C" ID="QE0026"/> za namene člena 2, točka 2, te direktive in ali jih tako morda veže dolžnost, da zagotovijo dostop do <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0027" REF.END="QE0027"/>informacij o okolju<QUOT.END REF.START="QS0027" CODE="201C" ID="QE0027"/> v skladu s členom 1(a) in členom 3 Direktive 2003/4?</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26.</NO.P><TXT>To opredelitveno matrjoško je treba odpreti na enak način, kot bi to storili s katero koli rusko babuško – plast za plastjo; in tega posla se bom lotil zdaj.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">A.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Obseg člena 2, točka 2, Direktive 2003/4</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27.</NO.P><TXT>Člen 2, točka 2, Direktive 2003/4 določa opredelitev <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0028" REF.END="QE0028"/>javnega organa<QUOT.END REF.START="QS0028" CODE="201C" ID="QE0028"/>. V prvem odstavku v podtočkah (a) in (b) določa državne organe in institucije, za katere se uporabljajo obveznosti, ki zavezujejo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0029" REF.END="QE0029"/>organe oblasti<QUOT.END REF.START="QS0029" CODE="201C" ID="QE0029"/>. Ti se osredotočajo na pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0030" REF.END="QE0030"/>vlada<QUOT.END REF.START="QS0030" CODE="201C" ID="QE0030"/> v podtočki (a) in oseb, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0031" REF.END="QE0031"/>ki opravlja[jo] naloge javne uprave […] v zvezi z okoljem<QUOT.END REF.START="QS0031" CODE="201C" ID="QE0031"/>, v podtočki (b). V podtočki (c) Direktive je nato klavzula, ki združuje <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0032" REF.END="QE0032"/>preostale<QUOT.END REF.START="QS0032" CODE="201C" ID="QE0032"/> – <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0033" REF.END="QE0033"/>katera koli fizična ali pravna oseba […] pod nadzorom organa ali osebe<QUOT.END REF.START="QS0033" CODE="201C" ID="QE0033"/> iz podtočke (a) ali (b).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28.</NO.P><TXT>Struktura te opredelitve v prvem odstavku torej sledi pozitivnemu seznamu subjektov. Temu seznamu sledi drugi odstavek, ki v prvem stavku določa odstopanje od področja uporabe te direktive za organe in institucije, ki <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0034" REF.END="QE0034"/>opravljajo zadeve iz sodne ali zakonodajne pristojnosti<QUOT.END REF.START="QS0034" CODE="201C" ID="QE0034"/>. Glede na njegov drugi stavek je mogoče nato tudi organe in institucije, ki opravljajo zadeve iz take pristojnosti, v določenih okoliščinah izključiti s področja uporabe določb te direktive, ki se nanašajo na sodni nadzor.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29.</NO.P><TXT>Vse stranke v postopku v glavni stvari se strinjajo, da nadzor nad sodnim spisom med postopkom obsega izvajanje <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0035" REF.END="QE0035"/>sodne pristojnosti<QUOT.END REF.START="QS0035" CODE="201C" ID="QE0035"/>. Dokler je spis v sodni zadevi <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0036" REF.END="QE0036"/>odprt<QUOT.END REF.START="QS0036" CODE="201C" ID="QE0036"/>, bodo sodišča izvzeta s področja uporabe Direktive 2003/4.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30.</NO.P><TXT>Sporno vprašanje je, ali služba za podporo sodstvu, potem ko so bile izdane pravnomočne odločbe in so bila v postopku izčrpana vsa pravna sredstva, hrani sodna pisanja v okviru <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0037" REF.END="QE0037"/>sodne pristojnosti<QUOT.END REF.START="QS0037" CODE="201C" ID="QE0037"/>. Če bi bilo tako, ta pisanja ne bi spadala na področje uporabe Direktive 2003/4.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31.</NO.P><TXT>Tožeča stranka s sklicevanjem na sodbo Sodišča v zadevi Flachglas<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0006"><P>Sodba z dne <DATE ISO="20120214">14. februarja 2012</DATE>, Flachglas Torgau (C‑204/09, EU:2012:71).</P></NOTE> trdi, da bi se moralo za pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0038" REF.END="QE0038"/>organ oblasti<QUOT.END REF.START="QS0038" CODE="201C" ID="QE0038"/> iz člena 2, točka 2, Direktive 2003/4 šteti, da načeloma zajema vse organe in institucije države, pod pogojem, da so v času, ko je vložena zahteva za dostop, že opravili svojo funkcijo. Povedano drugače, v skladu s to razlago prvi stavek drugega odstavka prevlada nad strukturno opredelitvijo iz prvega odstavka. Po mnenju tožeče stranke je kakršna koli dejavnost v okviru <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0039" REF.END="QE0039"/>sodne<?PAGE NO="6"?> pristojnosti<QUOT.END REF.START="QS0039" CODE="201C" ID="QE0039"/> časovno omejena v tem smislu, da se lahko za organe ali institucije šteje, da so izključeni s področja uporabe Direktive 2003/4 le, dokler je mogoče dejansko šteti, da opravljajo zadeve iz take pristojnosti. Komisija se v splošnem pridružuje temu stališču, vendar priporoča, naj se za vsako posamezno zahtevo za dostop opravi <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0040" REF.END="QE0040"/>presoja za vsak primer posebej<QUOT.END REF.START="QS0040" CODE="201C" ID="QE0040"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32.</NO.P><TXT>Tožena stranka, služba za podporo sodstvu, Irska in poljska vlada podpirajo razlago, ki v bistvu pripelje do precej <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0041" REF.END="QE0041"/>institucionalnega<QUOT.END REF.START="QS0041" CODE="201C" ID="QE0041"/> pristopa k pojmu zadevnega organa. Prvi odstavek in prvi stavek drugega odstavka naj bi bilo treba razumeti skupaj z institucionalno opredelitvijo iz prvega odstavka. Tako bi bila po tej opredelitvi sodišča kot institucije vedno izključena iz prvega odstavka in s tem s področja uporabe Direktive 2003/4, saj vedno opravljajo zadeve iz <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0042" REF.END="QE0042"/>sodne pristojnosti<QUOT.END REF.START="QS0042" CODE="201C" ID="QE0042"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33.</NO.P><TXT>Obstaja pa tudi tretja možnost, ki nekoliko razdela institucionalni pristop, čeprav je nobena od strank v postopku ni izrecno omenila. To je razlaga, na podlagi katere je mogoče s prvim stavkom drugega odstavka takoj opredeliti kakršne koli zaključke glede institucionalne opredelitve iz prvega odstavka ob upoštevanju posebnih dejavnosti zadevnega organa v določenem času. Tako razlago bi bilo mogoče opredeliti za pretežno institucionalno razlago s funkcionalno prilagoditvijo ali korektivom.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34.</NO.P><TXT>Tako očitno obstajajo tri možne razlage pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0043" REF.END="QE0043"/>sodna pristojnost<QUOT.END REF.START="QS0043" CODE="201C" ID="QE0043"/> iz prvega stavka drugega odstavka člena 2, točka 2, Direktive 2003/4, ki bi se zato lahko uporabile za vse opredelitve iz člena 2, točka 2, te direktive kot celote: (i) <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0044" REF.END="QE0044"/>popolnoma funkcionalna<QUOT.END REF.START="QS0044" CODE="201C" ID="QE0044"/>, (ii) <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0045" REF.END="QE0045"/>pretežno institucionalna<QUOT.END REF.START="QS0045" CODE="201C" ID="QE0045"/> in (iii) <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0046" REF.END="QE0046"/>institucionalna s funkcionalnim korektivom<QUOT.END REF.START="QS0046" CODE="201C" ID="QE0046"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35.</NO.P><TXT>Da bi bilo mogoče predlagati, kateremu od teh treh pristopov je treba dati prednost, je treba preučiti več vprašanj, ki se po logiki porajajo pred tem. Prvič, kakšno natančno je razmerje med prvim in drugim odstavkom člena 2, točka 2, Direktive 2003/4 (1)? Za to je potrebna presoja logike in strukture prvega odstavka, preden je mogoče na podlagi drugega odstavka uporabiti odstopanje za dejavnosti iz <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0047" REF.END="QE0047"/>sodne pristojnosti<QUOT.END REF.START="QS0047" CODE="201C" ID="QE0047"/> (2). Nato je treba podrobno preučiti sodbo Flachglas,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0007"><P>Sodba z dne <DATE ISO="20120214">14. februarja 2012</DATE>, Flachglas Torgau (C‑204/09, EU:2012:71).</P></NOTE> na katero se sklicujejo vse stranke pri utemeljevanju svojih (različnih) razlag pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0048" REF.END="QE0048"/>sodna pristojnost<QUOT.END REF.START="QS0048" CODE="201C" ID="QE0048"/> (3). Šele nato se bom lahko posvetil razpravi o treh možnih razlagah pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0049" REF.END="QE0049"/>sodna pristojnost<QUOT.END REF.START="QS0049" CODE="201C" ID="QE0049"/> iz Direktive 2003/4 (4).</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">1.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Razmerje med prvim in drugim odstavkom</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36.</NO.P><TXT>Vse stranke v tem postopku se v stališčih podrobno osredotočajo na razlago pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0050" REF.END="QE0050"/>sodna pristojnost<QUOT.END REF.START="QS0050" CODE="201C" ID="QE0050"/>. To je povsem razumljivo, saj je ta pojem predložitveno sodišče izpostavilo v postavljenem vprašanju. Vendar je pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0051" REF.END="QE0051"/>sodna pristojnost<QUOT.END REF.START="QS0051" CODE="201C" ID="QE0051"/> zgolj del širše opredelitve <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0052" REF.END="QE0052"/>javnega organa<QUOT.END REF.START="QS0052" CODE="201C" ID="QE0052"/> iz člena 2, točka 2, Direktive 2003/4. Pojavlja se kot opredelitev, pojasnilo, v drugem odstavku te določbe morda celo kot odstopanje. Začeti je treba z razpravo o manj očitni povezavi med prvim in drugim odstavkom člena 2, točka 2, te direktive.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37.</NO.P><TXT>Na začetku je treba pojasniti razmerje med prvim stavkom drugega odstavka člena 2, točka 2, Direktive 2003/4 in drugim stavkom tega odstavka. Prvi stavek drugega odstavka je umeščen na konec določbe, v kateri je opredelitev organa oblasti, in se izrecno sklicuje na prvi odstavek, da bi pojasnil njegov obseg. Drugi stavek istega odstavka pa se nanaša na prvi stavek tega odstavka z namenom, da se zameji obseg izključitve od postopka nadzora iz člena 6 te direktive. Iz zadevne določbe pa ni razvidno, kako naj bi razumeli ta stavka: ali bi ju bilo treba brati ločeno glede na prvi odstavek? Ali pa je treba, kot je na obravnavi trdila tožeča stranka, oba stavka razumeti skupaj, da se vzpostavi vseobsežen (in avtoritativen) pomen drugega odstavka?</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="7"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38.</NO.P><TXT>Menim, da je treba ta stavka drugega odstavka člena 2, točka 2, Direktive 2003/4 razumeti neodvisno enega od drugega.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39.</NO.P><TXT>Razen dejstva, da se stavka v drugem odstavku nanašata na iste organe ali institucije, med njima ni veznika ali druge povezave, ki bi ju vezala. Nanašata in uporabljata se za različne položaje. Poleg tega je Sodišče že pojasnilo, da niti cilj niti učinek drugega stavka ni omejiti možnosti držav članic iz prvega stavka, da s področja uporabe Direktive 2003/4 izključijo organe ali institucije, ki <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0053" REF.END="QE0053"/>opravljajo zadeve iz sodne ali zakonodajne pristojnosti<QUOT.END REF.START="QS0053" CODE="201C" ID="QE0053"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0008"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20120214">14. februarja 2012</DATE>, <NAME.CASE>Flachglas Torgau</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑204/09</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:71">EU:C:2012:71</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0048">48</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Drugi stavek je bil namenjen urejanju posebnih primerov nekaterih nacionalnih organov, katerih odločbe ob sprejetju Direktive 2003/4 v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo niso mogle biti predmet nadzora v skladu z zahtevami Direktive. Kot je na obravnavi potrdila Irska – kar pa mora preveriti nacionalno sodišče – položaj v tej državi članici ni tak.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40.</NO.P><TXT>Zdaj, ko je pojasnjena notranja zgradba drugega odstavka, je treba preučiti razmerje med prvim stavkom drugega odstavka (opredelitev <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0054" REF.END="QE0054"/>sodne pristojnosti<QUOT.END REF.START="QS0054" CODE="201C" ID="QE0054"/>) in prvim odstavkom člena 2, točka 2, Direktive 2003/4. Glede na sistemsko umestitev prvega stavka drugega odstavka je jasno, da so njegovi učinki odvisni od tega, ali je mogoče uporabiti prvi odstavek. To pomeni, da se zahteva, da se organ lahko opredeli kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0055" REF.END="QE0055"/>organ oblasti<QUOT.END REF.START="QS0055" CODE="201C" ID="QE0055"/> v okviru opredelitve iz prvega odstavka, po logiki pojavi <HT TYPE="ITALIC">pred</HT> vprašanjem, ali se za ta <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0056" REF.END="QE0056"/>organ oblasti<QUOT.END REF.START="QS0056" CODE="201C" ID="QE0056"/> lahko uporabi izključitev iz prvega stavka drugega odstavka.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41.</NO.P><TXT>Tako je nujno pojasniti logiko in strukturo člena 2, točke 2, prvi odstavek, Direktive 2003/4. Konec koncev, če sodišča ne bi bila vključena v opredelitev <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0057" REF.END="QE0057"/>javnega organa<QUOT.END REF.START="QS0057" CODE="201C" ID="QE0057"/> v smislu prvega odstavka te določbe, bi morebitni opredelitveni ali prevladujoči učinki drugega odstavka te opredelitve postali nejasni.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">2.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Ali so sodišča <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0058" REF.END="QE0058"/>organi oblasti<QUOT.END REF.START="QS0058" CODE="201C" ID="QE0058"/> v smislu člena 2, točka 2, Direktive 2003/4?</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42.</NO.P><TXT>Tožeča stranka in Komisija zastopata stališče, da sodišča (države članice) spadajo v okvir opredelitve <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0059" REF.END="QE0059"/>javnega organa<QUOT.END REF.START="QS0059" CODE="201C" ID="QE0059"/> v smislu člena 2, točka 2, prvi odstavek, Direktive 2003(4).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43.</NO.P><TXT>Na začetku je treba spomniti, da medtem ko Direktive 2003/4 v času njenega sprejetja morda ni bilo mogoče šteti za polni prenos Aarhuške konvencije – ker je bila sprejeta, preden je Evropska unija leta 2005 odobrila Aarhuško konvencijo – pa je zdaj ta konvencija del pravnega reda Unije.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0009"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20110308">8. marca 2011</DATE>, <NAME.CASE>Lesoochranárske zoskupenie</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑240/09</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:125">EU:C:2011:125</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0030">30</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Sodišče je tako priznalo, da sta sozakonodajalca želela zagotoviti <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0060" REF.END="QE0060"/>skladnost<QUOT.END REF.START="QS0060" CODE="201C" ID="QE0060"/> med Direktivo 2003/4 in Aarhuško konvencijo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0010"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20120214">14. februarja 2012</DATE>, <NAME.CASE>Flachglas Torgau</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑204/09</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:71">EU:C:2012:71</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0031">31</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa). Glej tudi uvodno izjavo 5 Direktive 2003/4 in izjavo, ki je priložena k Sklepu o Aarhuški konvenciji.</P></NOTE> V skladu s tem je treba pri razlagi Direktive 2003/4 upoštevati besedilo in cilj Aarhuške konvencije.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0011"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20131219">19. decembra 2013</DATE>, <NAME.CASE>Fish Legal in Shirley</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑279/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:853">EU:C:2013:853</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0037">37</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0044"><NO.P>44.</NO.P><TXT>V obravnavani zadevi to pomeni, da je treba člen 2, točka 2, Direktive 2003/4 razlagati ob upoštevanju člena 2, točka 2, Aarhuške konvencije. V obeh določbah je opredelitev <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0061" REF.END="QE0061"/>organa oblasti<QUOT.END REF.START="QS0061" CODE="201C" ID="QE0061"/>. S tem podobno zamejujeta svoj obseg. Vendar podrobnejša preučitev razkrije, da to deloma storita v različnem obsegu.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0045"><NO.P>45.</NO.P><TXT>Podtočka (a) Direktive 2003/4 se nanaša na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0062" REF.END="QE0062"/>vlado ali drug organ javne uprave, vključno z javnimi svetovalnimi organi, na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni<QUOT.END REF.START="QS0062" CODE="201C" ID="QE0062"/>. Podtočka (a) prvega odstavka člena 2, točka 2, Aarhuške konvencije pa se nanaša na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0063" REF.END="QE0063"/>vlado na državni, regionalni in drugi ravni<QUOT.END REF.START="QS0063" CODE="201C" ID="QE0063"/>. Iz besedila ali pripravljalnih dokumentov za ta akta ni razviden razlog za to razliko v ubeseditvi.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="8"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0046"><NO.P>46.</NO.P><TXT>Nasprotno pa sta podtočki (b) prvega odstavka člena 2, točka 2, Direktive 2003/4 in Aarhuške konvencije v angleški jezikovni različici skoraj popolni kopiji. Obe se nanašata na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0064" REF.END="QE0064"/>kater[o] koli fizičn[o] ali pravn[o] oseb[o], ki opravlja naloge javne uprave po nacionalni zakonodaji, vključno s posebnimi dolžnostmi, dejavnostmi ali storitvami v zvezi z okoljem<QUOT.END REF.START="QS0064" CODE="201C" ID="QE0064"/>. Isto velja za primerjavo podtočke (c) obeh aktov. Sklicuje se na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0065" REF.END="QE0065"/>kater[o] koli fizičn[o] ali pravn[o] oseb[o], ki ima javne pristojnosti ali naloge ali zagotavlja javne storitve v zvezi z okoljem, pod nadzorom organa ali osebe iz (a) ali (b)<QUOT.END REF.START="QS0065" CODE="201C" ID="QE0065"/>. Povedano drugače, ta določba vsebuje <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0066" REF.END="QE0066"/>določbo o neeksternalizaciji<QUOT.END REF.START="QS0066" CODE="201C" ID="QE0066"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0047"><NO.P>47.</NO.P><TXT>Zaradi celovitosti navajam, da se v angleški jezikovni različici pojavljata še dve razliki v področju uporabe. Prvič, v drugem odstavku člena 2, točka 2, Aarhuške konvencije je navedeno, da pozitivna opredelitev iz člena 2, točka 2, iz tega člena <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0067" REF.END="QE0067"/>ne vključuje<QUOT.END REF.START="QS0067" CODE="201C" ID="QE0067"/> [v angleški jezikovni različici: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0068" REF.END="QE0068"/>does not include<QUOT.END REF.START="QS0068" CODE="201C" ID="QE0068"/>] organov ali institucij, kadar opravljajo zadeve iz <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0069" REF.END="QE0069"/>sodne ali zakonodajne pristojnosti<QUOT.END REF.START="QS0069" CODE="201C" ID="QE0069"/>. Povedano drugače, (v angleščini) je uporabljen <HT TYPE="ITALIC">velelnik</HT>. V prvem stavku drugega odstavka člena 2, točka 2, Direktive 2003/4 pa so uporabljene besede, ki kažejo na <HT TYPE="ITALIC">fakultativnost</HT> (<QUOT.START CODE="201E" ID="QS0070" REF.END="QE0070"/>lahko določijo<QUOT.END REF.START="QS0070" CODE="201C" ID="QE0070"/>) [v angleški jezikovni različici: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0071" REF.END="QE0071"/>may provide<QUOT.END REF.START="QS0071" CODE="201C" ID="QE0071"/>]. Tako je državam članicam dana možnost, da v nacionalnem pravu omejijo obseg. Drugič, drugega stavka v drugem odstavku člena 2, točka 2, te direktive, ki sicer za obravnavano zadevo ni odločilen,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0012"><P>Kot je bilo natančno pojasnjeno v točki 39 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> v Aarhuški konvenciji ni.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0048"><NO.P>48.</NO.P><TXT>Kako vse to vpliva na vprašanje, ali sodišča kot institucije spadajo v okvir katere koli od treh podtočk prvega odstavka člena 2, točka 2, Direktive 2003/4?</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0049"><NO.P>49.</NO.P><TXT>Nobena stranka se ni opredelila o tem vprašanju. Na obravnavi sta tožeča stranka in Komisija zgolj vključili sodišča v podtočko (a) kot del tega, kar spada v <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0072" REF.END="QE0072"/>vlado<QUOT.END REF.START="QS0072" CODE="201C" ID="QE0072"/>. Po drugi strani je služba za podporo sodstvu pojasnila, da sodišča običajno ne izvajajo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0073" REF.END="QE0073"/>državnih funkcij<QUOT.END REF.START="QS0073" CODE="201C" ID="QE0073"/> v tradicionalnem pomenu tega izraza in da prav tako ne opravljajo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0074" REF.END="QE0074"/>nalog javne uprave […] v zvezi z okoljem<QUOT.END REF.START="QS0074" CODE="201C" ID="QE0074"/> iz podtočke (b) prvega odstavka člena 2, točka 2, Direktive. Poleg tega bi, ker je v podtočki (c) iste določbe zajeta katera koli oseba <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0075" REF.END="QE0075"/>pod nadzorom<QUOT.END REF.START="QS0075" CODE="201C" ID="QE0075"/> organa iz podtočke (a) ali (b), sodišča le težko spadala v njen okvir.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0050"><NO.P>50.</NO.P><TXT>Sam bi <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0076" REF.END="QE0076"/>sodišča<QUOT.END REF.START="QS0076" CODE="201C" ID="QE0076"/> težko vključil v okvir podtočke (a) prvega odstavka člena 2, točka 2, Direktive 2003/4. Res bi sodišča v nekaterih precej omejenih primerih dejansko lahko bila <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0077" REF.END="QE0077"/>pravne osebe, ki opravljajo naloge javne uprave po nacionalni zakonodaji<QUOT.END REF.START="QS0077" CODE="201C" ID="QE0077"/> iz podtočke (b) te določbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0051"><NO.P>51.</NO.P><TXT>Po eni strani bi bilo mogoče pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0078" REF.END="QE0078"/>vlada<QUOT.END REF.START="QS0078" CODE="201C" ID="QE0078"/> iz podtočke (a) prvega odstavka člena 2, točka 2, Aarhuške konvencije, če se presoja ločeno, razumeti v ozkem smislu, tako da bi zajemal zgolj popolnoma očitno izvršilno oblast ter izključeval sodstvo in zakonodajo. Vendar če naj bi bolj natančno poudarili pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0079" REF.END="QE0079"/>vladanje<QUOT.END REF.START="QS0079" CODE="201C" ID="QE0079"/>, ki je neločljivo povezan z <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0080" REF.END="QE0080"/>vlado<QUOT.END REF.START="QS0080" CODE="201C" ID="QE0080"/>, in če naj bi to razlagali ob upoštevanju preambule te konvencije zaradi potrebe po preglednosti v <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0081" REF.END="QE0081"/>vseh vejah oblasti<QUOT.END REF.START="QS0081" CODE="201C" ID="QE0081"/>, bi bilo mogoče zastopati mnenje, da bi moral pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0082" REF.END="QE0082"/>vlada<QUOT.END REF.START="QS0082" CODE="201C" ID="QE0082"/> zajemati vse sisteme, ki temeljijo na načelih in pravilih, s katerimi je določena ureditev države.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0013"><P>Glej tudi uvodno izjavo 7 Uredbe (ES) št. 1367/2006, s katero je določena uporaba Aarhuške konvencije v institucijah in organih Evropske Unije in v kateri je navedeno, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0083" REF.END="QE0083"/>Aarhuška konvencija organe javne oblasti opredeljuje široko<QUOT.END REF.START="QS0083" CODE="201C" ID="QE0083"/> – Uredba (ES) št. 1367/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20060906">6. septembra 2006</DATE> o uporabi določb Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v institucijah in organih Skupnosti (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="264" PAGE.FIRST="13" DATE.PUB="2006">UL 2006, L 264, str. 13</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE> Če bi sprejeli to razlago, bi bilo mogoče Aarhuško konvencijo razlagati, vsaj glede na njeno besedilo, kot da se uporablja za kateri koli organ oblasti v državi, vključno s sodišči.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0052"><NO.P>52.</NO.P><TXT>Po drugi strani bi bilo težko razumeti podtočko (a) prvega odstavka člena 2, točka 2, Direktive 2003/4 v skladu s tem širšim pomenom <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0084" REF.END="QE0084"/>vladanja<QUOT.END REF.START="QS0084" CODE="201C" ID="QE0084"/> ob upoštevanju dejstva, da je v njeni opredelitvi <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0085" REF.END="QE0085"/>vlada<QUOT.END REF.START="QS0085" CODE="201C" ID="QE0085"/> povezana z <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0086" REF.END="QE0086"/>drugim organom javne uprave, vključno z javnimi svetovalnimi organi, na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni<QUOT.END REF.START="QS0086" CODE="201C" ID="QE0086"/>. Kakšen bi bil smisel tega, da se doda besedilo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0087" REF.END="QE0087"/>vlada ali drug<?PAGE NO="9"?> organ javne uprave<QUOT.END REF.START="QS0087" CODE="201C" ID="QE0087"/>, če bi bilo mogoče za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0088" REF.END="QE0088"/>vlado<QUOT.END REF.START="QS0088" CODE="201C" ID="QE0088"/> šteti, da že vsebuje vse oblastvene organe v državi? Druga kategorija – <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0089" REF.END="QE0089"/>drug organ javne uprave, vključno z javnimi svetovalnimi organi, na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni<QUOT.END REF.START="QS0089" CODE="201C" ID="QE0089"/> – bi bila popolnoma odveč. Podobno tudi Navodila za izvajanje Aarhuške konvencije povezujejo pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0090" REF.END="QE0090"/>vlada<QUOT.END REF.START="QS0090" CODE="201C" ID="QE0090"/> s <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0091" REF.END="QE0091"/>politično močjo<QUOT.END REF.START="QS0091" CODE="201C" ID="QE0091"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0014"><P>Glej Aarhuška konvencija: Navodila za izvajanje, str. 47. O statusu navodil glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20131219">19. decembra 2013</DATE>, <NAME.CASE>Fish Legal in Shirley</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑279/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:853">EU:C:2013:853</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0038">38</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0053"><NO.P>53.</NO.P><TXT>Poleg tega si je, če se prizna večji pomen osredotočenosti Aarhuške konvencije na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0092" REF.END="QE0092"/>preglednost odločanja<QUOT.END REF.START="QS0092" CODE="201C" ID="QE0092"/> in razlagi Sodišča, da ta izraz zajema zgolj <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0093" REF.END="QE0093"/>upravne organe<QUOT.END REF.START="QS0093" CODE="201C" ID="QE0093"/>,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0015"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20120214">14. februarja 2012</DATE>, <NAME.CASE>Flachglas Torgau</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑204/09</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:71">EU:C:2012:71</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0040">40</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> morda težko predstavljati, da razlaga podtočke (a) prvega odstavka člena 2, točka 2, kot je navedena v Direktivi 2003/4, v primerjavi s cilji Aarhuške konvencije presega odločanje na politični (in upravni) ravni. Zato, čeprav je mogoče sprejeti, da se podtočka (a) prvega odstavka člena 2, točka 2, Direktive 2003/4 uporablja za upravne naloge sodišča, si je veliko težje razlagati to podtočko (a) tako, da velja tudi za sodišča.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0054"><NO.P>54.</NO.P><TXT>Nasprotno sam menim, da je s podtočko (b) prvega odstavka člena 2, točka 2, Direktive 2003/4 omogočena prožnejša razlaga. S to podtočko se je nameravala zajeti <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0094" REF.END="QE0094"/>kater[a] koli fizičn[a] ali pravn[a] oseb[a], ki izvaja naloge javne uprave, […] vključno s posebnimi dolžnostmi, dejavnostmi ali storitvami v zvezi z okoljem<QUOT.END REF.START="QS0094" CODE="201C" ID="QE0094"/>. Uporaba besede <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0095" REF.END="QE0095"/>vključno<QUOT.END REF.START="QS0095" CODE="201C" ID="QE0095"/> kaže na to, da ni nujno, da je oseba, ki izvaja take naloge, dejavna na področju okolja.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0016"><P>Glej tudi Aarhuška konvencija: Navodila za izvajanje, str. 46.</P></NOTE> Lahko je, vendar k temu ni nikakor zavezana. Res se <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0096" REF.END="QE0096"/>naloge javne uprave<QUOT.END REF.START="QS0096" CODE="201C" ID="QE0096"/> pogosto povezujejo z rutinskimi nalogami vladnih organov in ne z reševanjem sporov s strani sodstva neke države. Vendar, odvisno od strukture sodstva v državi članici, lahko pride do položajev, v katerih sodišča opravljajo take dejavnosti, v povezavi s katerimi organ ali institucija – čeprav se v institucionalnem smislu imenuje sodišče – v zvezi z neko posebno dejavnostjo dejansko ne izvaja sodne funkcije.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0017"><P>Glej na primer sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20060427">27. aprila 2006</DATE>, <NAME.CASE>Standesamt Stadt Niebüll</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑96/04</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2006:254">EU:C:2006:254</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0017">17</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0055"><NO.P>55.</NO.P><TXT>V splošnem menim, da bi morala biti s splošnim namenom in duhom Aarhuške konvencije omejena kakršna koli kreativnost pri razlagi, ki bi jo bilo mogoče pridati opredelitvi <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0097" REF.END="QE0097"/>organa oblasti<QUOT.END REF.START="QS0097" CODE="201C" ID="QE0097"/>. Če je splošni namen akta okrepitev udeležbe in odgovornosti javnosti pri odločanju <HT TYPE="ITALIC">na področju okolja</HT> (kot je navedeno v preambuli Aarhuške konvencije), bi bilo logično, da bi akt zajel te vrste organov in institucij, preden do takega odločanja dejansko pride: namreč <HT TYPE="ITALIC">a priori</HT> in z abstraktnega vidika na institucionalni ravni, ne navzgor v okviru zakonodaje (kjer se oblikujejo pravila za tako odločanje) ne navzdol v primerih sodnega nadzora (kjer je mogoče zakonitost odločbe, ko je sprejeta, preveriti in v primeru, da se v njej odkrijejo nepravilnosti, zadevo načeloma vrniti organu oblasti, da sprejme novo odločbo).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0056"><NO.P>56.</NO.P><TXT>Če pa bi moral sam kategorizirati, menim, da podtočka (b) prvega odstavka člena 2, točka 2, Direktive 2003/4 najbolj <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0098" REF.END="QE0098"/>izpolnjuje merila<QUOT.END REF.START="QS0098" CODE="201C" ID="QE0098"/> za to opredelitev. Še posebej to velja, če se ocenjuje v primerjavi z bistveno bolj omejujočim besedilom podtočke (a) iste določbe. Nisem prepričan, da je utemeljitev tožeče stranke ali Komisije dovolj, da bi izpolnila zahteve vprašanja, ali je obstajal dejanski namen, da člen 2, točka 2, prvi odstavek, Direktive 2003/4 zajema sodišča držav članic kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0099" REF.END="QE0099"/>organe oblasti<QUOT.END REF.START="QS0099" CODE="201C" ID="QE0099"/>. Vendar sem pripravljen priznati, da je mogoče, da institucije, ki imajo nad vhodnimi vrati napis <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0100" REF.END="QE0100"/>sodišče<QUOT.END REF.START="QS0100" CODE="201C" ID="QE0100"/>, pri izvajanju nekaterih svojih dejavnosti dejansko <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0101" REF.END="QE0101"/>opravlja[jo] naloge javne uprave po nacionalni zakonodaji<QUOT.END REF.START="QS0101" CODE="201C" ID="QE0101"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0057"><NO.P>57.</NO.P><TXT>Kaj k temu položaju doda člen 2, točka 2, drugi odstavek, Direktive 2003/4, ki je bil do zdaj obravnavan izključno na podlagi prvega odstavka te določbe? Preden se lotim tega vprašanja, je treba – ker se vse stranke sklicujejo na sodbo Flachglas – za to, da se določi pomen drugega odstavka in zlasti pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0102" REF.END="QE0102"/>sodna pristojnost<QUOT.END REF.START="QS0102" CODE="201C" ID="QE0102"/>, najprej nekoliko natančneje analizirati to sodbo.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="10"?><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">3.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC"><HT TYPE="NORMAL">Sodba v zadevi Flachglas</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0058"><NO.P>58.</NO.P><TXT>Dejansko stanje, ki je bilo podlaga za sodbo Sodišča v zadevi Flachglas, je bilo naslednje. Nemški zakonodajalec je s sklicevanjem na prvi stavek drugega odstavka člena 2, točka 2, Direktive 2003/4 v nacionalnem pravu določil, da zveznim <HT TYPE="ITALIC">ministrstvom</HT>, kadar opravljajo zadeve v zakonodajnem postopku, ni treba razkriti okoljskih informacij o tem postopku. Sodišče je bilo naprošeno, naj preveri ta prenos v nemškem pravu in pojasni, do kdaj je mogoče tako ministrstvo izvzeti s področja uporabe pravic do dostopa informacij o okolju, zagotovljenih z Direktivo 2003/4.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0059"><NO.P>59.</NO.P><TXT>Sodišče je razsodilo, da kontekst, namen in cilji tako Aarhuške konvencije kot Direktive 2003/4 dokazujejo, da je bil namen teh aktov, da se nanašata na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0103" REF.END="QE0103"/>organe oblasti<QUOT.END REF.START="QS0103" CODE="201C" ID="QE0103"/> le, kadar delujejo kot upravni organi, ki hranijo informacije o okolju pri izvajanju svojih funkcij.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0018"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20120214">14. februarja 2012</DATE>, <NAME.CASE>Flachglas Torgau</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑204/09</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:71">EU:C:2012:71</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0040">40</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0048">48</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> To izhaja iz člena 2, točka 2, drugi odstavek, Direktive 2003/4, ker je namen prvega stavka te določbe, ob upoštevanju Aarhuške konvencije, da se državam članicam dovoli, da s področja <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0104" REF.END="QE0104"/>organov oblasti<QUOT.END REF.START="QS0104" CODE="201C" ID="QE0104"/> izključijo organe ali institucije, ki opravljajo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0105" REF.END="QE0105"/>zadeve iz sodne ali zakonodajne pristojnosti<QUOT.END REF.START="QS0105" CODE="201C" ID="QE0105"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0019"><P>Prav tam, točke od 40 do 42.</P></NOTE> Da bi bilo mogoče zaobseči množico postopkov, s katerimi je utemeljena posebna narava zakonodajnih organov in sodišč države članice,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0020"><P>Prav tam, točke 44, 49 in 50.</P></NOTE> je treba to odstopanje od splošnih pravil o dostopu razlagati <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0106" REF.END="QE0106"/>funkcionalno<QUOT.END REF.START="QS0106" CODE="201C" ID="QE0106"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0021"><P>Prav tam, točka 49.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0060"><NO.P>60.</NO.P><TXT>V primeru odstopanja iz nemškega prava bi za ministrstvo, ki sodeluje v zakonodajnem postopku, ta opredelitev glede na funkcijo prenehala <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0107" REF.END="QE0107"/>ob koncu tega postopka<QUOT.END REF.START="QS0107" CODE="201C" ID="QE0107"/>. V tem trenutku odstopanje od načela pravice do dostopa do <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0108" REF.END="QE0108"/>informacij o okolju<QUOT.END REF.START="QS0108" CODE="201C" ID="QE0108"/> iz člena 1 Direktive ne bi bilo več utemeljeno.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0022"><P>Prav tam, točki 55 in 56.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0061"><NO.P>61.</NO.P><TXT>Tožeča stranka in Komisija predlagata <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0109" REF.END="QE0109"/>vzporedno branje<QUOT.END REF.START="QS0109" CODE="201C" ID="QE0109"/> tega zadnjega elementa začasnosti v zvezi z odstopanjem zaradi izvajanja <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0110" REF.END="QE0110"/>sodne pristojnosti<QUOT.END REF.START="QS0110" CODE="201C" ID="QE0110"/>. Če se izrazim enostavneje, trdita, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0111" REF.END="QE0111"/>so zakonodajalci zakonodajalci le tako dolgo, dokler teče zakonodajni postopek<QUOT.END REF.START="QS0111" CODE="201C" ID="QE0111"/>, zaradi česar bi <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0112" REF.END="QE0112"/>sodišča morala biti sodišča le tako dolgo, dokler o zadevi ni odločeno<QUOT.END REF.START="QS0112" CODE="201C" ID="QE0112"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0062"><NO.P>62.</NO.P><TXT>To sklepanje pa spregleda precej pomemben dejanski element iz zadeve Flachglas. Zadevno zvezno ministrstvo je bilo v trenutku, ko je bila vložena zahteva za informacije, zagotovo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0113" REF.END="QE0113"/>organ oblasti<QUOT.END REF.START="QS0113" CODE="201C" ID="QE0113"/> v smislu opredelitve iz prvega odstavka člena 2, točka 2, Direktive 2003/4. <HT TYPE="ITALIC">Institucionalni</HT> vidik opredelitve je bil zagotovo prisoten. Temu področju uporabe je lahko začasno <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0114" REF.END="QE0114"/>ubežal<QUOT.END REF.START="QS0114" CODE="201C" ID="QE0114"/> zgolj zaradi odstopanja glede <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0115" REF.END="QE0115"/>zakonodajne pristojnosti<QUOT.END REF.START="QS0115" CODE="201C" ID="QE0115"/>. Tako je bilo organu, ki je povsem jasno <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0116" REF.END="QE0116"/>znotraj področja uporabe<QUOT.END REF.START="QS0116" CODE="201C" ID="QE0116"/>, dovoljeno, da je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0117" REF.END="QE0117"/>zunaj področja uporabe<QUOT.END REF.START="QS0117" CODE="201C" ID="QE0117"/>, pojavilo pa se je vprašanje, za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0118" REF.END="QE0118"/>kako dolgo<QUOT.END REF.START="QS0118" CODE="201C" ID="QE0118"/> mu je to dovoljeno. V tem kontekstu je Sodišče opozorilo na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0119" REF.END="QE0119"/>funkcionalno razlago<QUOT.END REF.START="QS0119" CODE="201C" ID="QE0119"/> prvega stavka drugega odstavka člena 2, točka 2, Direktive, ker ministrstvo v trenutku, ko je opravljalo zadeve iz <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0120" REF.END="QE0120"/>zakonodajne pristojnosti<QUOT.END REF.START="QS0120" CODE="201C" ID="QE0120"/>, ni delovalo kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0121" REF.END="QE0121"/>upravni organ<QUOT.END REF.START="QS0121" CODE="201C" ID="QE0121"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0023"><P>Prav tam, točki 40 in 49.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0063"><NO.P>63.</NO.P><TXT>Sodišče je poskušalo priznati to <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0122" REF.END="QE0122"/>dvojno identiteto<QUOT.END REF.START="QS0122" CODE="201C" ID="QE0122"/> ali <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0123" REF.END="QE0123"/>razcepljeni status<QUOT.END REF.START="QS0123" CODE="201C" ID="QE0123"/>. To pomeni, da je bilo mogoče organ <HT TYPE="ITALIC">strukturno</HT> šteti za del izvršne oblasti, za katerega zato velja Direktiva 2003/4, <HT TYPE="ITALIC">funkcionalno</HT> pa je opravljal dejavnosti, ki so del zavarovanega <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0124" REF.END="QE0124"/>zakonodajnega postopka<QUOT.END REF.START="QS0124" CODE="201C" ID="QE0124"/> in so zunaj njenega področja uporabe. Če se izrazim enostavneje, v sodbi Flachglas je bilo v bistvu navedeno, da je mogoče, da je tisto, kar je v <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0125" REF.END="QE0125"/>institucionalnem smislu zajeto<QUOT.END REF.START="QS0125" CODE="201C" ID="QE0125"/>, začasno <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0126" REF.END="QE0126"/>funkcionalno izvzeto<QUOT.END REF.START="QS0126" CODE="201C" ID="QE0126"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0064"><NO.P>64.</NO.P><TXT>Vendar, kot trdita tožeča stranka in Komisija, je nekaj povsem drugega razlagati pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0127" REF.END="QE0127"/>organ oblasti<QUOT.END REF.START="QS0127" CODE="201C" ID="QE0127"/> iz člena 2, točka 2, Direktive 2003/4 (in, resnici na ljubo, tudi Aarhuške konvencije) tako, kot da po naravi stvari zahteva <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0128" REF.END="QE0128"/>funkcionalno razlago<QUOT.END REF.START="QS0128" CODE="201C" ID="QE0128"/> ne glede na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0129" REF.END="QE0129"/>strukturno<QUOT.END REF.START="QS0129" CODE="201C" ID="QE0129"/> naravo zadevnega organa. Če bi sledili tej razlagi, bi to pomenilo neupoštevanje seznama pozitivnih opredelitev iz prvega odstavka<?PAGE NO="11"?> člena 2, točka 2, Direktive 2003/4. Vsakršna presoja na podlagi te določbe bi bila omejena na uporabo edinega merila <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0130" REF.END="QE0130"/>funkcionalnosti<QUOT.END REF.START="QS0130" CODE="201C" ID="QE0130"/>, s čimer bi se izjema povzdignila v edini pogoj za dokončen sklep o statusu zadevne institucije ali organa. Povedano drugače, prvi stavek drugega odstavka bi se uporabil ravno obratno, kot se je uporabil v sodbi Flachglas: ne za to, da se odobri začasna izključitev, povezana s funkcijo, ampak za to, da se doseže radikalna institucionalna razširitev področja uporabe Direktive 2003/4.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0065"><NO.P>65.</NO.P><TXT>Skratka, po mojem mnenju Sodišče v sodbi Flachglas ni navedlo, da je celotna opredelitev iz člena 2, točka 2, Direktive 2003/4 le <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0131" REF.END="QE0131"/>funkcionalna<QUOT.END REF.START="QS0131" CODE="201C" ID="QE0131"/>, ne da bi se kakor koli upošteval institucionalni vidik iz prvega odstavka te določbe. Ta vidik opredelitve v tisti zadevi enostavno ni bil upošteven, ker je bilo ministrstvo povsem jasno <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0132" REF.END="QE0132"/>organ oblasti<QUOT.END REF.START="QS0132" CODE="201C" ID="QE0132"/> v smislu člena 2, točka 2, Direktive 2003/4. Funkcionalna uporaba odstopanja zaradi zakonodajne pristojnosti je bila uporabljena šele v drugi fazi, da se je začasno izključilo tisto, kar bi sicer bilo vključeno, ne pa v prvi, ko je bilo treba opredeliti, kaj sploh spada v okvir opredelitve.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">4.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Možnosti</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0066"><NO.P>66.</NO.P><TXT>Tako niti v sodbi Flachglas in pravzaprav niti v besedilu člena 2, točka 2, Direktive 2003/4, če se razlagata v pravem kontekstu, ni podlage za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0133" REF.END="QE0133"/>popolnoma funkcionalen<QUOT.END REF.START="QS0133" CODE="201C" ID="QE0133"/> pristop, ki ga zagovarjata tožeča stranka in Komisija, kot je bil prikazan v točki 31 teh sklepnih predlogov. Prvega stavka drugega odstavka člena 2, točka 2, Direktive 2003/4 ni mogoče razlagati tako, da prevlada nad <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0134" REF.END="QE0134"/>strukturno<QUOT.END REF.START="QS0134" CODE="201C" ID="QE0134"/> opredelitvijo iz prvega odstavka.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0067"><NO.P>67.</NO.P><TXT>Ostajata dve možnosti, ki sta predstavljeni v točkah 32 in 33 teh sklepnih predlogov: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0135" REF.END="QE0135"/>institucionalno<QUOT.END REF.START="QS0135" CODE="201C" ID="QE0135"/> ali <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0136" REF.END="QE0136"/>institucionalno s funkcionalnim korektivom<QUOT.END REF.START="QS0136" CODE="201D" ID="QE0136"/>. Ali bi bilo mogoče sodišča vključiti v prvi del opredelitve, torej kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0137" REF.END="QE0137"/>organe oblasti<QUOT.END REF.START="QS0137" CODE="201C" ID="QE0137"/>, v katero od podtočk prvega odstavka člena 2, točka 2, Direktive 2003/4? Ne gre za zgolj kozmetično razliko: če sodišča že tako ali tako ne bi bila <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0138" REF.END="QE0138"/>strukturno<QUOT.END REF.START="QS0138" CODE="201C" ID="QE0138"/> vključena v katero od podtočk prvega odstavka, ne bi bilo potrebe, da se jih <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0139" REF.END="QE0139"/>funkcionalno<QUOT.END REF.START="QS0139" CODE="201C" ID="QE0139"/> izključi na podlagi drugega odstavka.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0068"><NO.P>68.</NO.P><TXT>Praktična razlika med pristopoma je, da bi bila sodišča po <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0140" REF.END="QE0140"/>institucionalnem<QUOT.END REF.START="QS0140" CODE="201C" ID="QE0140"/> pristopu kot institucije vedno izključena s področja uporabe Direktive 2003/4. Po pristopu, ki je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0141" REF.END="QE0141"/>institucionalen s funkcionalnim korektivom<QUOT.END REF.START="QS0141" CODE="201C" ID="QE0141"/>, pa bi bila funkcija, ki jo izvaja sodišče, pomembna že za njegovo opredelitev po členu 2, točka 2, prvi odstavek, Direktive 2003/4.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0069"><NO.P>69.</NO.P><TXT>Tako bi bile po zadnjem pristopu, če bi pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0142" REF.END="QE0142"/>naloge javne uprave<QUOT.END REF.START="QS0142" CODE="201C" ID="QE0142"/> iz podtočke (b) prvega odstavka člena 2, točka 2, Direktive 2003/4 (in Aarhuške konvencije) razlagali široko, tako da bi zajemal tudi sodišča, te institucije zajete s področjem uporabe Direktive 2003/4, samo če ne izvajajo svoje običajne vloge kot sodni organi. Povedano drugače, na področje uporabe te direktive bi spadale le, če opravljajo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0143" REF.END="QE0143"/>naloge javne uprave<QUOT.END REF.START="QS0143" CODE="201C" ID="QE0143"/>. Vendar bi se za te organe potem priznalo tudi, da imajo morda <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0144" REF.END="QE0144"/>razcepljen status<QUOT.END REF.START="QS0144" CODE="201C" ID="QE0144"/>, tako da lahko včasih padejo na področje uporabe te direktive, kadar na podlagi nacionalnega prava izvajajo kakršne koli naloge javne uprave.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0070"><NO.P>70.</NO.P><TXT>V splošnem se zdi zadnji pristop ustreznejši.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0071"><NO.P>71.</NO.P><TXT>Prvič, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0145" REF.END="QE0145"/>institucionalni pristop s funkcionalnim korektivom<QUOT.END REF.START="QS0145" CODE="201C" ID="QE0145"/> zagotavlja prožno možnost za institucionalno raznolikost v državah članicah. Z njim je priznano, da so funkcije, ki jih opravljajo sodišča v nekaterih nacionalnih sistemih, raznovrstne, in je tako omogočeno sodiščem držav članic, da so na področje uporabe Direktive 2003/4 vključene vse <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0146" REF.END="QE0146"/>upravne naloge<QUOT.END REF.START="QS0146" CODE="201C" ID="QE0146"/>, ki jih izvajajo ti organi. Po drugi strani pa je z njim zavarovan sodni postopek s tem, da so vse dejavnosti sodišč v njihovi vlogi<?PAGE NO="12"?> organov razsojanja izvzete s tega področja,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0024"><P>V zvezi s podobno razpravo o členu 15(3) PDEU glej moje sklepne predloge v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Komisija/Breyer</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑213/15 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:994">EU:C:2016:994</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 52 do 64).</P></NOTE> ker taka funkcija enostavno ni isto kot opravljanje <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0147" REF.END="QE0147"/>nalog javne uprave<QUOT.END REF.START="QS0147" CODE="201C" ID="QE0147"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0072"><NO.P>72.</NO.P><TXT>Drugič, drugače kot pristop, ki ga predlagajo tožena stranka, služba za podporo sodstvu, Irska in poljska vlada, tak ukrep ni zavezan s formalnimi strukturnimi opredelitvami iz nacionalnega prava držav članic, s katerimi morda niso v celoti zajete dejavnosti zadevnega organa. Tako je z njim priznana realnost, da lahko nekatere institucije, ki se strukturno štejejo za sodišča, v praksi včasih v zvezi z delom svoje dejavnosti dejansko opravljajo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0148" REF.END="QE0148"/>naloge javne uprave<QUOT.END REF.START="QS0148" CODE="201C" ID="QE0148"/>, vključno z nalogami v zvezi z okoljem, v smislu podtočke (b) prvega odstavka člena 2, točka 2, Direktive 2003/4.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0073"><NO.P>73.</NO.P><TXT>Za ponazoritev tega položaja si predstavljajmo, da se sodišče odloči, da si bo zgradilo novo stavbo. Stolp, na primer. Gradnja v takšnem obsegu bo zelo verjetno zahtevala skladnost s številnimi okoljskimi zahtevami. Taka dejavnost ne spada na področje <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0149" REF.END="QE0149"/>sodne pristojnosti<QUOT.END REF.START="QS0149" CODE="201C" ID="QE0149"/>, ampak na upravno, in je zanjo verjetno, da vključuje <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0150" REF.END="QE0150"/>naloge javne uprave […] v zvezi z okoljem<QUOT.END REF.START="QS0150" CODE="201C" ID="QE0150"/>. To lahko vključuje tudi obveznost, da je ugodeno vse zahtevam za dostop do dokumentov na podlagi Direktive 2003/4, pa tudi morebitne nadaljnje obveznosti, ki izhajajo iz te direktive.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0074"><NO.P>74.</NO.P><TXT>Seveda bi bilo vse to odvisno od točnega institucionalnega ustroja države članice. Morda, tehnično rečeno, ni sodišče tisto, ki gradi nove prostore, ampak je to ministrstvo ali drug organ oblasti, ki deluje za njegov račun. Vendar je mogoče – če predpostavimo, da bo nove prostore zgradilo sodišče kot pravna oseba – za to <HT TYPE="ITALIC">konkretno dejavnost</HT> od tega sodišča dejansko zahtevati, da razkrije <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0151" REF.END="QE0151"/>informacije o okolju<QUOT.END REF.START="QS0151" CODE="201C" ID="QE0151"/>, ki se nanašajo na to gradnjo, saj opravlja zadeve iz upravne pristojnosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0075"><NO.P>75.</NO.P><TXT>Tretjič, s takim pristopom je upoštevana široka ubeseditev opredelitve <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0152" REF.END="QE0152"/>organ oblasti<QUOT.END REF.START="QS0152" CODE="201C" ID="QE0152"/>, vendar se to besedilo razlaga razumno, tako da ostaja vezano na logiko in duh Aarhuške konvencije. Tak pristop vzpodbuja in zagotavlja udeležbo javnosti v tistih položajih, v katerih <HT TYPE="ITALIC">dejansko</HT> poteka odločanje o okoljskih zadevah.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">5.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Vmesni sklep</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0076"><NO.P>76.</NO.P><TXT>Skratka, opredelitev iz člena 2, točka 2, Direktive 2003/4 se ne bi smela razlagati niti v skladu s popolnoma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0153" REF.END="QE0153"/>funkcionalnim<QUOT.END REF.START="QS0153" CODE="201C" ID="QE0153"/> niti popolnoma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0154" REF.END="QE0154"/>institucionalnim<QUOT.END REF.START="QS0154" CODE="201C" ID="QE0154"/> pristopom. Namesto tega predlagam <HT TYPE="ITALIC">institucionalno opredelitev s funkcionalnim korektivom</HT>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0077"><NO.P>77.</NO.P><TXT>To v bistvu pomeni, da <HT TYPE="ITALIC">so</HT> sodišča ali sodstvo države članice <HT TYPE="ITALIC">izključeni</HT> iz obsega opredelitve iz člena 2, točka 2, Direktive2003/4, razen če sodni organ dejansko opravlja naloge javne uprave, najverjetneje na podlagi podtočke (b) te določbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0078"><NO.P>78.</NO.P><TXT>Ta presoja je kljub temu že vgrajena v ločnico med <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0155" REF.END="QE0155"/>nalogami javne uprave<QUOT.END REF.START="QS0155" CODE="201C" ID="QE0155"/> (in <HT TYPE="ITALIC">a contrario</HT> <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0156" REF.END="QE0156"/>sodnimi funkcijami<QUOT.END REF.START="QS0156" CODE="201C" ID="QE0156"/>) v podtočki (b) prvega odstavka člena 2, točke 2. V tem smislu bi opredelitev <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0157" REF.END="QE0157"/>sodne pristojnosti<QUOT.END REF.START="QS0157" CODE="201C" ID="QE0157"/> v drugem odstavku iste določbe v najboljšem primeru potrdila rezultat, ki je že dosežen, ne bi pa – drugače kot v položaju v sodbi Flachglas – pomenila še ene izjeme. Če se izrazim enostavneje, nobene potrebe ni, da se tisto, kar je že (trajno) izključeno, ponovno (začasno) izključi.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><?PAGE NO="13"?><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">B.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Sodni spisi in sodna funkcija</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0079"><NO.P>79.</NO.P><TXT>S tem sklepom se odpira še ena skupina vprašanj. Prvo vprašanje se nanaša na razmejitev med dejavnostmi <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0158" REF.END="QE0158"/>sodne<QUOT.END REF.START="QS0158" CODE="201C" ID="QE0158"/> narave in dejavnostmi, ki se izvajajo v okviru <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0159" REF.END="QE0159"/>upravne pristojnosti<QUOT.END REF.START="QS0159" CODE="201C" ID="QE0159"/>. Natančneje, ali se sodna pisanja vedno hranijo ali vodijo v okviru izvajanja sodne pristojnosti? Drugo vprašanje se nanaša na način, na katerega je treba to razmejitev razlagati na splošno, in zlasti pojasniti, kaj je praviloma funkcija sodišč, torej, kaj je pravilo in kaj je izjema. Tretje vprašanje se nanaša na tek časa in njegove posledice za dostop.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0080"><NO.P>80.</NO.P><TXT>Prvič, kdaj je funkcija <HT TYPE="ITALIC">sodna</HT> funkcija? V Direktivi 2003/4 ali Aarhuški konvenciji niso opredeljene niti <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0160" REF.END="QE0160"/>naloge javne uprave<QUOT.END REF.START="QS0160" CODE="201C" ID="QE0160"/> niti <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0161" REF.END="QE0161"/>sodna pristojnost<QUOT.END REF.START="QS0161" CODE="201C" ID="QE0161"/>. Niti ni v teh aktih kakršne koli razlage o namenu zakonodajalca glede razlikovanja med funkcijami, ki se izvajajo v okviru <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0162" REF.END="QE0162"/>upravne pristojnosti<QUOT.END REF.START="QS0162" CODE="201C" ID="QE0162"/>,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0025"><P>Kot jo je Sodišče razlagalo v sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20120214">14. februarja 2012</DATE>, <NAME.CASE>Flachglas Torgau</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑204/09</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:71">EU:C:2012:71</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0046">46</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> in funkcijami, ki se izvajajo v okviru <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0163" REF.END="QE0163"/>sodne pristojnosti<QUOT.END REF.START="QS0163" CODE="201C" ID="QE0163"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0026"><P>Čeprav je v Navodilih dvoumno in brez razlage navedeno, da je odstopanje potrebno <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0164" REF.END="QE0164"/>zaradi različne narave takega odločanja, ki se razlikuje od številnih drugih vrst odločanja<QUOT.END REF.START="QS0164" CODE="201C" ID="QE0164"/>. Aarhuška konvencija: Navodila za izvajanje, str. 49.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0081"><NO.P>81.</NO.P><TXT>Zagotovo je mogoče nekaj navdiha glede te razmejitve pridobiti z drugih področij prava (Unije), kot na primer s področja dostopa do dokumentov. Na podlagi Uredbe (ES) 1049/2001<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0027"><P>Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne <DATE ISO="20010530">30. maja 2001</DATE> o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 1, zvezek 3, str. 331)</P></NOTE> se je izključitev <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0165" REF.END="QE0165"/>dokumentov, ki jih pripravi Komisija samo za sodni postopek<QUOT.END REF.START="QS0165" CODE="201C" ID="QE0165"/> razlagala, kot da zajema zgolj dokumente, ki imajo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0166" REF.END="QE0166"/>upoštevno vez<QUOT.END REF.START="QS0166" CODE="201C" ID="QE0166"/> s postopkom, ki teče pred nacionalnimi sodišči ali Sodiščem Evropske unije,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0028"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20200206">6. februarja 2020</DATE>, <NAME.CASE>Compañía de Tranvías de la Coruña/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑485/18</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2020:35">EU:T:2020:35</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0042">42</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE> razen če so bili ti dokumenti pripravljeni v okviru <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0167" REF.END="QE0167"/>povsem upravnega spisa<QUOT.END REF.START="QS0167" CODE="201C" ID="QE0167"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0029"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20060706">6. julija 2006</DATE>, <NAME.CASE>Franchet in Byk/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑391/03 in T‑70/04</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2006:190">EU:T:2006:190</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0091">91</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Za zadnji pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0168" REF.END="QE0168"/>povsem upravni spisi<QUOT.END REF.START="QS0168" CODE="201C" ID="QE0168"/> pa se je štelo, da zajema izmenjavo dokumentov zunaj sodnega postopka<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0030"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180208">8. februarja 2018</DATE>, <NAME.CASE>POA/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑74/16</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2018:75">EU:T:2018:75</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0107">107</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> in delovne dokumente.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0031"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190920">20. septembra 2019</DATE>, <NAME.CASE>Dehousse/Sodišče Evropske unije</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑433/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2019:632">EU:T:2019:632</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0097">97</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0082"><NO.P>82.</NO.P><TXT>Podobni pojmi se pojavljajo v Uredbi (EU) 2016/679.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0032"><P>Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20160427">27. aprila 2016</DATE> o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="119" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2016">UL 2016, L 119, str. 1</REF.DOC.OJ>, in popravek v <REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="127" PAGE.FIRST="2" DATE.PUB="2018">UL 2018, L 127, str. 2</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE> V tej uredbi je vrsta izključitev z njenega področja uporabe oziroma je v njej navedeno, da je obdelava podatkov zakonita glede <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0169" REF.END="QE0169"/>sodišč, kadar delujejo kot sodni organ<QUOT.END REF.START="QS0169" CODE="201C" ID="QE0169"/>. Tako je obdelava nekaterih kategorij osebnih podatkov, vključno z občutljivimi podatki, dopustna, kadar je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0170" REF.END="QE0170"/>obdelava […] potrebna […] kadar koli sodišča izvajajo svojo sodno pristojnost<QUOT.END REF.START="QS0170" CODE="201C" ID="QE0170"/> (člen 9(2)(f) Uredbe). Podobno mora biti pooblaščena oseba za varstvo podatkov imenovana v vseh primerih, kadar obdelavo opravlja javni organ ali telo, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0171" REF.END="QE0171"/>razen sodišč, kadar delujejo kot sodni organ<QUOT.END REF.START="QS0171" CODE="201C" ID="QE0171"/> (člen 37(1)(a) Uredbe). Enako nadzorni organi, katerih naloga je spremljanje uporabe Uredbe 2016/679, niso pristojni za nadzor dejanj obdelave <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0172" REF.END="QE0172"/>sodišč, kadar delujejo kot sodni organ<QUOT.END REF.START="QS0172" CODE="201C" ID="QE0172"/> (člen 55(3) te uredbe). Iz teh primerov je jasno razvidno, da bi iste dejavnosti spadale na področje te uredbe, če bi se izvajale v okviru <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0173" REF.END="QE0173"/>upravne pristojnosti<QUOT.END REF.START="QS0173" CODE="201C" ID="QE0173"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0083"><NO.P>83.</NO.P><TXT>Poljska vlada je navedla, da bi bilo mogoče nadaljnje usmeritve pridobiti iz sodne prakse v zvezi z <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0174" REF.END="QE0174"/><HT TYPE="ITALIC">merili iz sodbe Dorsch</HT><QUOT.END REF.START="QS0174" CODE="201C" ID="QE0174"/> in z opredelitvijo tega, kaj je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0175" REF.END="QE0175"/>sodišče<QUOT.END REF.START="QS0175" CODE="201C" ID="QE0175"/> v smislu člena 267 PDEU.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0033"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19970917">17. septembra 1997</DATE>, <NAME.CASE>Dorsch Consult</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑54/96</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1997:413">EU:C:1997:413</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 23 do 34).</P></NOTE> Res je, da je sodna praksa s tega področja obširen in uporaben vir primerov, v katerih gre za upravno naravo, če se nanaša na institucionalna merila za izpolnitev zahtev člena 267 PDEU. Vendar so te sodbe vir bolj šibkega navdiha, ker je logika, na kateri temeljita Aarhuška konvencija in Direktiva 2003/4, utemeljena na splošnem načelu dostopa do okoljskih podatkov,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0034"><P>Kot ga je Sodišče prvič oblikovalo v sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20101222">22. decembra 2010</DATE>, <NAME.CASE>Ville de Lyon</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑524/09</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:822">EU:C:2010:822</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0035">35</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> ne glede na institucionalno opredelitev v okviru<?PAGE NO="14"?> nacionalnega sistema držav članic, ki upošteva <HT TYPE="ITALIC">dejavnost</HT>, ki vsebuje obravnavanje <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0176" REF.END="QE0176"/>informacij o okolju<QUOT.END REF.START="QS0176" CODE="201C" ID="QE0176"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0035"><P>Kot jo je Sodišče uporabilo v sodbi Flachglas za dejavnosti zadevnega ministrstva. Glej točko 59 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> Ta neizogibna povezava z <HT TYPE="ITALIC">ratione materiae</HT> namesto z <HT TYPE="ITALIC">ratione institutionis</HT> lahko zato na podlagi merila, ki se osredotoči zgolj na zadevno dejavnost, pripelje do širše izključitve nekaterih dejavnosti, kot je bilo načrtovano.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0084"><NO.P>84.</NO.P><TXT>Ta vidik lahko ponazori sodba Cartesio. V tej zadevi je Sodišče razsodilo, da ni mogoče šteti, da sodišče opravlja sodno funkcijo, kadar vodi register družb in v zvezi s tem izda upravno odločbo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0036"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20081216">16. decembra 2008</DATE>, <NAME.CASE>Cartesio</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑210/06</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2008:723">EU:C:2008:723</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0057">57</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE> Povedano drugače, ta organ ne bi bil <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0177" REF.END="QE0177"/>sodišče<QUOT.END REF.START="QS0177" CODE="201C" ID="QE0177"/> (v smislu člena 267 PDEU). Če pa bi bile v zadevnem registru dokumentirane zadeve s področja okolja, o katerih to sodišče trenutno odloča, bi bila zahteva za dostop do informacij o imenih teh zadev na podlagi Direktive 2003/4 zavrnjena, ker bi ta organ opravljal zadeve iz <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0178" REF.END="QE0178"/>sodne pristojnosti<QUOT.END REF.START="QS0178" CODE="201C" ID="QE0178"/>, čeprav ta isti organ še vedno ne bi izpolnjeval meril <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0179" REF.END="QE0179"/>iz sodbe Dorsch<QUOT.END REF.START="QS0179" CODE="201C" ID="QE0179"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0085"><NO.P>85.</NO.P><TXT>Na koncu pa je za to, kaj pomeni <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0180" REF.END="QE0180"/>sodno<QUOT.END REF.START="QS0180" CODE="201C" ID="QE0180"/>, potrebna precej intuitivna<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0037"><P>Pri čemer gre morda za drugačno vrsto intuitivnosti od tiste, ki je predlagana s testom praga sodnika Stewarta zveznega sodišča Združenih držav o tem, kako prepoznati obsceno gradivo: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0181" REF.END="QE0181"/>Ko ga vidim, vem.<QUOT.END REF.START="QS0181" CODE="201C" ID="QE0181"/> Glej sodbo Jacobellis proti Ohiu, 378 U.S. 184 (1964).</P></NOTE> presoja: vse, kar je povezano z nepristranskim reševanjem sporov, je po naravi sodno in zato ni zajeto s členom 2, točka 2, Direktive 2003/4.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0086"><NO.P>86.</NO.P><TXT>Sodna pisanja v sodnem spisu, njihovo zbiranje, vodenje, uporaba in hramba so po mojem mnenju očiten del sodnega postopka, sodne dejavnosti. Seveda bo v pripravo sodnih pisanj vloženega nekaj upravnega dela. Vendar te naloge po svoji naravi niso upravne. Neločljivo so povezane s konkretnim sporom in njegovo rešitvijo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0087"><NO.P>87.</NO.P><TXT>Drugič, če se vrnem k vprašanju splošne opredelitve, je smiselno opozoriti na dva elementa: po eni strani je, glede sodišč, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0182" REF.END="QE0182"/>sodna<QUOT.END REF.START="QS0182" CODE="201C" ID="QE0182"/> narava dejavnosti pravilo, medtem ko so <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0183" REF.END="QE0183"/>upravne<QUOT.END REF.START="QS0183" CODE="201C" ID="QE0183"/> dejavnosti izjema. Po drugi strani gre pri opredelitvi pojmov iz prvega odstavka člena 2, točka 2, Direktive 2003/4 za opredelitev področja uporabe akta, ne pa za izjemo, ki bi jo bilo treba razlagati ozko.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0088"><NO.P>88.</NO.P><TXT>Ti elementi pomenijo, prvič, da kadar je zadevna institucija sodišče, bo po pravilu zelo verjetno opravljala zadeve iz sodne pristojnostni, razen če se dokaže, da je konkretna zadevna dejavnost v bistvu upravne narave. Drugič, oba pojma je treba razlagati razumno: ali, bolje, če je kar koli treba razlagati ozko, potem bi to bila upravna pristojnost sodišč, ker je prav ta v bistvu izjema. Vendar se vse to nanaša na opredelitev, kaj so <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0184" REF.END="QE0184"/>naloge javne uprave po nacionalni zakonodaji<QUOT.END REF.START="QS0184" CODE="201C" ID="QE0184"/> v smislu točke (b) prvega odstavka člena 2, točka 2, Direktive 2003/4.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0089"><NO.P>89.</NO.P><TXT>Pri določanju, katere dejavnosti sodišča spadajo pod en ali pod drugi pojem, bi to lahko običajno – ne pa vedno – čez palec ocenili glede na osebo, ki izdaja odločbo v imenu institucije. Denimo za sodnika, ki izdaja sodbo, se lahko reče, da opravlja zadeve iz <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0185" REF.END="QE0185"/>sodne pristojnosti<QUOT.END REF.START="QS0185" CODE="201C" ID="QE0185"/>. Nasprotno pa bo oseba, ki je na sodišču odgovorna za stavbe, ali druga oseba, ki je zadolžena za podpis pogodbe za namestitev sončnih celic na streho sodne zgradbe, verjetni opravljala <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0186" REF.END="QE0186"/>naloge javne uprave […] v zvezi z okoljem<QUOT.END REF.START="QS0186" CODE="201C" ID="QE0186"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0090"><NO.P>90.</NO.P><TXT>Tretjič, in zaradi podobnih razlogov, logike <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0187" REF.END="QE0187"/>začasnosti<QUOT.END REF.START="QS0187" CODE="201C" ID="QE0187"/> iz sodbe Flachglas, ki jo predlagata tožeča stranka in Komisija, preprosto ni mogoče prenesti na obravnavani primer. Kot sem pojasnil v točki 62 teh sklepnih predlogov, je bila ta utemeljitev oblikovana v primeru institucije, ki je jasno spadala na področje uporabe Direktive 2003/4, medtem ko sodišča pri opravljanju zadev iz sodne pristojnosti ne spadajo na to področje uporabe. V sodbi Flachglas je bila logika začasnosti popolnoma upravičena<?PAGE NO="15"?> glede na trajanje izjeme; v obravnavani zadevi pa gre za problem opredelitve. Poleg tega je bila v zadevi Flachglas omejitev nujna zaradi zagotovitve, da se načelo participativne demokracije iz skupnih tradicij držav članic, določeno v prvem stavku člena 10(3) PEU,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0038"><P>Glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180904">4. septembra 2018</DATE>, <NAME.CASE>ClientEarth/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑57/16 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:660">EU:C:2018:660</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0084">84</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE> uskladi z možnostjo, da se <HT TYPE="ITALIC">dejansko</HT> ovira tekoče delovanje zakonodajnega postopka.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0039"><P>Glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20120214">14. februarja 2012</DATE>, <NAME.CASE>Flachglas Torgau</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑204/09</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:71">EU:C:2012:71</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0043">43</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0091"><NO.P>91.</NO.P><TXT>Drugače kot pri sodni praksi o členu 4 Uredbe št. 1049/2001 se ta presoja ne spremeni po koncu postopka.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0040"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20100921">21. septembra 2010</DATE>, <NAME.CASE>Švedska in drugi/API in Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑514/07 P, C‑528/07 P in C‑532/07 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:541">EU:C:2010:541</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0130">130</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0131">131</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Izjema iz te uredbe je povezana s trajanjem <HT TYPE="ITALIC">spora</HT> (<QUOT.START CODE="201E" ID="QS0188" REF.END="QE0188"/>sodni postopek<QUOT.END REF.START="QS0188" CODE="201C" ID="QE0188"/>), medtem ko je odstopanje iz Direktive 2003/4 povezano s trajanjem <HT TYPE="ITALIC">dejavnosti</HT> (<QUOT.START CODE="201E" ID="QS0189" REF.END="QE0189"/>naloge javne uprave<QUOT.END REF.START="QS0189" CODE="201C" ID="QE0189"/> po eni strani ali delovanje v okviru <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0190" REF.END="QE0190"/>sodne pristojnosti<QUOT.END REF.START="QS0190" CODE="201C" ID="QE0190"/> na drugi). Organ ali institucija, ki sicer deluje v okviru sodne pristojnosti, načeloma tega ne preneha početi zgolj zaradi poteka časa. Zaradi debeline plasti prahu na sodnem spisu, če se tako izrazim, ta spis ne postane nič manj <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0191" REF.END="QE0191"/>sodni<QUOT.END REF.START="QS0191" CODE="201C" ID="QE0191"/>. Sodstvo ne zamenja vloge v nekem trenutku ali neha ravnati kot sodstvo. Če se izrazim z besedami generalne pravobranilke E. Sharpston, njegovo delovanje v okviru te pristojnosti <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0192" REF.END="QE0192"/>nima časovnega začetka in konca<QUOT.END REF.START="QS0192" CODE="201C" ID="QE0192"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0041"><P>Sklepni predlogi generalne pravobranilke E. Sharpston v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Flachglas Torgau</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑204/09</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:413">EU:C:2011:413</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0073">73</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0092"><NO.P>92.</NO.P><TXT>Vsekakor pa je – poleg normativnih argumentov glede tega, zakaj argumenta <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0193" REF.END="QE0193"/>začasnosti<QUOT.END REF.START="QS0193" CODE="201C" ID="QE0193"/> ni mogoče uporabiti za delo sodstva – ta sklep poudarjen tudi z argumenti, ki so bolj operativne narave. Res je, kot ugotavlja predložitveno sodišče, da očitno ni sporno, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0194" REF.END="QE0194"/>aktivna faza postopka<QUOT.END REF.START="QS0194" CODE="201C" ID="QE0194"/> lahko spada v odstopanje zaradi <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0195" REF.END="QE0195"/>sodne pristojnosti<QUOT.END REF.START="QS0195" CODE="201C" ID="QE0195"/>. Toda, ali naj se meja zariše prej, med in potem? Predložitveno sodišče pojasnjuje, da na podlagi irskega prava izdelava končnih odredb in potek roka za vložitev pritožbe ali izdelava končnih odredb v pritožbenem postopku ne pomeni nujno dokončnega zaključka upoštevnega postopka pred irskimi sodišči. Katera pravila naj se potem uporabljajo za postopek, ko je zadeva vložena, ko se preverja, ali je spis popoln, in za druge upravne naloge, ki še ne izkazujejo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0196" REF.END="QE0196"/>aktivne<QUOT.END REF.START="QS0196" CODE="201C" ID="QE0196"/> narave postopka? Ali gre pri tej fazi za dejavnost, ki se opravlja z manj <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0197" REF.END="QE0197"/>sodne pristojnosti<QUOT.END REF.START="QS0197" CODE="201D" ID="QE0197"/>? Kaj pa prekinitev postopka med obravnavanjem zadeve? Podobno, ko je sodba izdelana, seveda mine neko obdobje, v katerem se pripravi za objavo. Ni razloga, zakaj bi se v tem obdobju uporabljale določbe o dostopu do dokumentov na podlagi Aarhuške konvencije ali Direktive 2003/4. V kateri fazi torej preneha obstajati <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0198" REF.END="QE0198"/>sodna pristojnost<QUOT.END REF.START="QS0198" CODE="201C" ID="QE0198"/> organa, katerega naloga je sprejetje odločitve o zadevi?</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0093"><NO.P>93.</NO.P><TXT>Vse te ugotovitve ponovno poudarjajo težave pri prizadevanjih, da bi se nadomestila prvotna opredelitev področja uporabe akta, ki bi morala biti stabilna in na institucionalni ravni v določeni meri stalna; za tak primer gre v opredelitvi člena 2, točka 2, prvi odstavek, Direktive 2003/4, pri čemer je logika ta, da se zaradi pojasnitve uporabi časovno odstopanje ali izjema iz drugega odstavka te določbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0094"><NO.P>94.</NO.P><TXT>V tej fazi lahko dodam dva splošna premisleka.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0095"><NO.P>95.</NO.P><TXT>Prvič, z vidika ciljev ne razumem, kako bi se cilj spodbujanja demokratične udeležbe v okoljskih zadevah, na kar se je večkrat sklicevala tožeča stranka, uporabljal v isti meri za sodstvo. Irska poudarja, da je za sodstvo značilno, da je njegov mandat utemeljen drugače kot pri drugih vejah državne oblasti. V postopku <HT TYPE="ITALIC">inter partes</HT> parametri za povečano legitimnost niso povezani s tem, da se odobri kar najširši možni dostop do sodnega spisa. Prej izhajajo iz kritičnega pravnega diskurza, ki je bil, če je bilo potrebno, izražen na obravnavi in je razviden iz sodbe. Težko je verjeti, da je bila Direktiva 2003/4 zasnovana zato, da bi spremenila diskurz <HT TYPE="ITALIC">inter partes</HT>, ki je srčika sodnih postopkov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0096"><NO.P>96.</NO.P><TXT>Drugič, prav tako ne verjamem, da je bil namen Direktive 2003/4 – ali pa Aarhuške konvencije – zgolj morebitno posest dokumentov v zvezi z okoljem podvreči neomejeni dolžnosti razkritja. Če bi bilo tako, bi bil vsak oddelek za informatiko organa oblasti ali vsaka tretja stranka, vključno morda celo z organi državne varnosti, dolžan na zahtevo razkriti <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0199" REF.END="QE0199"/>informacije o okolju<QUOT.END REF.START="QS0199" CODE="201C" ID="QE0199"/> v svoji posesti zgolj ob<?PAGE NO="16"?> upoštevanju izjem iz členov 4 Aarhuške konvencije in Direktive 2003/4, čeprav ne bi imel nobene vloge v zadevnem postopku odločanja, s katerim so povezane te informacije. Prav tako bi to razvrednotilo sam cilj okrepljene udeležbe javnosti pri postopku odločanja o <HT TYPE="ITALIC">okoljskih</HT> zadevah.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0042"><P>Glej tudi uvodno izjavo 1 Direktive 2003/4 in preambulo Aarhuške konvencije.</P></NOTE> Ker odločbo sprejme upravni organ, ni jasno, kako bi lahko dostop do informacij o okolju, ki jih morebiti vsebujejo sodna pisanja, pospešil ta postopek.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0043"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20120214">14. februarja 2012</DATE>, <NAME.CASE>Flachglas Torgau</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑204/09</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:71">EU:C:2012:71</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0040">40</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> To velja toliko bolj ob upoštevanju tega, da bi omejena zagotovitev dostopa vodila do določene neuravnoteženosti informacij <HT TYPE="ITALIC">znotraj</HT> <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0200" REF.END="QE0200"/>javnosti<QUOT.END REF.START="QS0200" CODE="201C" ID="QE0200"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0044"><P>Glej v tem smislu uvodno izjavo 7 Direktive 2003/4. Ti premisleki se uporabijo, preden bi lahko prišlo do morebitnega vpliva na postopek organov oblasti v smislu člena 4(a) Aarhuške konvencije in člena 4(2) Direktive 2003/4.</P></NOTE> Zato morajo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0201" REF.END="QE0201"/>informacije o okolju<QUOT.END REF.START="QS0201" CODE="201C" ID="QE0201"/> – če sploh obstajajo – izhajati od organa oblasti, ki je v središču postopka odločanja, ali pa biti vsebovane v obrazložitvi javne sodbe sodišč.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">C.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Obravnavana zadeva</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0097"><NO.P>97.</NO.P><TXT>V zgornjih delih teh sklepnih predlogov je bilo ugotovljeno, da sodišča praviloma opravljajo zadeve iz sodne pristojnosti, razen če – v zvezi s posamezno dejavnostjo – opravljajo naloge javne uprave v smislu podtočke (b) prvega odstavka člena 2, točka 2, Direktive 2003/4. Nasprotno pa ti organi ali institucije glede vseh dejavnosti, ki jih izvajajo v okviru sodne pristojnosti, ne spadajo na področje uporabe te direktive.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0098"><NO.P>98.</NO.P><TXT>To je splošen odgovor. Posebnost obravnavane zadeve pa je, da je bila zahteva tožeče stranke za dostop sicer res vložena pri High Court (višje sodišče), vendar je zaradi institucionalne strukture irskega sodstva zadevne dokumente posedovala služba za podporo sodstvu.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0045"><P>Glej točki 12 in 13 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0099"><NO.P>99.</NO.P><TXT>Tako se je zdaj smiselno vrniti<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0046"><P>Glej točke od 22 do 25 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> k temu specifičnemu strukturnemu ustroju in se vprašati, ali je mogoče, da bi bila služba za podporo sodstvu – organ, ki je ločen od nacionalnih sodišč – zajeta z opredelitvijo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0202" REF.END="QE0202"/>organ oblasti<QUOT.END REF.START="QS0202" CODE="201C" ID="QE0202"/>, kadar hrani pisanja iz zaključenih zadev.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0100"><NO.P>100.</NO.P><TXT>Služba za podporo sodstvu, tožena stranka in Irska pojasnjujejo, da je služba za podporo sodstvu neodvisen zasebni subjekt, ustanovljen in zadolžen za vzdrževanje in hrambo sodnih pisanj za sodstvo na Irskem.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0101"><NO.P>101.</NO.P><TXT>Čeprav je to stvar nacionalnega prava, pa služba za podporo sodstvu, <HT TYPE="ITALIC">zasebni subjekt</HT> na podlagi irskega prava, z vidika svoje institucionalne strukture tako očitno ni del <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0203" REF.END="QE0203"/>vlade ali drugega organa javne uprave<QUOT.END REF.START="QS0203" CODE="201C" ID="QE0203"/> za namene podtočke (a) prvega odstavka člena 2, točka 2, Direktive 2003/4. Ker tudi njegove funkcije niso take, da bi pomenile <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0204" REF.END="QE0204"/>opravlja[nje] naloge javne uprave po nacionalni zakonodaji<QUOT.END REF.START="QS0204" CODE="201C" ID="QE0204"/><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0047"><P>Vsaj glede na razlago nacionalnega prava, kot jo je podala tožena stranka v zadevi CEI/15/0008 An Taisce &amp; The Courts Service, str. 3.</P></NOTE> v smislu sodbe prakse,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0048"><P>Sodba z dne <DATE ISO="20130919">19. septembra 2013</DATE>, <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Fish Legal in Shirley</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑279/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:853">EU:C:2013:853</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0049">49</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE> očitno ne spada niti v opredelitev iz podtočke (b) prvega odstavka člena 2, točka 2, te direktive. Gre za zadevo, ki se nanaša na institucionalno raven; glede konkretne funkcije pa je ta odgovor logično povezan z naravo vodenja sodnih spisov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0102"><NO.P>102.</NO.P><TXT>Tako ostane zgolj podtočka (c) prvega odstavka člena 2, točka 2, Direktive 2003/4, ki se nanaša na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0205" REF.END="QE0205"/>kater[o] koli […] pravn[o] oseb[o], ki ima javne pristojnosti ali naloge ali zagotavlja javne storitve v zvezi z okoljem, pod nadzorom organa ali osebe iz (a) ali (b)<QUOT.END REF.START="QS0205" CODE="201C" ID="QE0205"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0103"><NO.P>103.</NO.P><TXT>S to zadnjo določbo se v njenem bistvu želi zajeti položaj fizičnih ali pravnih oseb, ki opravljajo javne naloge pod nadzorom javnega organa ali institucije. Tako se subjekti, ki bi sicer spadali v okvir podtočk (a) in (b) te določbe, ne morejo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0206" REF.END="QE0206"/>izogniti<QUOT.END REF.START="QS0206" CODE="201C" ID="QE0206"/> področju uporabe Direktive 2003/4 s tem, da bi delegirali svoje naloge javne uprave drugemu, celo zasebnemu subjektu.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="17"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0104"><NO.P>104.</NO.P><TXT>Da smo si na jasnem, nič ne kaže – in ne želim namigovati na to – da je to tisto, kar je Irska nameravala storiti z ustanovitvijo službe za podporo sodstvu. Izbira, kje bodo hranjena sodna pisanja v odprtih ali zaključenih zadevah, je v celoti stvar nacionalnih sistemov držav članic. Pojasniti želim zgolj, da tretja možnost, ki jo je ponudil zakonodajalec, zajema <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0207" REF.END="QE0207"/>delegiranje<QUOT.END REF.START="QS0207" CODE="201C" ID="QE0207"/> tretjim osebam – zasebnim ali javnim – z namenom, da se bo delegiranje dejavnosti nadzorovalo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0105"><NO.P>105.</NO.P><TXT>Bistveno pa je, da morajo biti za to, da bi spadali v okvir podtočke (c), <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0208" REF.END="QE0208"/>pooblastitelj<QUOT.END REF.START="QS0208" CODE="201C" ID="QE0208"/> in njegove <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0209" REF.END="QE0209"/>dejavnosti<QUOT.END REF.START="QS0209" CODE="201C" ID="QE0209"/> sami zajeti s podtočkama (a) in (b) prvega odstavka člena 2, točka 2, Direktive 2003/4. Navsezadnje mora <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0210" REF.END="QE0210"/>pooblaščenec<QUOT.END REF.START="QS0210" CODE="201C" ID="QE0210"/>, če naj bo zajet s to prvo točko, vir svoje pristojnosti črpati iz pooblastitelja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0106"><NO.P>106.</NO.P><TXT>Kot sem pojasnil v zgornjih delih teh sklepnih predlogov, sodišča ne spadajo na področje uporabe Direktive 2003/4, razen če opravljajo zadeve iz upravne pristojnosti. Hramba sodnih pisanj in vodenje sodnih spisov zagotovo ne spadata v upravno pristojnost, ampak sta po svoji naravi sodna. Če je to dokazano, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0211" REF.END="QE0211"/>pooblastitelj<QUOT.END REF.START="QS0211" CODE="201C" ID="QE0211"/> – v obravnavani zadevi High Court (višje sodišče) – tako ne spada na področje uporabe te direktive niti ne bo za to vrsto dejavnosti nanj spadal njegov pooblaščenec, če se ohrani narava te dejavnosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0107"><NO.P>107.</NO.P><TXT>Zdi se, da je v tem primeru tako. Kot s sklicevanjem na obširno sodno prakso, zakonodajo, pravila in praktična navodila pojasnjuje predložitveno sodišče, služba za podporo sodstvu pri ohranjanju in hrambi sodnega spisa ne izvaja nobenih avtonomnih funkcij. Svojo dejavnost opravlja izključno v imenu in pod nadzorom sodstva.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0049"><P>Kot je pojasnila tožena stranka v svoji odločbi v zadevi CEI/15/0008 An Taisce &amp; The Courts Service, str. 5 in 6. Glej tudi sodbo sodnice Baker v zadevi BPSG Limited trading as Stubbs Gazette proti The Courts Service &amp; Others [2017] 2 I.R. 243, točki 68 in 71.</P></NOTE> Pri tem svojih dejavnosti ne mora izvajati tako, da bi posegala v delovanje sodišč.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0050"><P>Kot je očitno določeno v členu 9 Courts Service Act 1998 (zakon iz leta 1998 o sodni službi).</P></NOTE> Tak nadzor se ne konča s koncem postopka.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0051"><P>Glej zadevo CEI/15/0008 An Taisce &amp; The Courts Service, str. 6.</P></NOTE> Glede na informacije, ki jih je predložilo predložitveno sodišče, služba za podporo sodstvu – čeprav je formalno samostojen organ – deluje zelo podobno kot interni oddelek za hrambo ali register, ki je del iste institucionalne strukture kot sodišče. Njene dejavnosti hrambe, arhiviranja in vodenja sodnih pisanj kot take vsekakor ne spadajo na področje uporabe Direktive.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0108"><NO.P>108.</NO.P><TXT>Zato, sklepno, je pomembna narava opravljane dejavnosti, ne pa nujno natančna institucionalna struktura v državi članici. Sicer bi bila uporaba Direktive 2003/4 precej odvisna od formalne strukturne razdelitve glede tega, kje se fizično hranijo in vodijo spisi. Ni treba posebej poudarjati, da bi tak pristop – razen tega, da lahko spodbudi nekatera strateška preoblikovanja v nacionalnih institucionalnih strukturah – prav tako težko zadostil potrebi po enotni razlagi in uporabi Direktive 2003/4 in Aarhuške konvencije.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0052"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20120214">14. februarja 2012</DATE>, <NAME.CASE>Flachglas Torgau</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑204/09</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:71">EU:C:2012:71</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0050">50</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">D.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Post scriptum</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0109"><NO.P>109.</NO.P><TXT>Nazadnje, drugače kot trdita tožeča stranka in Komisija, zgornji sklep ne omogoča dostopa do informacij o okolju, če bi bile te informacije dejansko vsebovane v sodnem spisu. Z njim je zgolj prikazano, da konkretni akt, na katerega se sklicuje tožeča stranka, ni pravi način za pridobitev takega dostopa. Dostop, ki ga zahteva tožeča stranka, ni urejen s tem aktom. Vendar to seveda ne pomeni, da normalnih poti, ki so običajno na voljo za tak dostop, ni več mogoče uporabiti.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="18"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0110"><NO.P>110.</NO.P><TXT>Prvič, obstajajo nacionalna pravila o dostopu do sodnih spisov in pisanj. Sam seveda ne morem komentirati teh pravil, vendar je bilo navedeno, da je javno izvajanje sodne oblasti načelo irskega (ustavnega) prava.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0053"><P>Glej v tem smislu na primer sodbo sodnika Hogana, Allied Irish Bank plc proti Traceyju (No 2) [2013] IEHC 242, točke od 21 do 23.</P></NOTE> Res je, kot so pojasnile intervenientke v tej zadevi, da se lahko irska sodna praksa razlikuje glede vprašanja, v kolikšni meri lahko tretje osebe zahtevajo dostop do dokumentov na podlagi tega postopka. Vendar je to predmet nacionalnega prava, ki ga morajo preveriti izključno irska sodišča. Z vidika prava Unije je to komajda dejavnik, ki bi ga bilo treba upoštevati pri razlagi Direktive 2003/4.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0111"><NO.P>111.</NO.P><TXT>Drugič, za nacionalni upravni organ, ki je sprejel izpodbijano(e) odločbo(e), ki je(so) pozneje predmet nadzora pred nacionalnimi sodišči, seveda veljajo pravila o dostopu do <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0212" REF.END="QE0212"/>informacij o okolju<QUOT.END REF.START="QS0212" CODE="201C" ID="QE0212"/> iz Direktive 2003/4, kakor so bila prenesena v uredbe DIO. Kolikor razumem, je odločbo, ki je bila podlaga za sodbo Balz &amp; Anor proti An Bord Pleanála, izdal bodisi Cork County Council (svet okrožja Cork, Irska) (kot lokalni organ prostorskega načrtovanja) ali An Bord Pleanála (kot nadzorni organ). Seveda morajo to presoditi nacionalna sodišča, vendar je mogoče upravičeno domnevati, da sta ti instituciji zajeti z opredelitvami iz podtočk (a) in (b) prvega odstavka člena 2, točka 2, Direktive 2003/4.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0112"><NO.P>112.</NO.P><TXT>S prejšnjo ugotovitvijo nočem sugerirati, da bi se moralo v zakonih držav članic poskušati posnemati nezadovoljiv položaj, ki je po mojem mnenju prisoten v pravu Unije, v skladu s katerim se posameznike napoti na institucijo, ki je stranka sodnega postopka, da bi pridobili dostop do elementov iz sodnega spisa.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0054"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170718">18. julija 2017</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Breyer</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑213/15 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:563">EU:C:2017:563</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0054">54</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0055">55</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Vendar je mogoče v položaju, kakršen je obravnavani, dejansko vložiti zahtevo za dostop do informacij o okolju, ki se nanašajo na odločanje v okoljskih zadevah, pri institucijah, ki dejansko izdajajo gradbena dovoljenja in odločbe o nadzoru. In točno to je, vsaj glede na moj morda pretirano ozek pogled na postopek, namen Direktive 2003/4 in Aarhuške konvencije: da se posameznikom omogoči pridobiti informacije in jim tako dati možnost vpliva na odločanje <HT TYPE="ITALIC">v fazi</HT>, v kateri do tega odločanja dejansko pride.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0113"><NO.P>113.</NO.P><TXT>Še vedno menim, da načeloma ni razloga, da bi se zavrnil dostop do spisa <HT TYPE="ITALIC">kateremu koli</HT> zainteresiranemu posamezniku v <HT TYPE="ITALIC">zaključenih zadevah</HT>, razen če obstajajo jasni in nujni razlogi, da se v posamezni zadevi dostop ne odobri.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0055"><P>Za podroben prikaz glej moje sklepne predloge v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Komisija/Breyer</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑213/15 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:994">EU:C:2016:994</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Taka odprtost sodstva krepi splošno legitimnost sodišč in izboljšuje kakovost sojenja.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0056"><P>Prav tam, točke od 93 do 104 ter od 118 do 142).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0114"><NO.P>114.</NO.P><TXT>Kljub temu je enako pomembno načelo dodeljenih pristojnosti in nujnost, da se zakonodajni akt razlaga v okviru tega, kar naj bi razumno pomenil. Če se razlaga v tem smislu, po mojem mnenju Direktiva 2003/4 enostavno ničesar ne pove o dostopu do sodnih spisov. To problematiko mora urediti nacionalno pravo. Morda bo nekoč v pravu Unije dejansko določen tak dostop. Vendar, dokler se to ne zgodi, siljenje, naj se spremeni nacionalno pravo ali praksa o dostopu do sodnih pisanj v zaključenih zadevah prek nenaravnega širjenja zakonodaje Unije, ki je bila oblikovana v drug namen, morda ni najboljši način ravnanja – vsekakor ne za to Sodišče.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><?PAGE NO="19"?><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">V.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Sklep</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0115"><NO.P>115.</NO.P><TXT>Sodišču predlagam, naj na vprašanje za predhodno odločanje, ki ga je predložilo High Court (višje sodišče, Irska), odgovori:</TXT><P>Člen 2, točka 2, Direktive 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20030128">28. januarja 2003</DATE> o dostopu javnosti do informacij o okolju in o razveljavitvi Direktive Sveta 90/313/EGS je treba razlagati tako, da je nadzor nad dostopom do sodnih pisanj, ne glede na to, ali ga izvaja sodišče, torej organ, ki je formalno del sodstva, ali zasebni subjekt, ustanovljen za isti namen, ki deluje v imenu in pod nadzorom sodstva, dejavnost, ki ne spada na področje uporabe te določbe.</P></NP.ECR></GR.SEQ></CONTENTS.CONCLUSION></CONCLUSION>