<!DOCTYPE html PUBLIC "yes" "xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<!--GENDOC2XHTML # converter_version: 1.2.15-->
  <head>
    <title>2025-12-202512C118202307310-00-TRA-DOC-SL-CONCL-C-0731-23-202504756-07_00</title>
    <meta content="text/html; charset=utf-8" http-equiv="Content-Type"/>
    <meta content="" name="Gendoc_DGTGeneratedDate"/>
    <meta content="sl-SI" name="Gendoc_Lang"/>
    <meta content="" name="Gendoc_GenerationDate"/>
    <meta content="" name="IsFlattened"/>
    <meta content="1" name="NumProc"/>
    <meta content="Final" name="Gendoc_EditionType"/>
    <meta content="0001" name="Gendoc_CaseNumberSuite"/>
    <meta content="25/02/2026 15:41:36" name="Gendoc_LastVerificationDate"/>
    <meta content="" name="Gendoc_ProcedureNumber"/>
    <meta content="sl" name="Gendoc_LangCode"/>
    <meta content="CNC" name="TypeDoc"/>
    <meta content="abN5Fz8XcSn1DVYoiQ/KJAR0b+6qjOasRxrSa20Qp781HIPeUSvTmnK8WZ655kQPd3SnzLjZ8t16JVWGggzYBWDHXcZ/zA9K+CbU5UBIXC6GI8p0Skrt7i6qTjf+03sr2sBHqdAdpy/eUknVPQpzOzGkkibyoDzOYuBxykZgjsA=" name="GenDocUID"/>
    <meta content="P" name="TypeProc"/>
    <meta content="" name="CreateCustomParts"/>
    <meta content="OK" name="ReadyToPublish"/>
    <meta content="mazgomi" name="Gendoc_User"/>
    <meta content="" name="EP_Mode"/>
    <meta content="" name="Gendoc_DGTGenerated"/>
    <meta content="" name="Gendoc_Vademecum"/>
    <meta content="0731" name="NumeroOrdre"/>
    <meta content="2023" name="Annee"/>
    <meta content="P" name="Gendoc_ProcedureType"/>
    <meta content="" name="EP_Version"/>
    <meta content="SL" name="Langue"/>
    <meta content="mazgomi" name="Gendoc_DGTGeneratedUser"/>
    <meta content="FAST_document_go_ok" name="Gendoc_LastVerificationStatus"/>
    <meta content="CNC_C" name="Gendoc_GendocTemplateType"/>
    <meta content="TRUE" name="WithoutAuthorBlockFlatP"/>
    <meta content="GenDoc 04-06-25 15:06:03" name="Created"/>
    <meta content="" name="Canevas3_Vademecum"/>
    <meta content="TRUE" name="WithoutAuthorBlock"/>
    <meta content="" name="Gendoc_CaseYear"/>
    <meta content="false" name="Generation_In_Progress"/>
    <meta content="C" name="Juridiction"/>
    <meta content="a70058f0eb61453fad3ca64dd484e0be" name="DocumentIdentifier"/>
    <meta content="0731" name="Gendoc_CaseNumber"/>
    <meta content="ImportedWithoutSource" name="SdlIdentifier"/>
    <meta content="PV" name="NatureAff"/>
    <meta content="PV" name="Gendoc_CaseNature"/>
    <meta content="0001" name="NumSuite"/>
    <meta content="C" name="Gendoc_Juridiction"/>
  </head>
  <body>
    <div style="header">
      <div id="rId24" style="first"/>
      <div id="rId20" style="even">Sklepni predlogi N. Emiliouja – Zadeva C-731/23 P</div>
      <div id="rId21" style="default">Nicoventures Trading in drugi/Komisija</div>
    </div>
    <p class="C36Centre" id="para-1" title="page-1">
      SKLEPNI PREDLOGI GENERALNEGA PRAVOBRANILCA
    </p>
    <p class="C36Centre" id="para-2" title="page-1">
      NICHOLASA EMILIOUJA,
    </p>
    <p class="C36Centre" id="para-3" title="page-1">
      predstavljeni 12. junija 2025 (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-1" href="#t-1">1</a>
</span>)
      
    </p>
    <p class="C38Centregrasgrandespacement" id="para-4" title="page-1">
      Zadeva C-731/23 P
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-5" title="page-1">
      Nicoventures Trading Ltd,
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-6" title="page-1">
      British American Tobacco (Nemčija) GmbH,
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-7" title="page-1">
      British American Tobacco Italia SpA (BAT Italia),
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-8" title="page-1">
      British American Tobacco Polska Trading sp. z o.o.,
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-9" title="page-1">
      British American Tobacco España SA,
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-10" title="page-1">
      P.J. Carroll &amp; Company Ltd
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-11" title="page-1">
      proti
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-12" title="page-1">
      Evropski komisiji
    </p>
    <p class="C71Indicateur" id="para-13" title="page-1">
      „Pritožba – Javno zdravje – Direktiva 2014/40/EU — Delegirana direktiva (EU) 2022/2100 – Ogrevani tobačni izdelki – Člen 263 PDEU – Procesno upravičenje – Posamično nanašanje – Sodna praksa na podlagi sodbe Plaumann – Sistematizacija in ponovna presoja sodne prakse – Preizkus zaprte skupine“
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-14" title="page-2">
      
        <br/>
      
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">I.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Uvod</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">1.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">„Pred zakonom stoji vratar. K temu vratarju pride moški z dežele in ga prosi, naj ga pusti vstopiti. Toda vratar reče, da mu tega zdaj ne more dovoliti. Moški razmisli in nato vpraša, ali bo torej smel vstopiti pozneje. ‚Mogoče,‘ reče vratar, ‚zdaj pa ne gre.‘ [...] Takih težav se moški z dežele ni nadejal; zakon mora vendar biti zmeraj dostopen vsakomur, pomisli“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">2.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Menim, da ta citat iz kratke zgodbe Franza Kafke z naslovom Pred zakonom (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-2" href="#t-2">2</a>
</span>) ustrezno odraža težave, ki jih imajo tožniki, ko najprej poskušajo razumeti, ali se akt Unije nanje „posamično nanaša“ v smislu člena 263 PDEU, nato pa to dokazati pred sodišči Unije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">3.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kot je dobro znano, je bil osnovni preizkus zahteve glede posamičnega nanašanja najprej razvit leta 1963 v zadevi Plaumann: osebe, ki niso naslovniki akta, se lahko sklicujejo na to, da se akt nanje „posamično nanaša“ v smislu člena 263, četrti odstavek, PDEU, samo če navedeni akt nanje učinkuje zaradi nekaterih lastnosti, ki so njihova posebnost, ali na podlagi okoliščin, ki jih ločijo od vseh drugih oseb in jih na podlagi tega posamično določajo na podoben način kot tiste, na katere je akt naslovljen (v nadaljevanju: preizkus iz sodbe Plaumann). (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-3" href="#t-3">3</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">4.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V nadaljnji sodni praksi Sodišče ni zgolj stalno potrjevalo navedenega preizkusa, ampak ga je tudi precej togo uporabljalo (v nadaljevanju: sodna praksa na podlagi sodbe Plaumann). Sodišče se je tega držalo kljub nekaterim predlogom znotraj institucije, da je treba to spremeniti, ter kljub (včasih precej grobi) kritiki v pravni strokovni literaturi. Čeprav je glavnina kritike sodne prakse na podlagi zadeve Plaumann usmerjena v očitek, da je ta preveč omejujoča, opazovalci obžalujejo tudi njeno nejasnost in zapletenost ter nekatere nedoslednosti pri uporabi skozi leta.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">5.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Obravnavana zadeva daje Sodišču možnost, da navedeno sodno prakso znova prouči. Pritožniki zahtevajo razveljavitev sklepa z dne 20. septembra 2023, Nicoventures Trading in drugi/Komisija, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-4" href="#t-4">4</a>
</span>) s katerim je Splošno sodišče njihovo ničnostno tožbo zoper Delegirano direktivo (EU) 2022/2100 (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-5" href="#t-5">5</a>
</span>) razglasilo za nedopustno, ker se ta akt na pritožnike nanaša le neposredno, ne pa tudi posamično. </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">6.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V analizi bom pokazal, da bi bilo na podlagi stroge in formalistične uporabe sodne prakse, ki temelji na sodbi Plaumann, mogoče šteti, da se izpodbijani akt ne „nanaša posamično“ na pritožnike v obravnavani zadevi, vendar da bi bilo na podlagi bolj prožne in realistične uporabe navedene sodne prakse mogoče šteti, da se nanje posamično nanaša. Menim, da bi pritožniki v skladu s pravičnim izidom te zadeve morali imeti možnost izpodbijati zadevni akt pred sodišči Unije. Ugotovitev, da se navedeni akt nanje posamično ne nanaša, je morda v skladu z določenimi precedensi sodišč Unije, vendar menim, da bi bila taka ugotovitev neskladna s pravilno razlago člena 263, četrti odstavek, PDEU, še zlasti v okviru pravnega sistema Unije po sklenitvi Lizbonske pogodbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">7.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na podlagi navedenega je cilj teh sklepnih predlogov predvsem Sodišču predlagati, da je po več kot 60 letih od sprejetja sodbe Plaumann čas za presojo, ali in, če da, v kolikšni meri, naj vratar odpre vrata zakona.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">II.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Dejanski in pravni okvir spora</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">8.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Dejansko stanje je navedeno v točkah od 2 do 6 izpodbijanega sklepa. Za ta postopek ga je mogoče povzeti kot sledi.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">9.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nicoventures Trading Ltd, British American Tobacco (Germany) GmbH, British American Tobacco Italia SpA (BAT Italia), British American Tobacco Polska Trading sp. z o.o., British American Tobacco España SA in P.J. Carroll &amp; Company Ltd (v nadaljevanju: pritožniki) so člani skupine British American Tobacco (v nadaljevanju: skupina BAT), ki proizvaja in trži tobačne izdelke. Pritožniki v Evropski uniji razvijajo in tržijo negorljive izdelke, vključno z ogrevanimi tobačnimi izdelki.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">10.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Direktiva 2014/40/EU (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-6" href="#t-6">6</a>
</span>) ureja dajanje tobačnih izdelkov na trg. V tem okviru je njen namen približati zakone in druge predpise držav članic, med drugim glede sestavin, označevanja in embalaže tobačnih izdelkov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">11.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 7(1) in (7) Direktive 2014/40 določa, da države članice prepovejo dajanje na trg tobačnih izdelkov z značilno aromo in tobačnih izdelkov, ki vsebujejo aromatične snovi v kateri koli od njihovih komponent. Člen 7(12) navedene direktive je, preden je bil spremenjen z izpodbijanim aktom, tobačne izdelke, razen cigaret in tobaka za zvijanje, izvzemal iz prepovedi iz odstavkov 1 in 7 navedene določbe. Prav tako je člen 11(1), prvi pododstavek, Direktive 2014/40, preden je bil spremenjen z izpodbijanim aktom, določal, da lahko države članice tobačne izdelke za kajenje, razen cigaret, tobaka za zvijanje in tobaka za vodne pipe, izvzamejo iz nekaterih obveznosti glede označevanja tobačnih izdelkov in iz obveznosti glede navajanja nekaterih opozoril, informativnih sporočil in sestavljenih zdravstvenih opozoril na embalaži. Poleg tega člen 7(12) in člen 11(6) navedene direktive določata, da Evropska komisija sprejme delegirane akte za umik izjem iz člena 7 ali umik možnosti za odobritev izjeme iz člena 11 za posamezno kategorijo izdelkov, če v svojem poročilu ugotovi, da so se okoliščine bistveno spremenile.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">12.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija je 15. junija 2022 v skladu z Direktivo 2014/40 objavila poročilo, v katerem je ugotovila, da so se okoliščine za ogrevane tobačne izdelke bistveno spremenile. Komisija je na podlagi navedenega poročila dne 29. junija 2022 sprejela izpodbijani akt. Člen 1 izpodbijanega akta je spremenil člen 7(12) in člen 11(1) Direktive 2014/40. Od 23. oktobra 2023, to je od datuma, ko so morali biti ukrepi, določeni z izpodbijanim aktom, preneseni, za ogrevane tobačne izdelke ne veljajo več izjeme iz členov 7 in 11 Direktive 2014/40.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">III.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Postopek pred Splošnim sodiščem in izpodbijani sklep</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">13.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožniki so s tožbo na podlagi člena 263 PDEU pri Splošnem sodišču zahtevali razveljavitev izpodbijanega akta, kar so utemeljevali z dvema tožbenima razlogoma. Komisija se je sklicevala na nedopustnost tožbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">14.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Splošno sodišče je z izpodbijanim sklepom tožbo razglasilo za nedopustno in pritožnikom naložilo plačilo stroškov. Kot je navedeno zgoraj, je Splošno sodišče ugotovilo, da se izpodbijani akt sicer neposredno nanaša na pritožnike, vendar ne tudi posamično.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">IV.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Postopek in predlogi strank pred Sodiščem</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">15.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pritožniki v pritožbi, vloženi pri Sodišču, temu predlagajo, naj: (i) sklep, zoper katerega je vložena pritožba, razveljavi; (ii) če stanje postopka to dovoljuje, zavrne ugovor Komisije v zvezi z nedopustnostjo, tožbo razglasi za dopustno in zadevo vrne Splošnemu sodišču, da o njej meritorno odloči; in (iii) Komisiji naloži plačilo stroškov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">16.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija Sodišču predlaga, naj pritožbo zavrne in pritožnikom naloži plačilo stroškov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">17.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predsednik Sodišča je s sklepom z dne 25. aprila 2024 Francoski republiki dovolil intervencijo v podporo predlogom Komisije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">V.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Presoja</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">18.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Morda ni odveč, če najprej spomnim, da na podlagi člena 263 PDEU neprivilegirani tožniki lahko izpodbijajo akte Unije, ki imajo pravne učinke, če je akt: (i) naslovljen nanje; (ii) se nanje neposredno in posamično nanaša; oziroma (iii) če gre za predpis, ki se nanje neposredno nanaša, a ne potrebuje izvedbenih ukrepov. Obravnavana zadeva se nanaša na drugonavedeni primer in le na razlago zahteve glede „posamičnega nanašanja“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">19.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pritožniki se v pritožbi sklicujejo na en pritožbeni razlog, razdeljen na dva dela, pri čemer trdijo, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo pri presoji, ali se izpodbijani akt nanje posamično nanaša.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">20.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pred analizo argumentov pritožnikov (oddelka B in C v nadaljevanju) bom na splošno obravnaval sodno prakso na podlagi sodbe Plaumann (oddelek A).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">A.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Uvodne opombe: o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti sodne prakse na podlagi sodbe Plaumann</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">21.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V tem oddelku teh sklepnih predlogov bom najprej poskušal sistematizirati sodno prakso na podlagi sodbe Plaumann. Nato bom obravnaval kritike navedene sodne prakse. Za tem bom pojasnil, zakaj menim, da je osnovna zamisel, na kateri temelji preizkus iz sodbe Plaumann, na splošno pravilna, in je zato ne bi smeli opustiti. Nazadnje bom pojasnil, da je bila uporaba navedenega preizkusa v praksi včasih prestroga in nedosledna. Na podlagi navedenega bom Sodišču predlagal, naj sprejme prelomno sodbo, v kateri naj ponovno prouči, pojasni in morda podrobneje uredi uporabo sodne prakse na podlagi sodbe Plaumann.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">1.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sodna praksa na podlagi sodbe Plaumann, v trenutnem pravnem stanju</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">22.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kot je pojasnjeno v uvodu, je Sodišče vse od sprejetja sodbe Plaumann dosledno ugotavljalo, da lahko subjekti, ki niso naslovniki akta, trdijo, da se ta nanje „posamično nanaša“, če se akt nanje nanaša zaradi nekaterih njihovih posebnih značilnosti ali zaradi dejanskega položaja, zaradi katerega se razlikujejo od vseh drugih oseb, in jih zato individualizira podobno kot naslovnika takega akta. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-7" href="#t-7">7</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">23.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Jasno je torej, da posamično nanašanje ne pomeni, da mora biti tožnik edina oseba, na katero izpodbijani akt vpliva. Vendar mora tožnik dokazati obstoj okoliščin, zaradi katerih se z vidika izpodbijane določbe razlikuje od vseh drugih oseb, na katere akt vpliva. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-8" href="#t-8">8</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">24.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Načeloma velja, da se akti na tožeče stranke ne nanašajo posamično, če se uporabljajo v objektivno opredeljenih okoliščinah ter če imajo pravne učinke za splošno in abstraktno predvidene kategorije oseb. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-9" href="#t-9">9</a>
</span>) Ne glede na navedeno pa dejstvo, da je izpodbijani akt zakonodajne narave oziroma da se splošno uporablja, samo po sebi še ne pomeni, da se ne more posamično nanašati na nekatere subjekte, na katere vpliva. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-10" href="#t-10">10</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">25.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tako je, če so tožniki izrecno navedeni v samem aktu, zaradi česar je navedeni akt hkrati splošni akt, saj vpliva na kategorijo naslovnikov, ki je določena na splošno in abstraktno, in sveženj posamičnih odločb, sprejetih v zvezi z v njem imenovanimi subjekti. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-11" href="#t-11">11</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">26.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega velja, da tudi če akt zadeva skupino oseb na podlagi splošnih in abstraktnih meril, se lahko posamično nanaša na nekatere osebe, na katere vpliva, tudi brez izrecne navedbe določenih oseb. Kot je navedlo Sodišče: če akt zadeva skupino oseb, ki so bile prepoznane ali prepoznavne v času, ko je bil akt sprejet, in z merili, lastnimi članom skupine, lahko te osebe ta akt posamično zadeva, ker so del omejenega kroga gospodarskih subjektov. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-12" href="#t-12">12</a>
</span>) To v bistvu pomeni, da je mogoče v splošnem krogu oseb, ki spadajo na področje ratione personae akta, opredeliti podskupino ene ali več oseb s posebnimi značilnostmi, zaradi katerih se razlikujejo od drugih. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-13" href="#t-13">13</a>
</span>) Ta preizkus bom imenoval „preizkus zaprte skupine“. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-14" href="#t-14">14</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">27.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Naj bo jasno – sama možnost, da se bolj ali manj natančno opredeli število ali celo identiteta pravnih subjektov, za katere se akt uporablja, nikakor ne pomeni, da je treba za te subjekte šteti, da se akt posamično nanaša nanje, ker je ta uporaba izvedena na podlagi pravnega ali dejansko objektivnega položaja, določenega v zadevnem aktu. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-15" href="#t-15">15</a>
</span>) Nekaj več je torej potrebno, da se lahko šteje, da se akt posamično nanaša na morebitnega tožnika.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">28.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zdi se, da je Sodišče na podlagi preizkusa zaprte skupine sprejelo posamično nanašanje v štirih vrstah okoliščin. Kadar akt Unije na primer vpliva na tožnika, ker akt morda (i) ne upošteva položaja tožnika, (ii) krši materialno pravico tožnika, (iii) krši procesno pravico tožnika, ter (iv) ima pomembne škodljive učinke na legitimne interese tožnika.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">29.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Preden se navedenega podrobneje lotim, pa želim pojasniti še dvoje. Prvič, uporabljam izraz „morda“, saj gre pri vprašanju, ali izpodbijani akt dejansko krši pravico oziroma neupravičeno vpliva na legitimne interese tožnika, več kot očitno za vprašanje, ki se nanaša na vsebino tožbe in ne na njeno dopustnost. Tožnik mora dokazati le, da bi glede na pravne elemente in dejansko stanje lahko prišlo do kršitve njegove pravice ali do neupravičenega vpliva na njegove legitimne interese. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-16" href="#t-16">16</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">30.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Drugič, izraz „legitimni interesi“ uporabljam v širokem pomenu, in sicer za okoliščine, ki so zaščitene na podlagi prava Unije, vendar jih stricto sensu ni mogoče opredeliti kot materialne pravice. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-17" href="#t-17">17</a>
</span>) Navedeni izraz se nanaša na okoliščine, v katerih pravo Unije tožniku zagotavlja svoboščino (ali svobodo) oziroma pristojnost ali imuniteto. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-18" href="#t-18">18</a>
</span>) Če navedem zgolj en primer: gospodarski subjekti lahko v določenih okoliščinah od sodnih organov Unije zahtevajo varstvo svojih interesov, na katere vplivajo akti Unije, ki bi lahko izkrivljali konkurenco na notranjem trgu. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-19" href="#t-19">19</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">31.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Če se vrnem k položajem iz točke 28 zgoraj, menim, da se prva veja sodne prakse nanaša na zadeve, v katerih je Sodišče ugotovilo, da se akt posamično nanaša na tožnike in ga lahko izpodbijajo, saj bi morala zadevna institucija na podlagi zakonodaje, ki se uporablja, pri sprejetju navedenega akta upoštevati položaj nekaterih specifičnih skupin oseb, ki jim tožnik pripada. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-20" href="#t-20">20</a>
</span>) Take odločbe so logično nadaljevanje sodne prakse, navedene v točki 25 zgoraj. Utemeljitev navedenega je jasna: nekatere osebe v aktu morda niso navedene, vendar je zakonodajalec njihov posebni položaj kljub temu izrecno izpostavil.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">32.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Druga veja sodne prakse vključuje zadeve, v katerih so tožniki smeli izpodbijati akt Unije, saj je imel zanje, za razliko od večine oseb, na katere se nanaša, retrospektiven učinek na njihove pridobljene pravice ali na vzpostavljena pravna razmerja. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-21" href="#t-21">21</a>
</span>) Menim, da je to vejo sodne prakse mogoče razumeti kot posledico več splošnih načel prava Unije: pravne varnosti, predvidljivosti, prepovedi retroaktivnosti, varstva legitimnih pričakovanj. Ni treba posebej poudarjati, da nihče v Uniji ne more pričakovati, da se zakonodaja Unije ne bo spreminjala. Hkrati pa bi morali imeti posamezniki, ki so svoje ravnanje prilagodili obstoječim predpisom, nekaj zaupanja v stabilnost pravnih položajev, ki so nastali v preteklosti, in pravnih razmerij, ki so jih sklenili, razen če izjemne okoliščine upravičujejo drugače. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-22" href="#t-22">22</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">33.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tretja veja sodne prakse se nanaša na procesne pravice tožnikov, ki so bile morda kršene v postopku Unije, na primer tiste iz pravil Unije o nadzoru državne pomoči. Primer tega je, če Komisija neupravičeno odobri ukrep pomoči v predhodnem postopku, s tem pa zainteresiranim stranem odreče možnost predstavitve svojih stališč v bolj poglobljeni fazi preiskave. V takih primerih je bilo zainteresiranim stranem dosledno priznano, da se odločba Komisije nanje individualno nanaša. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-23" href="#t-23">23</a>
</span>) Če zakonodaja Unije nekaterim strankam zagotavlja specifične procesne pravice, je logično, da o vsakršnem sporu glede kršitve takih pravic neposredno odločajo sodišča Unije, če postopek v celoti ureja pravo Unije in poteka na ravni Unije. </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">34.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ta skupina primerov vključuje tudi tiste, pri katerih je Sodišče sprejelo, da se akt Unije, ki ga tožnik izpodbija, posamično nanaša nanj, če je bil tak akt sprejet ob koncu postopka, ki ga je spodbudila tožnikova interakcija z zadevno institucijo Unije in ki večinoma temelji na taki interakciji, tudi če akt ni naslovljen na tožnika. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-24" href="#t-24">24</a>
</span>) V takih primerih je mogoče, da je bila tožniku odvzeta specifična procesna pravica na podlagi upoštevne zakonodaje Unije. Ne glede na to pa je glede na ključno vlogo tožnika v postopku zadevna institucija morda kršila eno od pravic, ki za tožnika izhajajo iz pravice do dobrega upravljanja (ki jo zdaj zagotavlja člen 41 Listine).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">35.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nazadnje, četrta veja sodne prakse vključuje zadeve, v katerih je Sodišče ugotovilo, da se izpodbijani akt na tožnike posamično nanaša, če je imel akt resen vpliv na položaj tožnikov na trgu. Taki primeri se običajno nanašajo na področja konkurenčnega prava, državne pomoči, nadzora nad združitvami in prepovedi dampinga, pa tudi na področje kmetijstva. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-25" href="#t-25">25</a>
</span>) Na teh področjih lahko zadevna institucija uporabi svoje na pol zakonodajne ali izvršilne pristojnosti, običajno ob koncu ad hoc upravnega postopka, za obravnavo zelo konkretnih okoliščin (kar vključuje presojo dejanskih in pravnih okoliščin), ki se nanašajo na eno izmed več določenih ali določljivih oseb. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-26" href="#t-26">26</a>
</span>) Poleg tega ta skupina zadev vključuje tiste, pri katerih institucija – ponovno, v odziv na zelo konkretne okoliščine in na podlagi specifičnega postopka – sprejme akt, ki je vsaj na formalni ravni zakonodajne narave in je tudi glede področja uporabe zakonodajni akt, hkrati pa ima njegova vsebina tudi značilnosti odločbe. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-27" href="#t-27">27</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">36.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V takih primerih je očitno, da so osebe, na katere se vsebina odločanja neposredno nanaša, v zelo specifičnem položaju. Poleg tega iz možnosti, da institucija morda daje prednost dejavnostim ene ali več (določenih ali določljivih) oseb, skoraj neizogibno izhaja, da gre to na račun dejavnosti ene ali več (določenih ali določljivih) oseb, oziroma obratno. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-28" href="#t-28">28</a>
</span>) Logično je, da so osebe, na katere to negativno vpliva, v določenih okoliščinah upravičene izpodbijati zadevni akt Unije neposredno pred sodišči Unije. Nasprotno pa, kot bo obravnavano v naslednjem oddelku, Sodišče ni sprejelo merila na podlagi „resnega vpliva“ v zvezi z akti Unije, ki so v formalnem in vsebinskem smislu splošne narave in torej izhajajo iz pristnih dejavnosti oblikovanja politike.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">37.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">S tem sem orisal glavne poudarke sodne prakse na podlagi sodbe Plaumann, zdaj pa sem bom lotil najpogostejših kritik navedene sodne prakse.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">2.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kritike preizkusa iz sodbe Plaumann</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">38.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ne pretiravam, če navedem, da je sodba Plaumann ena od odločitev Sodišča, o kateri je v njegovi približno sedemdeset let dolgi zgodovini potekalo največ razprav. Prav tako ni mogoče zanikati, da je to ena najbolj ostro kritiziranih sodb, s katero zlasti niso zadovoljni opazovalci s področja civilne družbe in akademiki. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-29" href="#t-29">29</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">39.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kritike se pogosto nanašajo na omejevalni učinek sodne prakse, ki se je razvila na podlagi navedene sodbe. „Skoraj nepremostljiva ovira“ ali „mreža, skozi katero se ne more nihče prebiti“, temelji na „nerealističnem ekonomskem preizkusu“, ki strankam zagotavlja „zelo malo usmeritev“ ter „vodi v absurdne izide“: podrobna proučitev komentarjev sodne prakse, ki temelji na zadevi Plaumann, ponuja litanijo pretiravanj. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-30" href="#t-30">30</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">40.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Hkrati pa velja tudi, da celovita analiza sodne prakse kaže zelo temno sliko, saj je posamično nanašanje zelo težko dokazati. Tudi sama sodišča Unije so navedla, da naslednji elementi sami po sebi ne upravičujejo ugotovitve „posamičnega nanašanja“: (i) tožnik je edini oziroma eden od le nekaj oseb, na katere izpodbijani akt vpliva; (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-31" href="#t-31">31</a>
</span>) (ii) izpodbijani akt na tožnika posebno močno vpliva; (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-32" href="#t-32">32</a>
</span>) (iii) tožnik bi lahko sodeloval oziroma je dejansko sodeloval v postopku, v katerem je bil sprejet izpodbijani akt; (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-33" href="#t-33">33</a>
</span>) (iv) izpodbijani akt ima „različne specifične učinke na različne osebe, za katere se uporablja“; (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-34" href="#t-34">34</a>
</span>) (v) izpodbijani akt vključuje omejitve in odstopanja od pravil splošne uporabe oziroma določbe prehodne narave, ki se nanašajo na zaprto skupino gospodarskih subjektov; (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-35" href="#t-35">35</a>
</span>) ter (vi) specifične določbe prava Unije od zadevne institucije zahtevajo naj „upošteva posledice akta, ki ga namerava sprejeti, na položaj določenih posameznikov“. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-36" href="#t-36">36</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">41.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Avtorji zlasti obžalujejo dejstvo, da posamezniki in združenja ne morejo prevzeti vloge javnih zagovornikov zoper akte, ki škodijo določeni skupini ljudi. V zvezi s tem pogosto navajajo paradoks, ki ga ustvarja preizkus: bolj kot je akt razpršen in škodljiv (kot je pogosto v primerih okoljskih aktov), manj verjetno je, da se bo na podlagi sodne prakse, ki temelji na sodbi Plaumann, štelo, da se posamično nanaša na eno ali več (fizičnih ali pravnih) oseb. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-37" href="#t-37">37</a>
</span>) Nedavna sodba Carvalho (ki se nanaša na akte Unije v zvezi s podnebnimi spremembami) se izpostavlja kot primer navedenega. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-38" href="#t-38">38</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">42.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nekatere kritike sodne prakse na podlagi zadeve Plaumann se nanašajo na njeno domnevno nejasnost, zaradi česar se sprejemajo nedosledne odločitve. Po mnenju nekaterih avtorjev so se pri dejanski uporabi preizkusa iz zadeve Plaumann v nekaterih zadevah bolj upoštevali formalni elementi izpodbijanega akta, v drugih pa materialne obveznosti, ki iz akta izhajajo. V številnih sodbah, vključno z „vodilnimi“, ni mogoče trditi, da je obrazložitev vzor jasnosti. Avtorji trdijo, da se je zaradi navedene hermenevtične heterogenosti in dvoumnosti oblikoval razdrobljen in kazuističen nabor odločb, iz katerih je težko izluščiti skupni pomen. Zato so pri presoji dopustnosti tožb na podlagi člena 263 PDEU, ki jih vložijo zasebni tožniki, pogosto potrebne obsežne obrazložitve v odločbah sodišč Unije. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-39" href="#t-39">39</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">43.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Z navedenimi kritikami se večinoma strinja tudi generalni pravobranilec F. G. Jacobs, ki je v svojih sklepnih predlogih v zadevi UPA podrobno pojasnil, zakaj meni, da bi moralo Sodišče ponovno proučiti sodno prakso na podlagi sodbe Plaumann, v zvezi s čimer je tudi predlagal sprejetje novega preizkusa glede posamičnega nanašanja: „šteje se, da se akt Unije na osebo posamično nanaša, če ima oziroma bi lahko imel zaradi specifičnih okoliščin osebe znaten škodljiv učinek na njene interese“. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-40" href="#t-40">40</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">44.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kmalu po predstavitvi navedenih sklepnih predlogov je (današnje) Splošno sodišče sprejelo sodbo Jégo-Quéré, v kateri je sprejelo podobno stališče, da bi bilo treba navedeno sodno prakso ponovno proučiti. Splošno sodišče je ugotovilo, da „je treba šteti, da se akt Unije, ki se splošno uporablja, posamično nanaša na fizično ali pravno osebo, če se nanjo neposredno nanaša ter če dejansko in takoj vpliva na njen pravni položaj z omejevanjem njenih pravic ali z nalaganjem obveznosti, da se zagotovi učinkovito pravno varstvo posameznikov“. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-41" href="#t-41">41</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">45.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar pa Sodišče ni podprlo analiz in predlogov niti generalnega pravobranilca niti Splošnega sodišča. V svoji sodbi UPA je Sodišče (i) potrdilo preizkus iz sodbe Plaumann; (ii) poudarilo, da „popolna ureditev pravnih sredstev“, ki jo zagotavljata Pogodbi, temelji zlasti na tem, da se postopka v zvezi z ničnostno tožbo in predhodnim odločanjem dopolnjujeta; (iii) jasno navedlo, da morajo države članice vzpostaviti sistem pravnih sredstev in postopkov, ki zagotavlja uveljavljanje pravice do učinkovitega pravnega sredstva; (iv) potrdilo, da je treba pogoje dopustnosti tožbe, ki jo vloži posameznik, razlagati na podlagi načela učinkovitega pravnega varstva, pri tem pa poudarilo, da to ne more pomeniti de facto razveljavitve navedenih pogojev, ki so izrecno navedeni v Pogodbah; ter (v) navedlo, da čeprav si je mogoče zamisliti sistem sodne presoje zakonitosti aktov Unije, ki se splošno uporabljajo, ki bi se razlikoval od sistema, kot je vzpostavljen v temeljni Pogodbi, pa morajo države članice kot oblikovalke Pogodb spremeniti sistem kot trenutno velja. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-42" href="#t-42">42</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">46.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V naslednjem delu tega oddelka bom pojasnil, zakaj kljub nekaterim tehtnim zgoraj obravnavanim kritikam menim, da je preizkus iz sodbe Plaumann še vedno sprejemljiv, zato ga Sodišče ne bi smelo opustiti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">3.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V obrambo preizkusu iz sodbe Plaumann</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">a)</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kakšne so alternativne možnosti?</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">47.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Najprej moram poudariti, da se kritike preizkusa iz sodbe Plaumann pogosto nanašajo na rezultat: povedano preprosto – preizkus je prestrog, zato gotovo ni pravilen (oziroma ni ustrezen). Kritiki pa se redko potrudijo pojasniti, v čem se Sodišče moti pri razlagi člena 263, četrti odstavek, PDEU in kako naj bi razlagalo zahtevo glede posamičnega nanašanja. Kadar kritiki predlagajo alternativne preizkuse, jih izpeljujejo iz določb, ki veljajo na nacionalni ravni, oziroma so preizkusi (bolj ali manj) podobni tistim, ki sta jih predlagala generalni pravobranilec F. G. Jacobs in Splošno sodišče in so omenjeni v točkah 43 in 44 zgoraj. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-43" href="#t-43">43</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">48.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s pravili o procesnem upravičenju na ravni držav članic naj navedem, da tista pravila, na katera se avtorji najpogosteje sklicujejo, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-44" href="#t-44">44</a>
</span>) urejajo določbe, ki so oblikovane precej drugače kot člen 263, četrti odstavek, PDEU in ki delujejo v okviru pravosodnega sistema, ki je za razliko od sistema Unije, samostojen. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-45" href="#t-45">45</a>
</span>)  </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">49.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Preizkus, ki sta ga predlagala generalni pravobranilec F. G. Jacobs in Splošno sodišče, ter drugi predlagani preizkusi, ki iz njega izhajajo, pa imajo kljub temu precej teže. Zlasti bi Sodišču, kadar to ugotavlja, ali je položaj tožnika dovolj različen od drugih, omogočili v vsaki posamezni zadevi upoštevati (i) različne pravne in dejanske okoliščine, ki bi lahko bile upoštevne, ter (ii) težo učinka, ki ga ima izpodbijani akt. Poleg tega je na teoretski ravni težko zavrniti zamisel, da bi morali posamezniki, ki utrpijo znatne škodljive učinke oziroma na katere akt Unije dejansko in takoj vpliva, imeti možnost tak akt izpodbijati.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">50.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar se je Sodišče odločilo, da takih preizkusov ne bo uporabilo. Pri tem v navedenih preizkusih vidim dve veliki pomanjkljivosti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">51.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prvič, navedeni preizkusi imajo nekatere strukturne omejitve, ki jih je težko preseči. V določeni meri niso dovolj predvidljivi, saj so odvisni od presoje v vsakem posameznem primeru. Prav tako temeljijo na pridevnikih (znatno, dejansko, takoj), ki sami po sebi niso zelo natančni, zato jih je mogoče razlagati in uporabljati na zelo različne načine. Zahteva glede posamičnega nanašanja v praksi postane vprašanje „stopnje“ učinka. Vprašanje, kje potegniti črto med učinkom, za katerega se šteje, da je dovolj pomemben, in tistim, ki to ni, torej lahko v številnih primerih postane vprašanje subjektivne izbire.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">52.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Drugič, ni povsem jasno, ali je navedene preizkuse mogoče izpeljati iz besedila člena 263, četrti odstavek, PDEU. To me vodi k naslednji točki.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">b)</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Jezikovna in zgodovinska razlaga člena 263 PDEU</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">53.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Menim, da je preizkus iz sodbe Plaumann bolj pristna in razumna razlaga pojma „posamično“, ki se uporablja v skoraj vseh jezikovnih različicah Pogodbe. V običajni rabi so najpogostejše sopomenke pojma „posamično“ edino, specifično, posebno, značilno in ločeno.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">54.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Povsem se strinjam, da se lahko v zvezi z določenim aktom Unije več oseb znajde v položaju, ki je tako poseben, da se lahko šteje za edinstvenega ali skoraj edinstvenega. Hkrati pa menim, da je pretirano reči – kot je storilo Splošno sodišče v sodbi Jégo-Quéré/Komisija – da „število in položaj drugih oseb, na katere prav tako vpliva [izpodbijani] akt oziroma na katere bi lahko vplival, ni upoštevno“ pri presoji, ali se akt na tožnika posamično nanaša. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-46" href="#t-46">46</a>
</span>) Če navedem zelo preprosto in shematično: ena oseba je lahko v posebnem položaju, tudi deset oseb je verjetno lahko v posebnem položaju, težko pa me bo prepričati, da je vsaka oseba v skupini tisoč ali milijon oseb v posebnem položaju v smislu člena 263, četrti odstavek, PDEU. Menim, da več kot je oseb, ki trdijo, da ima akt nanje poseben vpliv, manj verjetno je, da se lahko za vse šteje, da se akt nanje „posamično nanaša“: zdi se, da se zadevni akt uporablja na splošno na podlagi abstraktnih meril. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-47" href="#t-47">47</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">55.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tudi zgodovinska razlaga pojma „posamično“ potrjuje njegovo dokaj omejeno razlago. Ne smemo pozabiti, da so bili zasebni tožniki na podlagi člena 33(2) (ne več veljavne) Pogodbe ESPJ upravičeni izpodbijati „posamične odločbe in priporočila, ki se nanje nanašajo, oziroma [...] splošne odločbe in priporočila, za katere menijo, da vključujejo zlorabo pristojnosti, ki vpliva nanje“. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-48" href="#t-48">48</a>
</span>) Pripravljavci Pariške pogodbe so želeli zasebnim tožnikom omogočiti izpodbijanje odločb, ki so v bistvu posamične odločbe, zakrite kot akti, ki se splošno uporabljajo. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-49" href="#t-49">49</a>
</span>) Sodišče pa je v svojih prvih sodbah sprejelo široko razlago procesnega upravičenja zasebnih tožnikov. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-50" href="#t-50">50</a>
</span>) Posledično se zdi, da so pripravljavci Rimske pogodbe v pogajanjih namenoma sprejeli strožje besedilo glede procesnega upravičenja. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-51" href="#t-51">51</a>
</span>) Iz zgodovinskih dokumentov izhaja, da so neprivilegiranim tožnikom (znova) želeli omogočiti zgolj izpodbijanje odločb, ki se nanje posamično nanašajo, vključno s tistimi, ki so bile „zakrite“ kot uredbe ali odločbe, naslovljene na tretje osebe. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-52" href="#t-52">52</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">56.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zanimivo je, da je bilo vprašanje morebitnega rahljanja zahteve glede „posamičnega nanašanja“ s spremembo Pogodbe postavljeno pred oziroma med številnimi medvladnimi konferencami. Pripravljavci Pogodb pa so se – očitno ob jasnem zavedanju, kako granitno trdna je sodna praksa na podlagi sodbe Plaumann – nazadnje odločili, da glede tega ne sprejmejo nobenih sprememb. V krogu za razpravo o Sodišču, ki je bil oblikovan v okviru Konvencije o prihodnosti Evrope med letoma 2002 in 2003, so bila mnenja na primer deljena glede vprašanja, ali bi bilo treba zahtevo glede posamičnega nanašanja odpraviti (oziroma spremeniti), večina članov pa se je strinjala o drugih spremembah navedene določbe. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-53" href="#t-53">53</a>
</span>) Na koncu so bile v besedilo predlagane Pogodbe o Ustavi za Evropo in nato v Lizbonsko pogodbo sprejete le slednje spremembe. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-54" href="#t-54">54</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">57.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sodišče je to omenilo v svoji sodbi Inuit Tapiriit Kanatami in drugi/ Parlament in Svet, v kateri so tožniki izrecno predlagali Sodišču, naj ponovno prouči preizkus iz sodbe Plaumann ter ga nadomesti z merilom „znatnega škodljivega učinka“. Podrobneje, Sodišče je ugotovilo, da „ne obstaja noben element, na podlagi katerega bi bilo mogoče ugotoviti, da so želeli avtorji Lizbonske pogodbe spremeniti obseg pogojev za dopustnost, ki so bili že določeni v členu [263], četrti odstavek, [PDEU]“. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-55" href="#t-55">55</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">58.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Naj dodam, da prav tako ne obstaja noben jezikovni ali zgodovinski element, iz katerega bi izhajalo, da so pripravljavci Pogodb (ob sprejetju Rimske pogodbe oziroma njenih poznejših sprememb) s (sedanjim) členom 263 PDEU nameravali zasebnim tožnikom omogočiti vložitev neke vrste actio popularis (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-56" href="#t-56">56</a>
</span>) oziroma ustavne pritožbe (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-57" href="#t-57">57</a>
</span>) oziroma jim priznati posebno pravico za začetek postopka zaradi domnevnih kršitev njihovih temeljnih pravic. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-58" href="#t-58">58</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">59.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg navedenih jezikovnih in zgodovinskih elementov obstaja tudi sistemski element, ki govori v prid previdni razlagi zahteve glede posamičnega nanašanja.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">c)</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sistemska razlaga člena 263 PDEU</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">60.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pravosodni sistem Unije ima posebno strukturo na podlagi dveh stebrov, ki izhaja iz dejstva, da Unija ni običajna mednarodna organizacija in tudi ne nacionalna država. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-59" href="#t-59">59</a>
</span>) Ta posebnost je izražena predvsem v členu 19(1) PEU, ki – s tem ko Sodišču Evropske unije določa nalogo „zagot[oviti] upoštevanje prava pri razlagi in uporabi Pogodb“ – določa, da „[d]ržave članice vzpostavijo pravna sredstva potrebna za zagotovitev učinkovitega pravnega varstva na področjih, ki jih ureja pravo Unije“. Iz navedene določbe torej izhaja, da so za državljane, ki zahtevajo varstvo pravic na podlagi prava Unije, nacionalna sodišča sodišča Unije z redno pristojnostjo. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-60" href="#t-60">60</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">61.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega velja, da v skladu s členom 13(2) PEU vsaka institucija Unije deluje „v mejah pristojnosti, ki so ji dodeljene s Pogodbama, in v skladu s postopki, pogoji in cilji, ki jih določata Pogodbi“. Navedeno določbo je treba razlagati v skladu z načelom institucionalnega ravnovesja, ki je značilnost institucionalne strukture Unije in ki pomeni, da mora vsaka od institucij izvajati svoje pristojnosti ob upoštevanju pristojnosti drugih institucij. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-61" href="#t-61">61</a>
</span>) V zvezi s Sodiščem Evropske unije ni mogoče spregledati dejstva, da mu je bila podeljena jasno določena pristojnost: člen 274 PDEU določa, da „[s]pori, v katerih je ena od strank Unija, niso izvzeti iz pristojnosti sodišč držav članic, razen kjer je bila pristojnost s Pogodbama dodeljena Sodišču Evropske unije“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">62.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz zgoraj navedenih določb izhaja, da v določbah Pogodb, ki se nanašajo na meje pristojnosti Sodišča na podlagi člena 263 PDEU, (očitno) obstajajo omejitve glede razlage, ki jo lahko uporabi Sodišče. Iz njih pa je mogoče razbrati tudi neovrgljivo povezavo med sodišči Unije in sodišči držav članic ter njihovo medsebojno odvisnost. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-62" href="#t-62">62</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">63.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kot je Sodišče navedlo v svojem Mnenju 1/09, „Sodišče in sodišča držav članic skrbijo za spoštovanje tega pravnega reda in sodnega sistema Unije“, nacionalna sodišča v sodelovanju s Sodiščem pa izpolnjujejo „nalogo, ki jim[...] je skupno dodeljena za zagotavljanje spoštovanja prava pri razlagi in uporabi Pogodb“. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-63" href="#t-63">63</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">64.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Dejstvo je, da nadzor nad zakonitostjo aktov Unije temelji na dveh sodnih postopkih, ki se med seboj dopolnjujeta: neposredne tožbe (med katerimi je predvsem ničnostna tožba) ter postopek predhodnega odločanja o veljavnosti. Kot je Sodišče dosledno poudarjalo v svoji sodni praksi, Pogodbi s členoma 263 in 277 PDEU (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-64" href="#t-64">64</a>
</span>) na eni strani in členom 267 PDEU na drugi strani zagotavljata: „zaključen sistem pravnih sredstev in postopkov, ki je namenjen zagotavljanju nadzora nad zakonitostjo aktov Unije, ta nadzor pa je zaupan sodiščem Unije“. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-65" href="#t-65">65</a>
</span>) To posebno strukturo je obravnavalo tudi ESČP v znani zadevi Bosphorus, da bi v bistvu zadostilo standardom iz EKČP. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-66" href="#t-66">66</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">65.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz vseh navedenih razlogov se ne strinjam s trditvijo, da preizkus iz sodbe Plaumann odraža napačno razlago zahteve glede posamičnega nanašanja iz člena 263, četrti odstavek, PDEU. Alternativne razlage navedene zahteve, ki so bile predlagane v okviru sodstva oziroma zunaj njega, (i) ne zagotavljajo zadostne stopnje pravne varnosti in (ii) niso povsem v skladu z izvorom, duhom in besedilom določbe Pogodbe. Nazadnje, menim tudi, da ni nerazumno zahtevati, naj se v številnih primerih vprašanja veljavnosti aktov Unije najprej obravnavajo pred nacionalnimi sodišči, ki delujejo kot filter za odločanje, ali naj se navedena vprašanja – ki niso prima facie neresna – predložijo Sodišču na podlagi člena 267 PDEU.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">66.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ob tem se torej postavlja vprašanje, ali to pomeni, da je – če parafraziram Voltairjevega Kandida (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-67" href="#t-67">67</a>
</span>) – v sodni praksi Sodišča vse v najlepšem redu glede „posamičnega nanašanja“ in da Unija zagotavlja najboljšega izmed vseh možnih pravosodnih sistemov?</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">67.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Mislim, da ne.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">4.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ponovna proučitev sodne prakse na podlagi sodbe Plaumann</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">68.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Menim, da čeprav je preizkus iz sodbe Plaumann trden, pa sodna praksa še zdaleč ni jasna, poleg tega so bile nekatere razlage navedenega preizkusa preveč omejujoče in jih ni mogoče uskladiti z razumno razlago člena 263, četrti odstavek, PDEU, še zlasti ne v Evropski uniji leta 2025. Zato bom sedaj Sodišču podal tri predloge, nato pa zaključil s končnimi razmisleki, zakaj bi bilo izvedljivo in zaželeno ponovno proučiti sodno prakso na podlagi sodbe Plaumann ter zakaj je skrajni čas, da to storimo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">a)</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sistematizacija sodne prakse</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">69.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Najprej Sodišču predlagam sistematizacijo sodne prakse, da se potencialnim tožnikom in Splošnemu sodišču zagotovijo jasne smernice o tem, v katerih okoliščinah se šteje, da se akt Unije na osebe „posamično nanaša“. Ni nenavadno, da Sodišče izda prelomno sodbo, v kateri posodobi in uskladi več usmeritev sodne prakse, da se določenemu procesnemu vprašanju zagotovi dosleden in celovit okvir. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-68" href="#t-68">68</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">70.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nekomu, ki ni strokovnjak za pravo Unije, se morda zdi presenetljivo, da v številnih odločbah sodišč Unije presoja dopustnosti tožbe zahteva obsežno in zapleteno razpravo. V idealnem primeru bi morala biti dopustnost precej preprosto preverljivo vprašanje. Nekaj je narobe s sistemom, v katerem številne zadeve zahtevajo analizo dopustnosti tožbe, ki je daljša od presoje njene vsebine. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-69" href="#t-69">69</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">71.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Najverjetneje se je zaradi zapletenosti tega vprašanja oblikovala sodna praksa na podlagi sodbe Boehringer, v kateri je Sodišče ugotovilo, da je mogoče iz razloga učinkovitega izvajanja sodne oblasti vsebinsko zavrniti tožbo, vloženo na podlagi člena 263 PDEU, ne da bi se pri tem odločalo o ugovoru nedopustnosti, na katerega se sklicuje druga stranka. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-70" href="#t-70">70</a>
</span>) Navedena sodna praksa ponuja pragmatično rešitev glede vprašanj, ki izhajajo iz take zapletenosti. Vendar, čeprav je tako rešitev mogoče upravičiti iz razloga ekonomičnosti postopka, pa v manj zapletenem sistemu sploh ne bi bila potrebna.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">72.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Negotovost, ki izhaja iz zapletenosti analize posamičnega nanašanja, je lahko težava tudi na podlagi sodne prakse, ki izhaja iz sodbe TWD Textilwerke Deggendorf. V navedeni sodni praksi je Sodišče v bistvu ugotovilo, da bi bilo v nasprotju z načelom pravne varnosti, če bi se osebi, ki bi pred sodišči Unije nedvomno lahko izpodbijala akt Unije, vendar je zamudila obvezni rok, določen v zvezi s tem v členu 263 PDEU, dovolilo, da izpodbija zakonitost navedenega akta pred nacionalnim sodiščem v okviru tožbe, vložene zoper ukrep nacionalnih organov pri izvajanju navedenega akta. V nasprotnem primeru bi tožnik lahko po izteku roka za začetek postopka spodkopal zanesljivost izpodbijanega akta. Posledično je predlog za sprejetje predhodne odločbe glede veljavnosti takega akta v navedenih okoliščinah nedopusten. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-71" href="#t-71">71</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">73.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Menim, da lahko mirno trdimo, da analize, ki se zahteva na podlagi sodne prakse, ki izhaja iz zadeve TWD Textilwerke Deggendorf, ni lahko opraviti, kljub temu, da se negotovost razlaga v korist zadevnih oseb („nedvomno“). (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-72" href="#t-72">72</a>
</span>) Povsem jasno je torej, da je v številnih primerih bolje, če osebe, na katere se ukrep nanaša, vložijo vlogo za začetek dveh postopkov: enega pred nacionalnim sodiščem in enega pred sodiščem Unije. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-73" href="#t-73">73</a>
</span>) Tako je bilo tudi v obravnavani zadevi. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-74" href="#t-74">74</a>
</span>) Do takega podvojevanja postopkov o isti zadevi seveda ne bi smelo priti, saj povzroča višje stroške za stranke in družbo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">74.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Obstajajo torej tehtni razlogi za trditev, da bi moralo Sodišče izdati prelomno sodbo in tako zagotoviti več jasnosti v svoji sodni praksi o zahtevi glede posamičnega nanašanja. Upam, da bo sistematizacija, ki sem jo predlagal zgoraj, Sodišču pri tem v pomoč. Pri tem pa moram poudariti, da navedena sistematizacija ni izčrpen prikaz vseh možnih okoliščin, v katerih se lahko uporabi pojem „posamičnega nanašanja“ iz člena 263, četrti odstavek, PDEU, saj odraža le dosedanjo sodno prakso. Kot je navedel generalni pravobranilec M. Bobek v sklepnih predlogih v zadevi Nord Stream 2: „[preizkus iz sodbe Plaumann] je nedvomno strog[...], vendar vsaj na prvi pogled tudi razmeroma odprt[...] in prož[en]“. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-75" href="#t-75">75</a>
</span>) Zahteva glede posamičnega nanašanja ni odvisna le od specifičnega položaja tožnika, ampak tudi od oblike in vsebine akta ter od postopka, v katerem je bil sprejet. Kot na primer izhaja iz tako imenovane Aarhuške uredbe (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-76" href="#t-76">76</a>
</span>), se lahko z zakonodajo Unije oblikujejo nove kategorije oseb, na katere se določen akt institucije Unije „posamično nanaša“. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-77" href="#t-77">77</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">75.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Čeprav torej ob sedanji sistematizaciji sodne prakse ni mogoče izključiti možnosti, da bi v prihodnosti Sodišče tudi v drugih okoliščinah ugotovilo, da gre za skupino oseb, na katere se določena vrsta akta Unije posamično nanaša, pa bi taka sistematizacija kljub temu potencialnim tožnikom in Splošnemu sodišču zagotavljala jasne smernice o pravu, kot se trenutno uporablja.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">b)</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Podrobnejša opredelitev preizkusa zaprte skupine</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">76.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V delu 3 zgoraj sem pojasnil, zakaj menim, da preizkus na podlagi sodbe Plaumann pomeni verjetno razlago zahteve glede posamičnega nanašanja iz člena 263, četrti odstavek, PDEU. Na podlagi tega menim tudi, da je preizkus zaprte skupine razumna oblika uporabe preizkusa na podlagi sodbe Plaumann. V skladu z navedenim preizkusom, ki se običajno uporablja za akte splošne narave, velja, da kadar akt zadeva skupino oseb, ki so bile identificirane ali bi lahko bile identificirane na dan, ko je bil ta akt sprejet, in glede na merila, ki so lastna članom te skupine, se navedeni akt nanje lahko posamično nanaša, če so del omejenega kroga gospodarskih subjektov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">77.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Težko je oporekati argumentu, da če oseb, na katere se akt Unije nanaša, ni bilo mogoče identificirati, dejansko ali pogojno, je bil akt sprejet z namenom abstraktnega urejanja določenih okoliščin na podlagi razmislekov splošne politike. Hkrati pa menim, da je razumno tudi, da zgolj dejstvo, da so bile vse osebe, na katere vpliva akt Unije, identificirane oziroma bi lahko bile identificirane na dan, ko je bil akt sprejet, samo po sebi še ne zadošča, da se šteje, da se zadevni akt na take osebe tudi posamično nanaša. Dejansko ni neobičajno, da je na posameznem trgu le nekaj gospodarskih subjektov, ki so organom in javnosti dobro znani. Preizkus posamičnega nanašanja se ne more uporabljati različno, če se akt na primer nanaša na zagotavljanje storitev odvetnikov ali zdravnikov oziroma če se nanaša na proizvodnjo velikih zrakoplovov ali vojaških oklepnih vozil. To pa ne velja, če je akt sicer formuliran splošno in se brez razlikovanja uporablja za vse zadevne osebe, v resnici pa je prilagojen okoliščinam ene ali več specifičnih oseb. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-78" href="#t-78">78</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">78.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kot je navedeno v točki 27 zgoraj, je torej potrebno nekaj več kot zgolj dejstvo, da so osebe, na katere vpliva, identificirane ali bi lahko bile identificirane. Zato se v sodni praksi zahteva, da so zadevne osebe članice zaprte skupine, ki imajo glede na izpodbijano določbo nekatere razlikovalne značilnosti. To je v skladu s smislom določbe, katere namen je vedno bil, kot je bilo pojasnjeno, obravnavati okoliščine, v katerih akt Unije vpliva na pravni položaj ene ali več oseb tako, da ta vpliv presega vpliv na preostale osebe. To razlikovanje vpliva na osebe, na katere se akt posamično nanaša, in na osebe, na katere se ne, ne more biti (zgolj ali večinoma) vprašanje stopnje, ampak bi moralo temeljiti (vsaj večinoma) na naravi takega vpliva. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-79" href="#t-79">79</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">79.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Če prav razumem sodno prakso, zadeve, v katerih je bilo priznano posamično nanašanje, povezuje dejstvo, da je zadevna institucija – na podlagi specifične določbe ali določenega splošnega načela prava Unije – upoštevala (eksplicitno ali implicitno) oziroma bi morala upoštevati poseben položaj tožnikov, preden je sprejela izpodbijani akt. Tako je v bistvu, kadar mora institucija uskladiti razloge politike, zaradi katerih se je odločila ukrepati, s pravicami in interesi nekaterih subjektov, ki jih iz določenega razloga ni mogoče povsem izenačiti s pravicami in interesi drugih oseb, na katere akt vpliva. Dejstvo, da zadevna institucija ni poznala števila ali identitete navedenih oseb, ni upoštevno, če je le bila v položaju, v katerem bi potrebne informacije lahko pridobila. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-80" href="#t-80">80</a>
</span>) Menim, da so štirje primeri, navedeni v točki 28 zgoraj, dobra ilustracija navedenega.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">80.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Seveda se zavedam, da so nekatere sodbe Sodišča z navedenim v nasprotju. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-81" href="#t-81">81</a>
</span>) Vendar pa so navedene zadeve precej posebne in navedb Sodišča v teh primerih ni mogoče posploševati. Navedene zadeve se nanašajo na tožbe, ki jih niso vložili posamezniki, ki bi uveljavljali svoje pravice, ampak regionalni organ (eno od treh ozemelj, ki sestavljajo Kraljevino Nizozemsko), ki je zgolj ravnal v javnem interesu kot organ, odgovoren za gospodarske in socialne zadeve v okviru svoje jurisdikcije, in sicer zoper akt, ki je imel precej omejen vpliv na gospodarstvo navedenega ozemlja. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-82" href="#t-82">82</a>
</span>) Naj v zvezi s tem spomnim, da iz ustaljene sodne prakse izhaja, da zgolj dejstvo, da ima regija ali drug javni lokalni subjekt nekatere pristojnosti – kot organ, ki je pristojen za gospodarska in družbena vprašanja na svojem ozemlju – v zvezi z vprašanjem, ki ga ureja splošni akt Unije, samo po sebi ne more zadoščati, da se ta regija v smislu člena 263, četrti odstavek, PDEU šteje za regijo, na katero se ta akt „nanaša“. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-83" href="#t-83">83</a>
</span>) Nadalje, v navedenih zadevah je upoštevna zakonodaja Unije vključevala le nejasne in splošne sklice na to, da mora zadevna institucija med raznimi dejavniki upoštevati tudi vpliv načrtovanega akta na zadevna področja. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-84" href="#t-84">84</a>
</span>) In kot je ugotovilo Sodišče, vpliv izpodbijanega akta na ozemlje pod tožnikovo jurisdikcijo ni bil nič drugačen od vpliva na druga ozemlja. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-85" href="#t-85">85</a>
</span>) </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">81.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Posledično menim, da navedene sodbe ne izpodbijajo mojih zgornjih razmislekov. Dejstvo je, da bi bilo daljnosežno razlago ne samo težko uskladiti s preostalo sodno prakso na podlagi sodbe Plaumann, ampak bi to povzročalo tudi težave s sistemskega vidika. Če mora institucija Unije na podlagi prava upoštevati položaj ene ali več specifičnih oseb, imajo torej navedene osebe ustrezno pravico, da se njihov položaj upošteva. Posledično seveda velja ubi ius ibi remedium: če obstaja pravica, obstaja tudi pravno sredstvo. Zadevne osebe bi torej morale imeti možnost zagotoviti si varstvo pravice pred sodiščem z izpodbijanjem akta, pri katerem domnevno ni bil upoštevan njihov položaj oziroma je bil ta napačno upoštevan. Prav ta pravica (biti upoštevan) je namreč tista, na podlagi katere se – če spomnim na preizkus iz sodbe Plaumann – tožnik razlikuje od drugih tožnikov in je na podlagi tega določen „posamično, na podoben način kot tisti, na katere je akt naslovljen“. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-86" href="#t-86">86</a>
</span>) S sprejetjem določenega akta zadevna institucija v bistvu morda ni le določila splošnih in abstraktnih pravil, ki se uporabljajo za nedoločeno število oseb, ampak je uredila tudi položaj ene ali več določenih ali določljivih oseb, kakor da bi nanje naslovila akt s specifično vsebino in odločitvijo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">82.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pri tem pa moram navesti, da po mojem mnenju eden od elementov preizkusa zaprte skupine povzroča zmedo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">83.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V nekaterih odločbah so sodišča Unije zahtevala (oziroma se zdi, da so zahtevala), da mora kategorijo oseb, na katere izpodbijani akt še zlasti vpliva in glede katere tožnik trdi, da spada vanjo, sestavljati določeno število oseb, ki se po sprejetju izpodbijanega akta ne sme več povečati (v nadaljevanju: element prihodnosti). (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-87" href="#t-87">87</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">84.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem imam dva pomisleka.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">85.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prvič, na teoretični ravni se zdi, da element prihodnosti ni v skladu z logiko, na kateri temelji sodna praksa na podlagi sodbe Plaumann. V bistvu gre za primerjavo položaja določenega tožnika (ali skupine oseb, ki ji ta pripada) s položajem oseb, na katere bo izpodbijani akt nekoč v prihodnosti morda vplival.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">86.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar to ni primerjava, ki jo sodna praksa na podlagi sodbe Plaumann zahteva od sodišč Unije. V enačbi glede „posamičnega nanašanja“ sta dva dejavnika: (i) osebe, na katere izpodbijani akt vpliva na splošno in ki se opredelijo in abstracto, na podlagi področja uporabe ratione personae navedenega akta (v nadaljevanju: splošna skupina), ter (ii) podmnožica navedenega, torej manjša skupina oseb, na katere akt vpliva (med katere spada tudi tožnik) in ki naj bi se zaradi določene posebne značilnosti razlikovala od splošne skupine (v nadaljevanju: omejena skupina). (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-88" href="#t-88">88</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">87.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">O obstoju omejene skupine je treba presojati in concreto ter pri tem upoštevati vse pravne elemente in elemente dejanskega stanja, ki lahko opredeljujejo položaj oseb v navedeni skupini. Preizkus iz sodbe Plaumann sodiščem Unije izrecno nalaga, da morajo presojati specifične „lastnosti“ in „posebnosti“ tožnika. Sodišče je namreč jasno navedlo, da (i) je treba posamično nanašanje opredeliti „na podlagi specifičnih okoliščin posameznika v primerjavi z vsemi drugimi osebami“; (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-89" href="#t-89">89</a>
</span>) ter (ii) da je treba primerjavo opraviti „z vidika izpodbijane določbe“ (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-90" href="#t-90">90</a>
</span>) „na datum izpodbijane določbe“. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-91" href="#t-91">91</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">88.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Če je tako, je v analizi ključno ugotoviti, ali se narava vpliva izpodbijanega akta na obe skupini (splošna skupina proti omejeni skupini) razlikuje. Pri tem ni najbolj jasno, kakšno vlogo oziroma težo naj bi imel element prihodnosti v okviru navedene analize.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">89.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zlasti težko razumem, zakaj naj bi bilo upravičenje ene ali več oseb izpodbijati določen akt, ki ga je zadevna institucija Unije (domnevno) sprejela brez ustreznega upoštevanja njihovega posebnega položaja, odvisno od hipotetičnega ravnanja drugih posameznikov v prihodnosti (tistih, ki bi se na primer lahko lotili določene dejavnosti, začeli določen posel ali se preselili na določeno ozemlje v Evropski uniji). V pravni skupnosti, ki – kot bom pojasnil v nadaljevanju – odraža osnovne ideje liberalne demokracije na podlagi svobodnega in odprtega tržnega gospodarstva ter poudarja avtonomijo posameznika in varstvo temeljnih pravic, je izredno redko, da se kategorija oseb, ki opravljajo določeno dejavnost, s tekom časa ne bi spreminjala. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-92" href="#t-92">92</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">90.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Menim, da element prihodnosti izhaja iz napačne uporabe sodne prakse na podlagi sodbe Plaumann. Gre za posledico izkrivljene analize, ki daje preveč pomena osebnemu področju uporabe izpodbijanega akta, pri tem pa ne upošteva v zadostni meri dejanskih značilnosti zadevne podskupine. Odločilna teža se torej pripisuje teoretičnim in hipotetičnim elementom, na račun dejanskih okoliščin. Menim, da takega pristopa ni mogoče upravičiti na podlagi sodne prakse Sodišča, kot je navedena v točki 87 zgoraj.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">91.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Drugič, iz praktičnih razlogov menim, da morda ni razumno in koristno upoštevati elementa prihodnosti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">92.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Res je, da je element prihodnosti značilnost vseh okoliščin, v katerih se merilo, ki ločuje omejeno skupino od splošne skupine, nanaša na pretekle dogodke, kot je na primer v okoliščinah iz točke 32 zgoraj. Vendar pa v takih primerih preverjanje navedenega elementa s strani Sodišča ne zagotavlja dodane vrednosti, in sicer prav zato, ker je nujno prisoten.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">93.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tudi v drugih primerih – v katerih se merilo, ki ločuje omejeno skupino od splošne, ne nanaša na pretekle dogodke – je presoja navedenega elementa lahko zavajajoča ali nesmiselna.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">94.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na eni strani bi lahko povzročila nedoslednosti: v zvezi s tožnikom, ki je glede na določen akt dejansko v posebnem položaju, ki se razlikuje od položaja splošne skupine, (i) se kljub temu lahko šteje, da se akt nanj posamično nanaša, tudi če so tudi druge osebe v enakem položaju, vendar (ii) se ne more šteti, da se akt nanj posamično nanaša, če bi druge osebe lahko bile v enakem položaju v prihodnosti. Ne razumem, zakaj bi bilo treba to razlikovati.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">95.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na drugi strani pa se sprašujem, ali na podlagi pravilne opredelitve omejene skupine presoja elementa prihodnosti (torej presoja in concreto z obravnavo vseh upoštevnih pravnih in dejanskih elementov) – znova – morda ne postane odveč.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">96.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V obravnavani zadevi je na primer Splošno sodišče analizo usmerilo v podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo in prodajo ogrevanih tobačnih izdelkov, s presojo materialnega in osebnega področja uporabe izpodbijanega akta. Brez dvoma so tožniki in vsako drugo podjetje, ki bo v prihodnosti delovalo na zadevnem trgu, v primerljivem položaju, saj zanje veljajo enaka pravila in s tem omejitve njihovih dejavnosti, ki izhajajo iz izpodbijanega akta.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">97.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar – ali so sedanji in prihodnji gospodarski subjekti, dejavni na navedenem trgu, zares v podobnem položaju v smislu člena 263, četrti odstavek, PDEU? Menim, da je očitno, da to ne drži.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">98.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kot bom podrobneje pojasnil pri presoji pritožbenih razlogov pritožnikov, ti spadajo med podjetja, ki so uvedla nov izdelek na trg Unije, v kar so vložila veliko sredstev, vključno z razvojem novih tehnologij, vzpostavitvijo novih distribucijskih kanalov in oglaševanjem, s katerim so izdelek predstavila strankam kot nekaj privlačnega. Poleg tega je bil izpodbijani akt – povedano preprosto – sprejet prav zato, ker so bili tožniki precej uspešni pri svojih prizadevanjih, zato se je prodaja novega izdelka v dokaj kratkem času močno povečala. Pri tem velja, da je Komisija opredelila navedeno rast – in s tem potrebo po sprejetju izpodbijanega akta in njegovo primernost – z uporabo podatkov o prodaji, ki so jih med drugim predložili tožniki sami.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">99.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kako se lahko šteje, da so podjetja, ki bi nekoč lahko vstopila na navedeni trg – na primer z izkoriščanjem že opravljenih naložb pritožnikov –, v položaju, ki je dejansko enak položaju pritožnikov?</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">100.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Če zaključim ta argument, menim, da elementa prihodnosti ni mogoče uskladiti z glavnimi elementi sodne prakse na podlagi sodbe Plaumann, poleg tega pa bi ga bilo prelahko napačno razlagati in napačno uporabljati. Zato predlagam, naj Sodišče potrdi preizkus zaprte skupine, vendar naj opusti zahtevo, da se zadevna skupina oseb ne sme povečati po sprejetju izpodbijanega akta.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">c)</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Enakovredna obravnava vseh oseb glede vseh pravic </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">101.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Moj tretji in zadnji predlog Sodišču je bolj dosledna uporaba sodne prakse na podlagi sodbe Plaumann v različnih zadevah, ki jih obravnava, ne glede na vrsto tožnika oziroma pravice ali interesa, na katerega ukrep vpliva. Menim, da so bila načela iz sodne prakse na podlagi sodbe Plaumann v zadevah, ki so – vsaj z današnjega vidika – podobne, včasih strožje in včasih bolj popustljivo uporabljena. Trditi je mogoče, da če je bilo to upravičljivo v Evropski gospodarski skupnosti iz leta 1963, v Evropski uniji iz leta 2025 ni več.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">102.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Do konca osemdesetih let prejšnjega stoletja in začetka devetdesetih so se takratne Skupnosti večinoma ukvarjale s trgovino in gospodarstvom. Večina zadev, ki so se znašle na Plateau de Kirchberg, se je nanašala na vprašanja prostega pretoka, konkurence, trgovinske politike in obrambe trgovine, carin, kmetijstva in ribištva. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-93" href="#t-93">93</a>
</span>) Zato ni presenetljivo, da je bila sodna praksa na podlagi sodbe Plaumann bolj odprta za morebitne kršitve ekonomskih pravic, na katere so se sklicevale gospodarsko aktivne osebe: delavci, samozaposleni ali podjetja. Glavni cilj Skupnosti je bil v tistem času namreč oblikovanje skupnega trga.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">103.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V Evropski uniji leta 2025 pa so okoliščine precej drugačne. Za doseganje glavnih ciljev Evropske unije (spodbujanje miru, vrednot in dobrobiti ljudi) mora ta poleg vzpostavitve in krepitve notranjega trga med drugim tudi „nudi[ti] svojim državljanom območje svobode, varnosti in pravice“, „si [prizadevati] za trajnostni razvoj“, „usmerjeno v polno zaposlenost in socialni napredek, ter za visoko raven varstva in izboljšanje kakovosti okolja“ ter „[s]podbuja[ti] znanstveni in tehnološki napredek“. Krepitev ekonomske dobrobiti evropskega ljudstva ni več (eno in edino) vodilo Evropske unije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">104.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ekonomske pravice državljanov Unije torej ne morejo imeti položaja primi inter pares v pravnem redu Unije, saj so enako pomembne kot preostale pravice in svoboščine (civilne, politične, socialne itd.). Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da v pravnem redu Unije nobena kategorija pravic nima prednosti pred drugimi. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-94" href="#t-94">94</a>
</span>) Če je treba odločiti med več pravicami, je treba kolikor je mogoče poiskati pravično ravnovesje med njimi. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-95" href="#t-95">95</a>
</span>) V primeru neposrednega nasprotovanja med njimi pa je odgovor na vprašanje, katere pravice prevladajo, odvisen od specifičnih okoliščin zadeve. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-96" href="#t-96">96</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">105.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega mi najbrž ni treba posebej poudarjati, da je namen državljanov Unije uresničevati skupne interese z ustanovitvijo pravne osebe zaščiten na podlagi Listine, ne glede na to, ali gre za ekonomske ali druge interese. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-97" href="#t-97">97</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">106.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz zgoraj navedenega izhaja, da je morda potrebno določeno uravnoteženje uporabe sodne prakse na podlagi sodbe Plaumann v različnih zadevah. Natančneje, pri obravnavi posamičnega nanašanja (i) bi bilo treba nepridobitne subjekte (kot so združenja in nevladne organizacije (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-98" href="#t-98">98</a>
</span>)) na splošno obravnavati z enakimi standardi, kot se uporabljajo za pridobitne subjekte (podjetja); ter (ii) vprašanje, ali so pravice oziroma interesi tožnikov, na katere vpliva izpodbijani akt, ekonomske ali druge narave, ne bi smelo biti upoštevno.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">107.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V nadaljevanju bom predstavil dva hipotetična primera, s katerima bom pokazal, kaj bi to lahko pomenilo v praksi.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">108.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prvič, akt Unije, ki s ciljem varstva ribjih staležev za pomembno obdobje prepoveduje najdonosnejše ulove na morskih območjih okoli otoka Remota Insula, bi se po mojem mnenju lahko posamično nanašal na lokalno združenje malih ribičev – ki zastopa interese vseh oseb, katerih preživetje je v celoti odvisno od ribištva –, ne pa tudi na katere koli druge kategorije oseb, na katere akt vpliva v različni meri: na prebivalce otoka, lastnike lokalnih restavracij in velike družbe, ki delujejo na področju ribiške industrije (te lahko brez težav pošljejo svoje ladje drugam).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">109.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Drugič, akt Unije, ki močno vpliva na živalsko vrsto avis avium, ki živi na območju Natura2000 Antiqua Silva, se morda posamično ne nanaša na različne osebe, ki živijo v bližini, amaterske opazovalce ptic ali mednarodna okoljska združenja. Navedeni akt pa gotovo zelo specifično vpliva na lokalno združenje, katerega glavna naloga je prav varstvo avis avium na območju Antiqua Silva.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">110.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V vsakem od navedenih primerov se razlika v vplivu akta Unije na hipotetično združenje in na druge osebe ne nanaša na stopnjo takega vpliva, ampak na samo naravo vpliva. Pri tem je sam interes, na katerega ukrep vpliva, lahko ekonomske narave (prvi primer) ali pa tudi ne (drugi primer). V obeh primerih akt posega v bistvo dejavnosti samega združenja, saj vpliva na interese, ki presegajo interese oseb, članic združenja. Zato bi tako združenje moralo imeti procesno upravičenje na podlagi vpliva, ki ga ima hipotetični akt na njegove lastne interese, v skladu s sodno prakso, navedeno v sprotni opombi 98 zgoraj. Stališče, da akt posamično ne vpliva na navedene pravne osebe – zgolj zato, ker niso edine, na katere akt vpliva, in/ali nimajo de jure oziroma de facto monopola nad varstvom zadevnih interesov – ne bi bilo zgolj formalistično, ampak tudi povsem brez stika z realnostjo. </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">111.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ne vidim nobene bistvene razlike med navedenimi hipotetičnimi primeri in na primer postopki, ki jih začnejo podjetja, ki niso niti naslovniki odločb, sprejetih na podlagi pravil Unije o prepovedi omejevalnih ravnanj in državni pomoči, niti niso navedena v takih odločbah, so pa potencialni oziroma dejanski konkurenti oziroma poslovni partnerji podjetij, na katere se navedene odločbe nanašajo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">112.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Če povzamem, Sodišču predlagam troje: (i) sistematizacijo sodne prakse na podlagi sodbe Plaumann, da se potencialnim tožnikom in Splošnemu sodišču zagotovi več jasnosti; (ii) podrobnejšo opredelitev preizkusa zaprte skupine, pri čemer naj se opusti njegova prestroga uporaba; ter (iii) zagotovitev enakovredne obravnave vseh oseb v zvezi z vsemi pravicami. V naslednjih treh pododdelkih teh sklepnih predlogov bom pojasnil, zakaj menim, da bi bila ponovna presoja sodne prakse na podlagi sodbe Plaumann izvedljiva, zaželena in zakaj je pravi čas zanjo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">d)</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Končne opombe (I): zakaj je ponovna presoja sodne prakse na podlagi sodbe Plaumann izvedljiva</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">113.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Za razliko od preizkusov, ki so jih predlagali generalni pravobranilec F. G. Jacobs, Splošno sodišče in nekateri pravni strokovnjaki, se moji predlogi glede razlage člena 263, četrti odstavek, PDEU ne razlikujejo od sodbe Plaumann. Prav tako ne predlagam opustitve ali znatne spremembe preizkusa zaprte skupine, ki so ga sodišča Unije dosledno uporabljala pri ugotavljanju posamičnega nanašanja v primeru aktov, ki se splošno uporabljajo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">114.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Moji predlogi so dejansko sistematične narave in precej skromnega obsega. Sodišče jih lahko sprejme in pri tem ostane znotraj področja, ki ga je začrtala dosedanja sodna praksa, vključno z vodilnimi in nedavnimi zadevami, kot so UPA, Inuit ali Carvalho. Opustiti bi bilo treba le dokaj omejen in skrajnejši del sodne prakse.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">115.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pri tem sem prepričan, da so vsi pomisleki, da bi moji predlogi lahko „porušili jez“, kar bi močno povečalo pripad zadev na sodišča Unije, precejšnje pretiravanje. Prvič, ne gre spregledati dejstva, da morajo osebe, ki izpolnjujejo zahtevo glede posamičnega nanašanja, izpolnjevati tudi zahtevo glede „neposrednega nanašanja“ ter dokazati, da imajo „interes“ za začetek postopka. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-99" href="#t-99">99</a>
</span>) Nadalje, najbrž mi ni treba posebej poudarjati, da za tožnike velja jasno določen rok, v katerem lahko izpodbijajo akte Unije: to morajo storiti v dveh mesecih od datuma objave akta, od datuma, ko so o njem obveščeni oziroma ko izvedo zanj. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-100" href="#t-100">100</a>
</span>) Drugič, menim, da bi se relativno povečanje števila zadev, ki bi bile po novem dopustne, več kot uravnotežilo s prihrankom virov Sodišča Evropske unije zaradi jasne sistematizacije tega vprašanja. Tretjič, Splošno sodišče sestavlja 54 sodnikov, zato menim, da bi skromno povečanje pripada zadev brez težav zmogli. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-101" href="#t-101">101</a>
</span>) In nenazadnje, četrtič, pri preverjanju veljavnosti aktov Unije Sodišče prepušča dokaj široko polje proste presoje institucijam Unije glede izbir politike in zapletenih tehničnih presoj (tako imenovan „obrobni nadzor“ Sodišča). (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-102" href="#t-102">102</a>
</span>) Iz navedenega izhaja, da bo celo med zadevami, ki se bodo štele za dopustne, pomemben del takih, o katerih bo mogoče vsebinsko hitro odločiti, saj zadevna institucija ni presegla svojih pristojnosti in ne gre za očitno napako pri presoji.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">e)</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Končne opombe (II): zakaj je ponovna presoja sodne prakse na podlagi sodbe Plaumann zaželena</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">116.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Menim, da obstaja še ena prednost, poleg zgoraj obravnavanih. Ta izhaja iz okrepljene vloge nekaterih združenj v sporih, predloženih neposredno sodiščem Unije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">117.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kot je v bistvu ugotovila generalna pravobranilka E. Sharpston, sistem, ki spodbuja osebe k usmerjanju sporov, povezanih s kolektivnimi interesi (kot je varstvo okolja), prek združenj, „priznava[...], da taki subjekti ne obremenjujejo niti ne hromijo sodišč. Ravno nasprotno, ti subjekti omogočajo, da se v eni tožbi zberejo zahteve več posameznikov, [iz česar] na splošno izhaja, da deluje kot filter, ki dolgoročno olajšuje delo sodišč“. Poleg tega je navedla, da „imajo ta združenja pogosto tehnično znanje in izkušnje, ki jih posamezniki običajno nimajo, [zato] je prispevek tehničnih informacij v postopku tudi pozitiven dejavnik, zaradi katerega lahko sodišče lažje odloči o sporu“. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-103" href="#t-103">103</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">118.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">K navedenim zelo tehtnim razmislekom nimam veliko dodati. Okrepljena vloga združenj je tudi vidik, ki bo v določeni meri odpravil paradoks iz točke 41 zgoraj, v skladu s katerim velja, da bolj kot je zadevni interes splošen in kolektiven ter bolj kot je akt škodljiv, manj je verjetno, da se bo na podlagi sodne prakse, ki izhaja iz sodbe Plaumann, štelo, da se akt na tožnike posamično nanaša.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">119.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kljub temu pa v določeni meri razumem argumente generalnega pravobranilca G. Cosmasa, ki trdi, da bi bilo mogoče rahljanje meril Sodišča glede procesnega upravičenja v korist združenj tudi (i) zlorabiti, saj bi lahko fizične osebe, ki nimajo procesnega upravičenja, poskušale zaobiti to procesno oviro z ustanovitvijo specifičnega in namenskega združenja, ki bi ga nato uporabile kot procesno sredstvo, poleg tega pa bi tako rahljanje (ii) omogočilo izpodbijanje s strani potencialno velikega in neomejenega števila združenj. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-104" href="#t-104">104</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">120.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Te ugovore je mogoče brez težav ovreči. Prvič, zagotovo bi bilo primerno zahtevati, da je zadevno združenje pristno in da mora dokazati svoje pretekle dejavnosti. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-105" href="#t-105">105</a>
</span>) Drugič, ne zadošča, da je združenje na splošno dejavno na področju, na katerega izpodbijani akt vpliva, ali da cilji združenja vključujejo zaščito interesov, na katere navedeni akt domnevno vpliva. Tak pristop bi gotovo preveč povečal število zadevnih združenj, kar bi bilo v jasnem nasprotju s smislom preizkusa iz sodbe Plaumann. Kot sem pojasnil, bi bilo potrebno dokazati, da bi izpodbijani akt lahko imel pomemben vpliv na ključne dejavnosti združenja, kot so opredeljene v njegovem statutu.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">121.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Dejansko se zdi, da so nacionalna sodišča v številnih državah članicah svoja procesna pravila (tudi tista o procesnem upravičenju) razlagala tako, da so omogočala izpodbijanje aktov, ki so domnevno škodila kolektivnim interesom, zlasti če so jih izpodbijala reprezentativna združenja. Posebej je treba pohvaliti nekatere od sodb, izdanih v takih zadevah, in sicer z vidika, v kolikšni meri ščitijo javni interes, na katerega neupravičeno vpliva izpodbijani akt. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-106" href="#t-106">106</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">122.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega je nedavno tudi ESČP začelo odločati v tej smeri. Menim, da bi Sodišče lahko poiskalo navdih pri odločbah, ki jih je aprila 2024 izdal Veliki senat ESČP v treh zadevah, ki so se nanašale na podnebne spremembe. Čeprav je pritožbe, ki so jih vložili posamezniki, štelo za nedopustne, pa je ugotovilo, da ima združenje pravico vložiti pritožbo. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-107" href="#t-107">107</a>
</span>) Sodišče v Strasbourgu je v bistvu ugotovilo, da je glede na kolektivno naravo interesa, ki ga ščitijo tožniki, pomembno združenjem zagotoviti dostop do pravnih sredstev, namesto da se izključno zanašamo na postopke, ki jih v svojem imenu začnejo posamezniki. ESČP pa je v ta namen opredelilo tri merila, ki jih mora izpolniti tožnik, torej združenje, ki mora dokazati: (i) da je zakonito ustanovljeno v zadevni jurisdikciji oziroma je upravičeno tam delovati; (ii) da v tej jurisdikciji uresničuje določen namen v skladu s cilji iz svojega statuta; ter (iii) da je mogoče šteti, da je dejansko reprezentativno in upravičeno delovati v imenu članov ali drugih zadevnih posameznikov zadevni jurisdikciji.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">123.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Menim, da navedena merila mutatis mutandis ustrezajo mojim predlogom iz točke 120 zgoraj glede preverjanja ključne naloge združenja, kot izhaja iz njegovega statuta, ter glede preverjanja pristnosti njegovih dejavnosti. Iz razlogov, navedenih v točkah od 101 do 112 zgoraj, se zdi, da se predlagani pristop lepo sklada s sodno prakso na podlagi sodbe Plaumann.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">124.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem naj – mimogrede – dodam, da tudi druga mednarodna sodišča dopuščajo podobne tožbe. Maja 2024 je na primer Mednarodno sodišče za pomorsko mednarodno pravo prav tako izdalo svetovalno mnenje glede podnebnih sprememb. Najprej je potrdilo svojo pristojnost za odločanje na podlagi člena 21 svojega statuta, kljub nasprotnemu stališču nekaterih udeležencev postopka, nato pa ugotovilo, da imajo pogodbenice Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu specifične obveznosti „za sprejetje vseh potrebnih ukrepov, da se prepreči, zmanjša in nadzoruje onesnaževanje morja iz antropogenih emisij [toplogrednih plinov]“. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-108" href="#t-108">108</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">125.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Lahko se vprašamo, ali ne bi preveč omejena uporaba pravil o procesnem upravičenju na podlagi člena 263, četrti odstavek, PDEU, pomenila manj verjetnosti, da bi Sodišče lahko obravnavalo spore o podobnih vprašanjih. Za privilegirane tožnike pogosto ni zelo verjetno, da bodo pred sodišči Unije izpodbijali akte, ki se splošno uporabljajo, saj so verjetno sodelovali pri sprejemanju izpodbijanega akta, bodisi neposredno (institucije Unije) bodisi posredno (države članice kot članice Sveta).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">126.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V večini primerov lahko torej Sodišče o takih zadevah odloča le na podlagi dobre volje nacionalnih sodišč, pri katerih je posameznik začel postopek, običajno prav s ciljem, da se vloži predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU. Seveda pa ni nobenega zagotovila, da se bo to tudi zgodilo, poleg tega so ti postopki lahko zelo dolgi. To je velika škoda, saj so taka vprašanja zelo pomembna za prihodnje ravnanja Unije na določenih področjih, na katerih je Sodišče v preteklosti odigralo pionirsko vlogo. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-109" href="#t-109">109</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">f)</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Končne opombe (III): zakaj je zdaj pravi čas za ponovno presojo sodne prakse na podlagi sodbe Plaumann </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">127.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pravna varnost, ki zahteva visoko raven jasnosti in stabilnosti prava, je načelo ustavnega pomena v večini pravnih sistemov, njegovo varstvo pa je ključna naloga vsakega sodišča. Vendar v vseh pravnih sistemih nastopi trenutek, ko morajo najvišja sodišča podvomiti v določene domneve in ponovno proučiti ustaljeno sodno prakso. Ali je sodna praksa še v skladu s temeljnimi postavkami pravnega sistema kot celote in ali še odraža vrednote in prepričanja politične ureditve, katere izraz je?</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">128.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem se ESČP sklicuje na EKČP kot na živ instrument. Sodišče je navedeni izraz prevzelo in ga uporabilo pri Listini, ki jo je opredelilo kot „živ instrument, ki ga je treba razlagati ob upoštevanju sedanjih življenjskih razmer in dandanašnjih pojmovanj v demokratičnih državah [...] tako da je treba v državah članicah upoštevati razvoj vrednot in pojmovanj na družbeni in normativni ravni“. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-110" href="#t-110">110</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">129.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ni mi treba posebej poudarjati, da ponovna proučitev ustaljene sodne prakse še ne pomeni nujno njene popolne spremembe ali zavrnitve; pomeni lahko le ponovno proučitev ključnih načel iz take sodne prakse s svežim pogledom ter na podlagi novih pravnih in družbenih okoliščin. Sodišče se je nedavno v zadevi Consorzio Italian Management odločilo ponovno proučiti ustaljeno sodno prakso na podlagi zadeve CILFIT. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-111" href="#t-111">111</a>
</span>) Nazadnje je potrdilo splošni pristop k zadevi, zagotovilo pa je več pojasnil in nekaj prilagoditev. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-112" href="#t-112">112</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">130.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Menim, da je zdaj pravi čas, da Sodišče ponovno prouči sodno prakso na podlagi sodbe Plaumann. Ne le zato, ker obravnavana zadeva zagotavlja priložnost za to, ampak predvsem, ker – kot sem navedel zgoraj – je sedanji pravni sistem v temeljih drugačen od sistema, ki je veljal ob sprejetju sodbe Plaumann.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">131.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ne le zaradi povečanja števila članic ali geografske širitve oziroma zaradi povečanja pristojnosti in krepitve moči institucij, kar so pomembne razlike med Evropsko gospodarsko skupnostjo iz leta 1963 in Evropsko unijo iz leta 2025. V navedenem obdobju se je spremenila sama tkanina, iz katere je Evropska unija (zdaj) ukrojena. Takratna Evropska gospodarska skupnost je bila vzpostavljena predvsem kot ekonomska organizacija in v ustanovni pogodbi temeljne pravice ali načelo pravne države niso bili izrecno omenjeni. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-113" href="#t-113">113</a>
</span>) Zato so bile stroge omejitve neposrednega dostopa zasebnih tožnikov do sodišč Skupnosti v navedenem okviru povsem smiselne.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">132.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V sodbi, sprejeti kmalu po sodbi Plaumann, je Sodišče odločno zavrnilo trditev tožnikov, da „če se na podlagi omejujoče razlage besedila [takratnega člena 173 Pogodbe o EGS] zavrne možnost sklicevanja nanj, bi to pomenilo, da se posameznikom odreče vsakršna zaščita sodišč na podlagi prava Skupnosti in na podlagi nacionalnega prava, kar bi bilo v nasprotju s temeljnimi načeli, ki veljajo v vseh državah članicah“. Sodišče je menilo, da o tem argumentu ni smiselno niti razpravljati, saj bi to pomenilo „neupoštevanje jasnega omejujočega besedila člena 173, naloga Sodišča pa je, da navedeno besedilo uporablja“. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-114" href="#t-114">114</a>
</span>) Tak minimalističen pristop sodišča bi bil danes nepredstavljiv.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">133.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem ne smemo pozabiti, da je bila sodba Plaumann sprejeta le nekaj mesecev po sodbi van Gend &amp; en Loos in eno leto pred sodbo Costa/ENEL. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-115" href="#t-115">115</a>
</span>) Vzpostavitev avtonomije (takratnega) pravnega reda EGS – za katerega je Sodišče takrat ugotovilo, da pomeni „nov pravni red mednarodnega prava“ (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-116" href="#t-116">116</a>
</span>) – se je šele začenjala.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">134.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V naslednjih desetletjih pa je Sodišče v (takratni) pravni sistem EGS vse bolj uvajalo načela, kot so demokracija, spoštovanje temeljnih pravic in načelo pravne države. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-117" href="#t-117">117</a>
</span>) Pristop sodišča so države članice nato „konstitucionalizirale“ v naknadnih spremembah Pogodbe. Vrhunec navedenega procesa je bilo sprejetje Lizbonske pogodbe, ki je zlasti (i) v členu 2 PEU okrepila demokracijo, spoštovanje temeljnih pravic in načela pravne države na raven vrednot, na katerih je Evropska unija ustanovljena; (ii) Listino preoblikovala v zavezujoč instrument primarnega prava; ter (iii) v Pogodbi vnesla več načel, ki odražajo demokratično naravo Evropske unije. Sklicujem se zlasti na tiste, ki spodbujajo večjo udeležbo državljanov, njihovih reprezentativnih združenj in, splošneje, civilne družbe v demokratičnem življenju Evropske unije. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-118" href="#t-118">118</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">135.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Teh ustavnopravnih sprememb ni mogoče spregledati, kadar se odloča o vprašanju dostopa posameznikov do sodnega varstva. Zlasti je treba v praksi uveljaviti načelo pravne države (člen 2 PEU) in temeljno pravico do učinkovitega pravnega sredstva (člen 19(1) PEU in člen 47 Listine).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">136.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zagotovo še vedno velja, kot je navedeno v ustaljeni sodni praksi, da sodišča Unije „ne smejo razlagati pogojev, pod katerimi lahko posameznik začne postopek zoper akt Unije, tako da bi to pomenilo odpravo navedenih pogojev, ki so izrecno določeni v PDEU, tudi ne v okviru načela učinkovitega pravnega varstva, saj bi v nasprotnem primeru prekoračila svoje pristojnosti“. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-119" href="#t-119">119</a>
</span>) Kot je Sodišče večkrat navedlo, predmet načela učinkovitega sodnega varstva v členu 47 Listine „ni sprememba sistema sodnega nadzora, določenega v Pogodbah, in zlasti pravil o dopustnosti tožb, neposredno vloženih pri [sodiščih Unije]“. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-120" href="#t-120">120</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">137.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Hkrati pa je Sodišče izrecno potrdilo, da je treba pravila glede njegove pristojnosti in, splošneje, dostopa posameznikov do sodišč razlagati, kolikor je mogoče, glede na načeli učinkovitega pravnega varstva in pravne države. Tako je bilo že pred Lizbonsko pogodbo (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-121" href="#t-121">121</a>
</span>) in to še toliko bolj velja danes, ko so navedena načela izrecno kodificirana.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">138.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Dejstvo je, da se je Sodišče v več nedavnih sodbah sklicevalo na navedena načela pri razlagi pravil Unije o (i) omejitvah pristojnosti Sodišča Evropske unije na področju skupne zunanje in varnostne politike na podlagi člena 24(1) PEU in člena 275 PDEU; (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-122" href="#t-122">122</a>
</span>) (ii) pojmu „pravna oseba“ v smislu člena 263, četrti odstavek, PDEU; (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-123" href="#t-123">123</a>
</span>) ter (iii) pravnem zastopanju posameznikov v direktnih tožbah pred sodišči Unije, na podlagi Statuta Sodišča Evropske unije in Poslovnika Splošnega sodišča. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-124" href="#t-124">124</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">139.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sodišče je od nacionalnih sodišč zahtevalo prav to – izkoriščanje celotnega potenciala načela učinkovitega pravnega varstva, da se zagotovi dostop do sodnega varstva posameznikom in njihovim reprezentativnim združenjem. Sodišče je namreč v številnih zadevah seglo precej daleč, saj je od nacionalnih sodišč zahtevalo, naj svoja procesna pravila razlagajo v skladu z ustreznimi določbami Unije oziroma naj navedena procesna pravila spregledajo, če ovirajo polno učinkovitost prava Unije. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-125" href="#t-125">125</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">140.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Strinjati se moram z generalnima pravobranilcema N. Jääskinenom in M. Bobkom, da je v zvezi s tem potreben dosleden pristop: kar se zahteva od nacionalnih sodišč, se mora zahtevati tudi od sodišč Unije. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-126" href="#t-126">126</a>
</span>) Mlačen pristop k uporabi načela učinkovitega pravnega varstva s strani Sodišča bi v zvezi s tem dajal vtis dvojnih standardov. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-127" href="#t-127">127</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">141.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Najbrž ni potrebna čarobna krogla, da bi vnaprej vedeli, da v Svetu 2.0 glavna tveganja, ki jim bodo izpostavljeni državljani Unije, ne bodo (zgolj ali predvsem) ekonomske narave, ampak se bodo najverjetneje nanašala na pravice in svoboščine, kot so tiste glede človekovega dostojanstva, svobode izražanja, zasebnosti in osebnega zdravja. Podobno velja, da se bo Unija morda morala spoprijeti s številnimi izzivi pri zaščiti in krepitvi svojih vrednot, vključno z demokracijo, solidarnostjo, pravno državo in varstvom okolja. Naloga Sodišča Evropske unije bo ostala enaka, vprašanja, ki mu bodo predložena, pa bodo zagotovo (še bolj kot danes) povsem drugačna od tistih, ki jih je obravnavalo na podlagi takratnih pogodb o EGS ali ES. Na podlagi navedenega je razumno trditi, da bi morala sodišča Unije neposredno obravnavati nekatere zadeve, ki bodo zahtevale skrbno presojo načina, kako Evropska unija izvršuje svoje pristojnosti, ter pri tem poiskati ravnotežje med nasprotujočimi si cilji.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">142.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Generalni pravobranilec F. G. Jacobs je v svojih sklepnih predlogih v zadevi UPA podrobno pojasnil, zakaj meni, da je iz več razlogov direktna tožba pri sodiščih Unije boljša za zagotavljanje temeljite presoje veljavnosti akta Unije kot predlog za sprejetje predhodne odločbe. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-128" href="#t-128">128</a>
</span>) Menim, da so navedeni razlogi – o katerih tu ni treba razpravljati – večinoma še vedno veljavni danes.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">143.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nadalje, moj predlog bi odpravil težavo – na katero je opozoril generalni pravobranilec M. Wathelet –, v skladu s katero je tudi po spremembah člena 263 PDEU v okviru Lizbonske pogodbe mogoče, da v določenih zadevah ni mogoče vložiti tožbe na nacionalni ravni, na podlagi katere bi o teh vprašanjih lahko odločalo nacionalno sodišče. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-129" href="#t-129">129</a>
</span>) V navedenih primerih dogma, da je bil s Pogodbama vzpostavljen popoln sistem pravnih sredstev in postopkov za zagotovitev sodnega nadzora nad zakonitostjo aktov Unije (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-130" href="#t-130">130</a>
</span>) – če uporabim oksimoron – ni povsem resnična.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">144.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zapolnitev navedenih vrzeli bi bila tudi nadvse pomembna, če želi Evropska unija pristopiti k EKČP, kot zahteva člen 6(2) PEU. Kot je dosledno ugotavljalo ESČP, člen 6 EKČP, ki se nanaša na pravico do poštenega sojenja, med drugim (i) določa eno od temeljnih načel vsake demokratične družbe; (ii) je določba, ki je ni mogoče razlagati omejujoče; (iii) ne zagotavlja le „teoretičnih ali iluzornih“ pravic, ampak „praktične in učinkovite“ pravice; ter (iv) navedeno določbo je treba upoštevati v vseh zadevah. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-131" href="#t-131">131</a>
</span>) Na podlagi sodbe Klimaseniorinnen (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-132" href="#t-132">132</a>
</span>) ter na podlagi skladnosti med členom 47 Listine in členom 6 EKČP, je skrajni čas za presojo tega vprašanja. Nekateri opazovalci menijo, da je po uspešnem zaključku pogajanj o revidiranem sporazumu marca 2023 (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-133" href="#t-133">133</a>
</span>) ter po izdaji sodbe Sodišča v zadevi KS in KD (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-134" href="#t-134">134</a>
</span>) pot do pristopa morda znova odprta. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-135" href="#t-135">135</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">145.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na podlagi zgoraj navedenega bom v nadaljevanju obravnaval trditve pritožnikov v obravnavani zadevi.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">B.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prvi del pritožbenega razloga</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">1.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Trditve strank</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">146.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V prvem delu pritožbenega razloga zoper točke od 45 do 52 izpodbijanega sklepa pritožniki trdijo, da je Splošno sodišče uporabilo napačno razlago člena 263, četrti odstavek, PDEU ter napačno opredelilo dejansko stanje, ko je ugotovilo, da se izpodbijana uredba nanje posamično ne nanaša, zato naj bi bila njihova ničnostna tožba nedopustna. Trdijo, da je Splošno sodišče storilo napako pri presoji pravnega pomena dokaza, ki so ga predložili, ter pri ugotovitvi, da dokaz ne zadošča za ugotovitev posamičnega nanašanja. Pritožniki trdijo, da Splošno sodišče ni opravilo splošne analize okoliščin pritožnikov, ampak je vsakega od elementov, na katerega so se sklicevali, presojalo ločeno. Trdijo, da je tak pristop v nasprotju z ustaljeno sodno prakso, v skladu s katero je treba opredeliti vse dokaze oziroma nabor dejanskih in pravnih dejavnikov, na podlagi katerih bi se tožnik lahko razlikoval od ostalih oseb, na katere akt vpliva.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">147.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija meni, da prvi del pritožbenega razloga pritožnikov ni utemeljen. Zlasti trdi, da dejstvo, da je Splošno sodišče trditve pritožnikov obravnavalo sistematično in strukturirano, ne pomeni, da ni upoštevalo vseh dokazov v celoti. Komisija trdi, da so se pritožniki na prvi stopnji sklicevali na dokaj omejeno število argumentov v podporo svoji trditvi, da gre za posamično nanašanje, in sicer so v bistvu trdili: (i) da sestavljajo zaprto skupino gospodarskih subjektov, ki so bili v trenutku sprejetja delegirane direktive določljivi in dejansko določeni na podlagi izjav in uradnih obvestil iz členov 5 in 19 Direktive 2014/40; ter (ii) da bi delegirana direktiva lahko imela znaten učinek na njihov položaj na trgu. Komisija trdi, da sta bila navedena argumenta ustrezno obravnavana v izpodbijanem sklepu. Nadalje, Komisija trdi, da pritožniki napačno trdijo, da naj bi Splošno sodišče ugotovilo, da ima izpodbijani akt enake učinke na vse gospodarske subjekte. Komisija namreč trdi, da je Splošno sodišče ugotovilo, da navedeni akt enako vpliva na gospodarske subjekte, ki jim je bil odobren promet z ogrevanimi tobačnimi izdelki, ter na gospodarske subjekte, ki take odobritve nimajo, vendar nameravajo dati na trg take izdelke.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">148.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Francoska vlada je podprla trditve Komisije. Zlasti je poudarila, da zgolj dejstvo, da pritožniki spadajo v opredeljeno skupino gospodarskih subjektov, samo po sebi še ne dokazuje, da se izpodbijani akt nanje posamično nanaša. Francoska vlada dodaja, da gre za akt, ki se splošno uporablja, v kolikor se uporablja za vse gospodarske subjekte, ki tržijo ali nameravajo tržiti ogrevane tobačne izdelke, ne glede na to, ali so že pridobili odobritev za promet ali so zgolj vložili vlogo zanjo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">2.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Analiza</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">149.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Menim, da je ta del pritožbenega razloga utemeljen, saj je Splošno sodišče napačno razlagalo in uporabilo člen 263, četrti odstavek, PDEU. Po kratkem povzetku upoštevnih odlomkov izpodbijanega sklepa (a) bom pojasnil, zakaj me obrazložitev iz izpodbijanega sklepa, ki se nanaša na zahtevo glede posamičnega nanašanja, ne prepriča (b). Pojasnil bom, zakaj bi moralo Splošno sodišče, če bi pravilno uporabilo sodno prakso na podlagi sodbe Plaumann, glede navedenega ugotoviti drugače. </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">a)</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Izpodbijani sklep</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">150.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Splošno sodišče je v točkah od 34 do 46 izpodbijanega sklepa najprej spomnilo na osnovne postulate sodne prakse na podlagi sodbe Plaumann. Nato je na kratko obravnavalo upoštevne vidike sistema, kot ga določa Direktiva 2014/40, glede prodaje tobačnih izdelkov na trgu Unije. V tem smislu je poudarilo, da „lahko proizvajalci in uvozniki dajo na trg le tobačne izdelke v skladu z zahtevami iz navedene direktive, v zvezi s katerimi so bila predložena poročila in uradna obvestila v skladu z njo ali celo, odvisno od primera, za katere so bile izdane odobritve, ki so jih določile države članice, ki so uvedle sistem za odobritev“. V zvezi s tem, kot je poudarilo Splošno sodišče, so obveznosti, ki se uporabljajo, zlasti za proizvajalce in uvoznike novih tobačnih izdelkov, določene v členih 5 in 19 Direktive 2014/40.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">151.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Posledično je Splošno sodišče presojalo, ali je dejstvo, da so pritožniki pristojnim organom predložili navedene izjave in uradna obvestila ter, dodatno, da so nekateri pridobili odobritev za promet z ogrevanimi tobačnimi izdelki z značilno aromo (v državah članicah, ki so uvedle sistem odobritev), element, ki jih posamično opredeljuje v smislu sodne prakse na podlagi sodbe Plaumann.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">152.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Splošno sodišče je na navedeno vprašanje odgovorilo nikalno.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">153.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Najprej, Splošno sodišče je ugotovilo, da zgolj dejstvo, da so bili gospodarski subjekti, ki so predložili izjavo ali uradno obvestilo ali so pridobili odobritev, določljivi v času sprejetja izpodbijanega akta, še ne zadošča, če se navedeni akt uporablja na podlagi splošnih in abstraktnih razmislekov. V zvezi s tem je sodišče ugotovilo, da Komisiji pri sprejemanju izpodbijanega akta ni bilo treba upoštevati posebnega položaja navedenih subjektov. Splošno sodišče je namreč ugotovilo, da dejstva, da izpodbijani akt v zadevnem trenutku vpliva le na majhno število podjetij, ni mogoče spregledati.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">154.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega je Splošno sodišče ugotovilo, da čeprav bo „popolna prepoved trženja ogrevanih tobačnih izdelkov z značilnimi aromami, ki izhaja iz izpodbijanega akta, nujno učinkovala tako, da bodo omajane odobritve, ki jih imajo nekatere tožeče stranke“, pa navedenega elementa „ni mogoče obravnavati tako, da je položaj njihovih imetnikov z vidika izpodbijanega akta označen in individualiziran“. Po mnenju Splošnega sodišča zadevne odobritve namreč imetnikom ne zagotavljajo „pridobljenih pravic“. Navedeno sodišče je ugotovilo, da ima izpodbijani akt učinke na vse trenutne in prihodnje gospodarske subjekte. Nadalje je Splošno sodišče ugotovilo, da se odobritve, ki jih izdajajo države članice, „podeljujejo brez kakršne koli izključnosti, to je zgolj na podlagi skladnosti izdelkov, nikakršna izključnost pa ne izhaja niti iz poročil ali uradnih obvestil, ki jih predložijo gospodarski subjekti“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">155.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nazadnje je Splošno sodišče poudarilo, da Direktiva 2014/40 določa, da je mogoče v raznih delegiranih aktih opredeliti ali spremeniti pogoje trženja tobačnih izdelkov, ki spadajo na njeno področje uporabe, vključno z umikom zadevnih izjem. Iz tega po mnenju Splošnega sodišča sledi, da „ni bilo mogoče šteti, da so odobritve za trženje ogrevanih tobačnih izdelkov z značilnimi aromami, katerih imetnice so nekatere tožeče stranke, pridobljene za nedoločen čas, kar prav tako velja za pravico do trženja takih izdelkov po opravljenem poročanju ali uradnem obveščanju“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">b)</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Napačna uporaba prava v izpodbijanem sklepu </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">156.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Že na začetku je treba poudariti, da med strankami ni sporno, da je izpodbijani akt načeloma akt, ki se splošno uporablja, saj vpliva na številne subjekte na trgu (proizvajalce in uvoznike tobačnih izdelkov ter zlasti ogrevanih tobačnih izdelkov), ki so opredeljeni na splošno in abstraktno. Prav tako ni sporno, da v izpodbijanem aktu oziroma v glavnem aktu, ki ga navedeni ukrep spreminja, torej Direktivi 2014/40, ni specifično naveden noben določen subjekt.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">157.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato menim, da je Splošno sodišče v izpodbijanem sklepu razumno ugotovilo, da morajo pritožniki dokazati, da izpolnjujejo pogoje preizkusa zaprte skupine, da bi se lahko štelo, da se izpodbijani akt nanje posamično nanaša. Zato je Splošno sodišče – po mojem mnenju pravilno – preverilo, ali so bili pritožniki v času sprejetja akta (i) med osebami, ki bi jih bilo mogoče določiti kot tiste, na katere akt vpliva; ter (ii) ali so spadali v omejeno skupino gospodarskih subjektov, ki jih je mogoče v zadostni meri razlikovati od preostalih oseb, na katere akt vpliva.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">158.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Po proučitvi elementov, ki so jih navedle in predložile stranke v postopku, je Splošno sodišče ugotovilo, (i) da so bili pritožniki dejansko med osebami, na katere akt vpliva, vendar (ii) jih ni mogoče dovolj razlikovati od ostalih gospodarskih subjektov, na katere akt vpliva.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">159.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prva ugotovitev Splošnega sodišča je očitno pravilna, druga pa je po mojem mnenju iz več razlogov problematična. Pri tem ne trdim, da ugotovitev Splošnega sodišča ne podpirajo določene sodbe sodišč Unije. Kljub temu pa menim, da ni dvoma, da če se določena sodna praksa prouči v celoti ter se uporabi realistično in ne formalistično, navedene ugotovitve ne zdržijo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">160.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Res je, kot je ugotovilo Splošno sodišče, da izpodbijani akt vpliva na pritožnike, ker gre za podjetja, ki se ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo (proizvodnjo in/ali trženjem ogrevanih tobačnih izdelkov), ki jo lahko podjetja, ki želijo delovati na navedenem trgu, izvajajo zdaj in v prihodnosti. Zato je na abstraktni ravni analize – torej glede področja uporabe izpodbijanega akta ratione personae – pravilno trditi, da se vpliv izpodbijanega akta na dejavnosti pritožnikov ne razlikuje od vpliva navedenega akta na kateri koli sedanji ali prihodnji subjekt na trgu. Bistvo je, da bo na podlagi navedenega akta nemogoče prodajati izdelke z aromo na trgu Unije ter da bodo morala podjetja, ki delujejo na trgu, na embalaži navesti določena opozorila.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">161.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V delu analize Splošnega sodišča, ki se nanaša na dejanski položaj pritožnikov – torej ali obstaja omejena skupina oseb, na katere ukrep vpliva –, pa Splošno sodišče analize ni izvedlo celovito in temeljito. Menim, da je Splošno sodišče (i) napačno presodilo o pomembnosti nekaterih elementov, na katere so se sklicevali pritožniki, ter (ii) ni upoštevalo drugih elementov, na katere so se sklicevali pritožniki.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">162.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Menim torej, da na splošni ravni obravnavana zadeva ustreza temu, kar je po mojem mnenju temeljna logika sodne prakse na podlagi sodbe Plaumann: omogočiti osebam izpodbijanje aktov, pri katerih je zadevna institucija (izrecno ali implicitno) pred sprejetjem upoštevala njihov posebni položaj, oziroma aktov, pri katerih bi to morala storiti. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-136" href="#t-136">136</a>
</span>) Natančneje, če presojamo dejanski in pravni položaj pritožnikov glede na preteklo sodno prakso, se pojavljajo številne značilnosti, ki so skupne obravnavani zadevi in zadevam, v katerih so sodišča Unije ugotovila, da se akt na tožnike posamično nanaša.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">163.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prvič, v obravnavani zadevi ni mogoče izpodbijati dejstva, da bi na podlagi zakonodaje, ki se uporablja, Komisija pri sprejemanju izpodbijanega akta morala upoštevati položaj specifične skupine tržnih subjektov, torej tistih, ki proizvajajo in tržijo nov tobačni izdelek, v zvezi s katerim so bile ukinjene izjeme. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-137" href="#t-137">137</a>
</span>) Po navedbah Komisije (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-138" href="#t-138">138</a>
</span>) so bile izjeme umaknjene na podlagi podatkov o prodaji navedenih subjektov in starosti njihovih strank, ki so jih podjetja sama predložila.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">164.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ni sporno, da je Komisija v obravnavani zadevi pred sprejetjem izpodbijanega akta med drugim upoštevala podatke o prodaji pritožnikov in deležu mladih potrošnikov med strankami. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-139" href="#t-139">139</a>
</span>) Ali jih je upoštevala pravilno, pa je vsebinsko vprašanje, ki spada med tožbene razloge pritožnikov na prvi stopnji. To je element, ki je obravnavani zadevi skupen z zadevami, navedenimi v točki 31 zgoraj.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">165.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Drugič, obravnavana zadeva je podobna tudi nekaterim zadevam, v katerih so sodišča Unije – kot je pojasnjeno v točki 32 zgoraj – ugotovila posamično nanašanje v zvezi s osebami, ki so dokazale, da izpodbijani akt vpliva na pridobljeno pravico. Kot je Splošno sodišče navedlo v točki 47 izpodbijanega sklepa, „ni nobenega dvoma o tem, da bo popolna prepoved trženja ogrevanih tobačnih izdelkov z značilnimi aromami, ki izhaja iz izpodbijanega akta, nujno učinkovala tako, da bodo omajane odobritve [organov držav članic, kot omogoča člen 19(3) Direktive 2014/40], ki jih imajo nekatere tožeče stranke“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">166.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V tem smislu se ne strinjam s Splošnim sodiščem, ki je menilo, da take odobritve niso upoštevne, ker (i) v nekaterih državah članicah niso potrebne, (ii) se izdajajo brez izključnosti ter (iii) ni mogoče šteti, da so bile „pridobljene za nedoločen čas“, saj določbe Direktive 2014/40 Komisiji omogočajo umik izjem glede ogrevanih tobačnih izdelkov. Nobeden od navedenih argumentov me ne prepriča.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">167.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Najprej, ne vidim razloga, zakaj je dejstvo, da se nekatere države članice niso odločile uvesti sistema predhodnih odobritev za trženje novih tobačnih izdelkov, izključitveni dejavnik. Na področju deljene pristojnosti, na katerem je zakonodajalec Unije zgolj delno harmoniziral to področje ter državam članicam prepustil urejanje nekaterih specifičnih vprašanj (v okviru omejitev iz upoštevnih določb Unije, v obravnavani zadevi člena 19 Direktive 2014/40), ni razloga za trditev, da si zgolj pravice, ki jih podeljujejo organi Unije in/ali se nanašajo na celotno ozemlje Unije, zaslužijo posebno zaščito na ravni Unije. Če določen akt Unije posega v pridobljeno pravico osebe, bi morala navedena oseba imeti možnost izpodbijati zadevni akt, ne glede na izvor pravice ali njeno ozemeljsko veljavnost.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">168.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega menim, da vprašanje, ali so pravice, v katere posega izpodbijani akt, izključne ali ne, na podlagi člena 263, četrti odstavek, PDEU, ni upoštevno. Kot je pojasnjeno v točkah od 23 do 26 zgoraj, se na podlagi sodne prakse, ki izhaja iz sodbe Plaumann, ne zahteva, da mora biti tožnik edina oseba, na katero izpodbijani akt vpliva, pa tudi ne edina oseba, na katero vpliva na poseben način. Zadostuje že, da tožnik spada v omejeno skupino oseb, na katere izpodbijani akt vpliva. Očitno je, da je dejstvo, da so pravice izključne, element, ki je lahko upošteven pri analizi „posamičnega nanašanja“ (kot je na primer v sodbi Infront (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-140" href="#t-140">140</a>
</span>), na katero se sklicuje Splošno sodišče v izpodbijanem sklepu), vsekakor pa ne gre za pogoj sine-qua-non (kot izhaja na primer iz sodbe Stichting Woonpunt (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-141" href="#t-141">141</a>
</span>), ki je prav tako omenjena v izpodbijanem sklepu).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">169.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nazadnje, zahteva, da mora biti pravica pridobljena za nedoločen čas, je prav tako nenavadna s konceptualnega vidika. Najbrž mi v zvezi s tem ni treba poudarjati, da lahko ob določenih omejitvah nacionalni zakonodajalci in zakonodajalec Unije vedno sprejemajo akte, ki spreminjajo trajanje, področje uporabe ali naravo pravic, ki jih osebe uživajo na podlagi obstoječe zakonodaje. Posledično domnevam, da je v navedenem delu izpodbijanega sklepa Splošno sodišče želelo poudariti dejstvo, da so se pritožniki zavedali (oziroma bi se morali zavedati) možnosti, da se izjeme glede ogrevanih tobačnih izdelkov v skladu z določbami Direktive 2014/40 odpravijo, ko so izpolnjeni nekateri pogoji. Vendar pa so pritožniki v tožbi pred Splošnim sodiščem trdili, da (i) se določbe navedene direktive, ki omogočajo umik izjem, ne uporabljajo za nove tobačne izdelke, ter (ii) v vsakem primeru v obravnavani zadevi niso bili izpolnjeni pogoji iz navedene direktive glede umika izjem. Menim, da so pritožniki upravičeni do tega, da sodišča Unije presojajo o navedenih trditvah. Naključna in posredna presoja navedenih trditev, ki jo je mimogrede opravilo Splošno sodišče (v točki 50 izpodbijanega sklepa), ko je odločalo o dopustnosti tožbe, zagotovo ni v skladu s pravico pritožnikov do učinkovitega pravnega sredstva.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">170.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Obravnavana zadeva je dejansko v določeni meri podobna zadevi Belgija in Forum 187/Komisija, v kateri je Sodišče ugotovilo, da se izpodbijani akt v skladu s členom 263, četrti odstavek, PDEU posamično nanaša na razna podjetja, ki jim je bila izdana odobritev, ki pa je ni bilo mogoče več podaljšati zaradi izpodbijanega akta Unije. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-142" href="#t-142">142</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">171.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tretjič, obravnavana zadeva je zelo podobna zadevam – navedenim v točkah 33 in 34 zgoraj –, v katerih je bilo priznano posamično nanašanje v zvezi z osebami, ki so imele ključno vlogo v postopku sprejemanja izpodbijanega akta. Menim, da je položaj pritožnikov zlasti enakovreden položaju podjetij, katerih informacije so bile uporabljene za izračun ključnih parametrov v postopkih v zvezi z dampingom. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-143" href="#t-143">143</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">172.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Splošno sodišče je ta element spregledalo, kljub dejstvu, da se je eden od obeh razlogov za razglasitev ničnosti, na katerega so se sklicevali pritožniki, nanašal prav na to, da je Komisija uporabila podatke, ki so jih predložili pritožniki. Skupina BAT je ena od dveh vodilnih proizvajalcev in prodajalcev ogrevanih tobačnih izdelkov na trgu Unije, zato je očitno, da je bila podatkom, ki jih je navedena skupina predložila, pripisana velika teža pri izračunih Komisije, ko je ta ugotavljala, ali so se okoliščine bistveno spremenile v smislu Direktive 2014/40. Pritožniki bi torej morali imeti možnost, da navedene izračune preverijo sodišča Unije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">173.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Četrtič, izpodbijani akt ni akt zakonodajalca Unije, ki uporablja svoje pristojnosti glede določanja politike za urejanje določene gospodarske dejavnosti na splošno in abstraktno. Gre namreč za regulativni akt Komisije na podlagi delegiranih pristojnosti zakonodajalca Unije, ki je bil sprejet v postopku, ki po naravi ni zakonodajen, začel pa se je zaradi zelo specifičnih okoliščin (naraščanja prodaje ogrevanih tobačnih izdelkov). Kljub svoji na pol zakonodajni naravi je jasno, da gre torej pri vsebini izpodbijanega akta za odločanje (ki je podobno upravni odločbi). Zato menim, da obravnavana zadeva jasno spada v okvir sodne prakse, navedene v točkah 35 in 36 zgoraj, ki se nanaša na okoliščine, v katerih so sodišča Unije sprejela, da imajo osebe, na položaj katerih na trgu izpodbijani akt resno vpliva, procesno upravičenje za izpodbijanje navedenega akta.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">174.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vsaj na prvi pogled je trditev pritožnikov, da je izpodbijani akt resno vplival na njihov položaj na trgu, razumen glede na obseg njihove prodaje ogrevanih tobačnih izdelkov z aromo na trgu Unije. Kljub temu pa menim, da je treba iti še dlje in z istega vidika ugotoviti, da je nanje vplival tudi precej specifično.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">175.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pritožniki so na prvi stopnji navedli (in predložili upoštevne dokaze) obseg naložb v preteklih letih v zvezi z ogrevanimi tobačnimi izdelki. Splošno sodišče pa je – po mojem mnenju napačno – ta element povsem spregledalo. Dejstvo je, da ni sporno, da so bili tožniki med (zelo redkimi) podjetji, ki so na trg Unije uvedli nov tobačni izdelek. V ta namen so morali vložiti precejšnja sredstva, med drugim za razvoj nove tehnologije, vzpostavljanje novih distribucijskih kanalov ter predstavitev izdelka strankam in skrb, da je ta strankam čim bolj privlačen. Ne bi se zmotili, če bi trdili, da je bil izpodbijani akt – kot je navedeno v točki 98 zgoraj – uveden prav zato, ker so bili tožniki pri navedenem precej uspešni, zato se je prodaja zadevnega izdelka v dokaj kratkem časovnem obdobju močno povečala.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">176.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na podlagi navedenega je v gospodarskem smislu nesmiselno trditi, da so podjetja, ki so nedavno vstopila oziroma še bodo vstopila na trg ogrevanih tobačnih izdelkov Unije – ter pri tem morda izkoristila že opravljene naložbe podjetij, kot so pritožniki –, v položaju, ki je primerljiv s položajem pritožnikov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">177.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz zgoraj navedenega izhaja, da je na podlagi sodne prakse, ki izhaja iz sodbe Plaumann, mogoče opredeliti štiri razloge, zakaj bi se moralo šteti, da se izpodbijani akt na pritožnike posamično nanaša. Povsem možno je, da bi za to zadoščal že zgolj eden od navedenih razlogov, katerikoli. To bi veljalo še toliko bolj, če bi se navedene razloge obravnavalo skupaj, kar so – kot poudarjajo pritožniki – sodišča Unije dosledno delala. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-144" href="#t-144">144</a>
</span>) </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">178.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Posledično ugotavljam, da je prvi del pritožbenega razloga pritožnikov utemeljen.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">C.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Drugi del pritožbenega razloga</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">1.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Trditve strank</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">179.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Drugi del pritožbenega razloga pritožnikov se nanaša na točki 54 in 55 izpodbijanega sklepa, v katerih je Splošno sodišče obravnavalo njihovo trditev, da bi se na podlagi preizkusa „bistvenega poseganja v njihov položaj na trgu“ moralo šteti, da se ukrep nanje posamično nanaša. Pritožniki poudarjajo: (i) da sta na trgu ogrevanih tobačnih izdelkov Unije zgolj dva pomembna subjekta, ki prodata skoraj vse ogrevane tobačne izdelke, kupljene v Uniji (več kot 99 %), ter (ii) v portfelju ogrevanih tobačnih izdelkov skupine BAT v Evropski uniji jih je večina izdelkov z aromo (približno 70 % njihove prodaje).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">180.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija in francoska vlada menita, da navedene trditve ne zadoščajo za ugotovitev, da gre za „posamično nanašanje“. Vpliv izpodbijanega akta na tržni položaj pritožnikov, tudi če bi bil ta znaten, sam po sebi še ne bi upravičeval take ugotovitve.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">2.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Analiza</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">181.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ker sem ugotovil, da je prvi del pritožbenega razloga pritožnikov utemeljen, je jasno, da ni treba obravnavati še drugega dela. Vsekakor je jasno, da iz razlogov, navedenih v točkah 35, 36 in od 173 do 176 zgoraj, menim, da je drugi del pritožbenega razloga pritožnikov prav tako utemeljen.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">182.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Če pa se Sodišče ne bi strinjalo z mojo presojo prvega dela pritožbenega razloga, bi to pomenilo, da bi bilo treba drugi del navedenega pritožbenega razloga prav tako zavrniti kot neutemeljen. V takem primeru bi se moral strinjati s Komisijo in francosko vlado, da zgolj dejstvo, da izpodbijani akt posebno močno vpliva na gospodarske dejavnosti pritožnikov – zaradi njihovega pomembnega tržnega deleža na trgu Unije in/ali zaradi pomembnosti zadevnih izdelkov v njihovem portfelju –, samo po sebi še ne pomeni elementa, ki upravičuje ugotovitev, da gre za posamično nanašanje v smislu člena 263, četrti odstavek, PDEU. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-145" href="#t-145">145</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">VI.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Posledice presoje</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">183.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ker je pritožbeni razlog tožnikov utemeljen, bi bilo treba razveljaviti izpodbijani sklep.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">184.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V skladu s členom 61, prvi odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije lahko to v primeru razveljavitve odločbe Splošnega sodišča zadevo vrne v razsojanje Splošnemu sodišču ali pa samo dokončno odloči o zadevi, če stanje postopka to dovoljuje.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">185.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V obravnavani zadevi menim, da stanje postopka Sodišču dovoljuje, da dokončno odloči o dopustnosti ničnostne tožbe, ki so jo pritožniki vložili pri Splošnem sodišču. </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">186.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V točkah od 18 do 33 izpodbijanega sklepa je Splošno sodišče zavrnilo ugovor nedopustnosti Komisije, v delu, v katerem je navedena institucija trdila, da se izpodbijani akt na tožnike ne nanaša neposredno. Ta del sklepa ni bil predmet pritožbe, zato je dokončen.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">187.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Posledično torej velja, da ker se mora izpodbijani akt na tožnike nanašati posamično in neposredno, je njihova tožba na prvi stopnji dopustna.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">188.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nasprotno pa stanje postopka Sodišču ne dovoljuje odločanja o vsebini navedene tožbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">189.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pritožniki so v tožbi pred Splošnim sodiščem navedli dva tožbena razloga proti izpodbijanemu aktu. Za presojo navedenih razlogov bi bila potrebna podrobna pravna in dejanska presoja trditev vseh strank v postopku, ob upoštevanju dokazov, ki jih te predložijo. Ker take presoje v izpodbijanem sklepu ni, stanje postopka Sodišču ne dovoljuje, da bi o obravnavani zadevi dokončno odločilo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">190.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato je treba zadevo vrniti v razsojanje Splošnemu sodišču in pridržati odločitev o stroških.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">VII.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predlog</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">191.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede na navedeno Sodišču predlagam, naj:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">sklep z dne 20. septembra 2023, Nicoventures Trading in drugi/Komisija (T‑706/22, EU:T:2023:579) razveljavi;</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">tožbo razglasi za dopustno;</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">zadevo vrne v razsojanje Splošnemu sodišču, da to meritorno odloči, in</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">pridrži odločitev o stroških.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <div/>
  <hr class="note"/>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-1" href="#c-1">1</a>
</span>) Jezik izvirnika: angleščina.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-2" href="#c-2">2</a>
</span>) Prvič objavljena leta 1915. Prevedel Vevar, Š. (na voljo na spletu: https://airbeletrina.si/pred-zakonom/).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-3" href="#c-3">3</a>
</span>) Sodba z dne 15. julija 1963, Plaumann/Komisija (25/62, EU:C:1963:17, str. 107; v nadaljevanju: sodba Plaumann).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-4" href="#c-4">4</a>
</span>) T‑706/22, EU:T:2023:579, v nadaljevanju: izpodbijani sklep.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-5" href="#c-5">5</a>
</span>) Delegirana direktiva Komisije z dne 29. junija 2022 o spremembi Direktive 2014/40/EU Evropskega parlamenta in Sveta glede umika nekaterih izjem v zvezi z ogrevanimi tobačnimi izdelki (UL 2022, L 283, str. 4; v nadaljevanju: izpodbijani akt).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-6" href="#c-6">6</a>
</span>) Direktiva 2014/40/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic o proizvodnji, predstavitvi in prodaji tobačnih in povezanih izdelkov in razveljavitvi Direktive 2001/37/ES (UL 2014, L 127, str. 1, ter popravek v UL 2015, L 150, str. 24).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-7" href="#c-7">7</a>
</span>) Za nedavno sodno prakso glej na primer sodbi z dne 12. julija 2022, Nord Stream 2/Parlament in Svet (C‑348/20 P, EU:C:2022:548, točka 156; v nadaljevanju: sodba Nord Stream 2), ter z dne 4. oktobra 2024, Komisija/Svet in Svet/Front Polisario (C‑779/21 P in C‑799/21 P, EU:C:2024:835, točka 107).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-8" href="#c-8">8</a>
</span>) Glej sodbo z dne 18. maja 1994, Codorniu/Svet (C‑309/89, EU:C:1994:197, točka 22; v nadaljevanju: sodba Codorniu).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-9" href="#c-9">9</a>
</span>) Glej v tem smislu sodbo z dne 6. novembra 2018, Scuola Elementare Maria Montessori/Komisija, Komisija/Scuola Elementare Maria Montessori in Komisija/Ferracci (od C‑622/16 P do C‑624/16 P, EU:C:2018:873, točka 31 in navedena sodna praksa).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-10" href="#c-10">10</a>
</span>) Glej na primer sodbo Codorniu, točka 19.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-11" href="#c-11">11</a>
</span>) Glej v tem smislu sodbo z dne 23. aprila 2013, Gbagbo in drugi/Svet (od C‑478/11 P do C‑482/11 P, EU:C:2013:258, točka 56). Glej tudi sodbi z dne 29. oktobra 1980, Roquette Frères/Svet (138/79, EU:C:1980:249, točki 15 in 16), in z dne 17. aprila 2008, Flaherty in drugi/Komisija (C‑373/06 P, C‑379/06 P in C‑382/06 P, EU:C:2008:230, točke 26, 27 in 41; v nadaljevanju: sodba Flaherty).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-12" href="#c-12">12</a>
</span>) Glej med drugim sodbi z dne 13. marca 2008, Komisija/Infront WM (C‑125/06 P, EU:C:2008:159, točka 71; v nadaljevanju: sodba Infront), in z dne 27. februarja 2014, Stichting Woonpunt in drugi/Komisija (C‑132/12 P, EU:C:2014:100, točka 59; v nadaljevanju: sodba Stichting Woonpunt).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-13" href="#c-13">13</a>
</span>) Podobno Hartley, T. C., The Foundations of European Union Law, 8. izdaja, Oxford University Press, 2014, str. 373, in Gratsias, D., „Άμεση δικαστική προστασία των ιδιωτών κατά το άρθρο 263 ΣΛΕΕ: Μερικές σκέψεις“, v Το Δικαστήριο της ΕΕ- Εγγυητής της εύρυθμης λειτουργίας της Ευρωπαϊκής Ένωσης και των δικαιωμάτων των πολιτών, Sakkoulas, 2016, str. od 19 do 44.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-14" href="#c-14">14</a>
</span>) Zaradi celovitosti obravnave naj dodam, da Sodišče že nekaj časa uporablja preizkus zaprte skupine vzporedno z drugim (alternativnim) preizkusom, pogosto imenovanim preizkus abstraktne terminologije. Pri navedenem preizkusu se v bistvu preverja, ali gre pri izpodbijanem aktu res za dejansko odločbo in ne za akt, ki se splošno uporablja (glej na primer sodbi z dne 5. maja 1977, Koninklijke Scholten Honig/Svet in Komisija (101/76, EU:C:1977:70, točki 7 in 8), in z dne 17. junija 1980, Calpak in Società Emiliana Lavorazione Frutta/Komisija (789/79 in 790/79, EU:C:1980:159, točki 7 in 8)). Navedeni alternativni preizkus je temeljil na besedilu takratnega člena 173 Pogodbe o ES, ki se je nanašal na „odločbe, ki se [...] neposredno in posamično nanašajo [na tožnika], čeprav so v obliki uredbe ali odločbe, naslovljene na drugo osebo“ (moj poudarek). Preizkus je bil ob koncu osemdesetih let dvajsetega stoletja opuščen, ker ni bil v skladu s sodno prakso Sodišča, v skladu s katero je na podlagi (sedanjega) člena 263 PDEU pomembna vsebina akta in ne njegova oblika. V vsakem primeru bi bil navedeni pristop danes neskladen z novim besedilom člena 263 PDEU, saj je bil z Lizbonsko pogodbo izraz „odločba“ nadomeščen z izrazom „akt“.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-15" href="#c-15">15</a>
</span>) Glej med drugim sodbo Nord Stream 2, točka 157.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-16" href="#c-16">16</a>
</span>) Glej v tem smislu sodbo z dne 17. januarja 1985, Piraiki-Patraiki in drugi/Komisija (11/82, EU:C:1985:18, točki 20 in 21; v nadaljevanju: sodba Piraiki-Patraiki).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-17" href="#c-17">17</a>
</span>) To je bilo jasno že od začetka: glej na primer Bebr, G., Judicial Control of the European Communities, Stevens &amp; Sons, 1962, str. od 69 do 76.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-18" href="#c-18">18</a>
</span>) Terminologija, ki jo uporabljam, temelji predvsem na delih W. N. Hohfelda. Med deli navedenega avtorja glej na primer „Some Fundamental Legal Conceptions as Applied in Judicial Reasoning“, Yale Law Journal, zv. 23, 1913, str. od 16 do 59, na str. 30.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-19" href="#c-19">19</a>
</span>) Čeprav pravo Unije v tem smislu ne zagotavlja nobene specifične pravice, je neizkrivljena konkurenca bistvenega pomena za vzpostavitev notranjega trga (glej člen 3 PEU in Protokol (št. 27) o notranjem trgu in konkurenci) in jo je mogoče šteti tudi za vzporednico svobodi gospodarske pobude (iz člena 16 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah; v nadaljevanju: Listina). Za primerjavo glej z dne 6. novembra 2018, Scuola Elementare Maria Montessori/Komisija, Komisija/Scuola Elementare Maria Montessori in Komisija/Ferracci (od C‑622/16 P do C‑624/16 P, EU:C:2018:873, točka 43).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-20" href="#c-20">20</a>
</span>) Glej med drugim sodbo z dne 26. junija 1990, Sofrimport/Komisija (C‑152/88, EU:C:1990:259, točka 11); sodbo Piraiki-Patraiki, točke od 15 do 19, in sodbo z dne 11. februarja 1999, Antillean Rice Millsin drugi/Komisija (C‑390/95 P, EU:C:1999:66, točke od 25 do 30).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-21" href="#c-21">21</a>
</span>) Glej na primer sodbe Codorniu, točka 21, Infront, točka 72, ter Stichting Woonpunt, točki 61 in 62. V strokovni literaturi je to izpostavljeno v Craig, P. in De Burca, G., EU Law: Text, Cases, and Materials, 4. izdaja, Oxford University Press, 2008, str. 513.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-22" href="#c-22">22</a>
</span>) To ne pomeni, da se je moral tožnikov položaj v preteklosti že v celoti izkristalizirati. Glej na primer sodbo z dne 27. novembra 1984, Agricola commerciale olio in drugi/Komisija (232/81, EU:C:1984:358, točki 10 in 11), ter sodbo Flaherty (točki 40 in 41).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-23" href="#c-23">23</a>
</span>) Glej na primer sodbi z dne 19. maja 1993, Cook/Komisija (C‑198/91, EU:C:1993:197, točke od 23 do 26), in z dne 24. maja 2011, Komisija/Kronoply in Kronotex (C‑83/09 P, EU:C:2011:341, točke od 45 do 48).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-24" href="#c-24">24</a>
</span>) Glej sodbe z dne 25. oktobra 1977, Metro SB-Großmärkte/Komisija (26/76, EU:C:1977:167, točka 13); z dne 20. marca 1985, Timex/Svet in Komisija (264/82, EU:C:1985:119, točke od 13 do 16); z dne 28. januarja 1986, Cofaz in drugi/Komisija (169/84, EU:C:1986:42, točki 24 in 25); z dne 3. aprila 2003, BaByliss/Komisija (T‑114/02, EU:T:2003:100, točke od 92 do 95), in z dne 11. julija 2007, Alrosa/Komisija (T‑170/06, EU:T:2007:220, točka 40).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-25" href="#c-25">25</a>
</span>) Glej med drugim sodbe z dne 16. maja 1991, Extramet Industrie/Svet (C‑358/89, EU:C:1991:214); z dne 3. aprila 2003, BaByliss/Komisija (T‑114/02, EU:T:2003:100, točke od 87 do 117); z dne 22. decembra 2008, British Aggregates/Komisija (C‑487/06 P, EU:C:2008:757, točke od 46 do 57), in z dne 20. januarja 2022, Deutsche Lufthansa/Komisija (C‑594/19 P, EU:C:2022:40, točke od 74 do 76).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-26" href="#c-26">26</a>
</span>) Glej na primer tudi sodbo z dne 6. novembra 1990, Weddel/Komisija (C‑354/87, EU:C:1990:371, točke od 20 do 23). Hartley, T.C. v zvezi s tem govori o „aktih, ki so kvazisodne narave“ (v primerjavi z „akti, ki temeljijo zgolj na politiki in diskreciji“). Glej sprotno opombo 13 zgoraj, str. 371.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-27" href="#c-27">27</a>
</span>) Tako je bilo zlasti v zvezi s protidampinškimi dajatvami, ki so se pred sprejetjem Uredbe (EU) št. 37/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2014 o spremembi določenih uredb o skupni trgovinski politiki v zvezi s postopki za sprejetje določenih ukrepov (UL 2014, L 18, str. 1) uvajale na podlagi uredb Sveta. Glej med številnimi sodbo z dne 21. februarja 1984, Allied Corporation in drugi/Komisija (239/82 in 275/82, EU:C:1984:68, točka 11).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-28" href="#c-28">28</a>
</span>) Glej na primer sodbe z dne 30. junija 1988, CIDA in drugi/Svet (297/86, EU:C:1988:351, točka 13); z dne 24. marca 1994, Air France/Komisija (T‑3/93, EU:T:1994:36, točka 82), in z dne 14. julija 2022, Italy in Comune di Milano/Svet in Parlament (Sedež Evropske agencije za zdravila) (C‑106/19 in C‑232/19, EU:C:2022:568, točke od 69 do 72 in 76).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-29" href="#c-29">29</a>
</span>) Glej sklepne predloge generalne pravobranilke J. Kokott v zadevi Inuit Tapiriit Kanatami in drugi/Parlament in Svet (C‑583/11 P, EU:C:2013:21, točka 1).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-30" href="#c-30">30</a>
</span>) Glej med drugim Barav, A., „Direct and Individual Concern: An Almost Insurmountable Barrier to the Admissibility of Individual Appeal to the EEC Court“, Common Market Law Review, 1974, str. 191; Enchelmaier, S., „No-One Slips Through the Net? Latest Developments, and Non-Developments, in the European Court of Justice’s Jurisprudence on Art. 230(4) EC“, Yearbook of European Law, 2005, str. 173; Craig, P. in De Burca, G., sprotna opomba 21 zgoraj, str. 512; in Kombos, C.C., „The Recent Case Law on Locus Standi of Private Applicants under Art. 230 (4) EC: A Missed Opportunity or A Velvet Revolution?“, European Integration online Papers, št. 17, 2005.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-31" href="#c-31">31</a>
</span>) Glej na primer sodbe z dne 29. januarja 1985, Münchener Import-Weinkellerei Binderer/Komisija (147/83, EU:C:1985:26, točki 10 in 13); z dne 11. septembra 2002, Pfizer Animal Health/Svet (T‑13/99, EU:T:2002:209, točka 89), in z dne 1. aprila 2004, Komisija/Jégo-Quéré (C‑263/02 P, EU:C:2004:210, točka 46).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-32" href="#c-32">32</a>
</span>) Glej na primer sklepa z dne 30. aprila 2003, VVG International in drugi/Komisija (T‑155/02, EU:T:2003:125, točki 43 in 44), in z dne 13. novembra 2008, Lemaître Sécurité7Komisija (T‑301/06, EU:T:2008:495, točka 24; v nadaljevanju: sklep Lemaître).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-33" href="#c-33">33</a>
</span>) Glej sklepa Lemaître (točka 25) in z dne 5. maja 2009, WWF-UK/Svet (C‑355/08 P, EU:C:2009:286, točki 44 in 45), ter sodbo z dne 28. februarja 2002, BSC Footwear Supplies in drugi/Svet (T‑598/97, EU:T:2002:52, točka 61).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-34" href="#c-34">34</a>
</span>) Glej sklep z dne 18. decembra 1997, Komisija/Sveriges Betodlares in Henrikson (C‑409/96 P, EU:C:1997:635, točka 37), in sodbo z dne 10. decembra 2002, Kmisija/Camar in Tico (C‑312/00 P, EU:C:2002:736, točka 77).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-35" href="#c-35">35</a>
</span>)  Sodbi z dne 1. oktobra 1993, Komisija/Svet (C‑298/89, EU:C:2009:267, točka 18), in z dne 27. marca 1998, Komisija/Nemčija (T‑100/94, EU:C:2019:197, točki 60 in 82).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-36" href="#c-36">36</a>
</span>) Glej sodbi z dne 22. novembra 2001, Nederlandse Antillen/Svet (C‑452/98, EU:C:2001:623, točke od 70 do 75; v nadaljevanju: sodba Nederlandse Antillen), in z dne 10. aprila 2003, Komisija/Nederlandse Antillen (C‑142/00 P, EU:C:2003:217, točke od 70 do 75).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-37" href="#c-37">37</a>
</span>) Glej na primer Gormley, L.W., „Judicial review in EC and EU law - Some architectural malfunctions and design improvements?“, Cambridge Yearbook of European Legal Studies, 2001, str. 174, in Winter, G., „Plaumann withering: standing before the EU General Court underway from distinctive to substantial concern“, European Journal of Legal Studies, 2023, str. 85.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-38" href="#c-38">38</a>
</span>) Sodba z dne 25. marca 2021, Carvalho in drugi/Parlament in Svet (C‑565/19 P, EU:C:2021:252; v nadaljevanju: sodba Carvalho).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-39" href="#c-39">39</a>
</span>) Glej na primer Krämer, L., „The environment before the European Court of Justice“, v Voigt, C. (ur.), International Judicial Practice on the Environment, Cambridge University Press, 2019, str. 25, in Arnull, A., „Private applicants and the action for annulment since Codorniu“, Common Market Law Review, 2001, str. 8 in 9.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-40" href="#c-40">40</a>
</span>) Sklepni predlogi v zadevi Unión de Pequeños Agricultores/Svet (C‑50/00 P, EU:C:2002:197, točke od 33 do 103; v nadaljevanju: sklepni predlogi v zadevi UPA). K nekaterim argumentom generalnega pravobranilca F. G. Jacobsa se bom v nadaljevanju teh sklepnih predlogov še vrnil.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-41" href="#c-41">41</a>
</span>) Sodba z dne 3. maja 2002, Jégo-Quéré/Komisija (T‑177/01, EU:T:2002:112, točke od 27 do 51).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-42" href="#c-42">42</a>
</span>) Sodba z dne 25. julija 2002, Unión de Pequeños Agricultores/Svet (C‑50/00 P, EU:C:2002:462, točke od 34 do 75).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-43" href="#c-43">43</a>
</span>) Glej na primer preizkus na podlagi merila, da „akt škodljivo vpliva na interese tožnika“, kot ga je predlagal Arnull, A. („Challenging Community acts – An introduction“, v Micklitz, H.W. in Reich, N. (ur.), Public Interest Litigation Before European Courts, Nomos, 1996, str. 51), ter preizkus na podlagi merila, da se akt „osebno in znatno nanaša“ na osebo, kot ga je predlagal Winter, G. (sprotna opomba 37 zgoraj, str. 105).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-44" href="#c-44">44</a>
</span>) Glej primere, ki jih med drugim navajata Kombos, C., „Locus standi of representative groups in the shadow of Plaumann: Limitations and possible solutions“, Acta Juridica Hungarica, zv. 47, št. 4, 2006, str. 375, in Winter, G., sprotna opomba 37 zgoraj, str. 95 in 107.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-45" href="#c-45">45</a>
</span>) Kot bom pojasnil v točkah od 60 do 64 v nadaljevanju.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-46" href="#c-46">46</a>
</span>) Sodba z dne 3. maja 2002, Jégo-Quéré/Komisija (T‑177/01, EU:T:2002:112, točka 51) (moj poudarek).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-47" href="#c-47">47</a>
</span>) Dopuščam pa možnost, da lahko obstajajo izjemne okoliščine, v katerih se za dokaj veliko število oseb lahko šteje, da se ukrep nanje „posamično nanaša“. Menim, da je zadeva Danielsson take vrste paradigmatična zadeva. Nanašala se je na predlog za izdajo začasne odredbe, ki so ga vložili trije državljani Francoske Polinezije, ki so izpodbijali zakonitost odločbe Komisije, sprejete na podlagi pravil Pogodbe Euratom, v kateri ta v bistvu ni nasprotovala jedrskim poskusom francoskih organov na polinezijskih atolih Mururoa in Fangataufa. Predsednik takratnega Sodišča prve stopnje pa je predlog razglasil za očitno nedopusten, ker se na tožnike ni posamično nanašal. Menil je, da „tudi ob domnevi, da bi tožniki lahko utrpeli osebno škodo zaradi domnevnih škodljivih učinkov zadevnih jedrskih poskusov na okolje ali zdravje splošne javnosti, pa ta okoliščina sama po sebi ne zadošča, da se jim prizna posamično nanašanje [...], saj lahko škoda, na katero se sklicujejo, enako prizadene vse osebe, ki živijo na zadevnem območju“. Nadalje je poudaril, da tožniki niso predložili nobenega dokaza, iz katerega bi prima facie izhajalo, da izpodbijana odločba nanje vpliva iz kakršnega koli posebnega razloga. Glej sklep z dne 22. decembra 1995, Danielsson in drugi/Komisija (T‑219/95 R, EU:T:1995:219, točki 71 in 72). </p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-48" href="#c-48">48</a>
</span>) Moj poudarek.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-49" href="#c-49">49</a>
</span>) Glej sklepne predloge generalnega pravobranilca M. Lagrangea v zadevi Assider/Visoka oblast (3/54, EU:C:1954:6, str. 171).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-50" href="#c-50">50</a>
</span>) Glej zlasti sodbi z dne 11. februarja 1955, Assider/Visoka oblast (3/54, EU:C:1955:2, str. 69), in z dne 29. novembra 1956, Fédération charbonnière de Belgique/Visoka oblast (8/55, EU:C:1956:11, str. 257 in 258).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-51" href="#c-51">51</a>
</span>) Glej sodbo z dne 14. decembra 1962, Confédération nationale des producteurs de fruits and légumes in drugi/Svet (16/62 in 17/62, EU:C:1962:47, str. 478), ter, podrobneje, sklepne predloge generalnega pravobranilca M. Lagrangea v istih združenih zadevah (EU:C:1962:40, str. 482 in 483).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-52" href="#c-52">52</a>
</span>) Glej med drugim Catalano, N., „La protezione giurisdizionale nel sistema del trattato C.E.E. nei confronti degli atti non normativi“, Foro Italiano, 1965, del V, zv. 77. Glej tudi, s sklici na nadaljnje dokumente iz istega obdobja, Boerger-De Smedt, A., „La Cour de Justice dans les négociations du traité de Paris instituant la CECA“, Journal of European Integration History, 2008, str. 7, ter Arena, A., „The Community system of judicial protection: A tale of two legal revolutions“, Yearbook of European Law, 2025, str. od 13 do 20.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-53" href="#c-53">53</a>
</span>) Glej Evropska konvencija, Final report of the discussion circle on the Court of Justice (Končno poročilo kroga za razpravo o Sodišču), CONV 636/03, točke od 17 do 27.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-54" href="#c-54">54</a>
</span>) Glej Evropska konvencija, Praesidium, Articles on the Court of Justice and the High Court (Členi o Sodišču in Višjem sodišču), CONV 734/03, str. od 17 do 21.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-55" href="#c-55">55</a>
</span>) Sodba z dne 3. oktobra 2013, Inuit Tapiriit Kanatami in drugi/Parlament in Svet (C‑583/11 P, EU:C:2013:625, točke od 69 do 71). Moj poudarek.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-56" href="#c-56">56</a>
</span>) Kot je navedel generalni pravobranilec G. Cosmas v svojih sklepnih predlogih v zadevi Greenpeace Council in drugi/Komisija (C‑321/95 P, EU:C:1997:421, točka 53), „pravni red [Unije] ne priznava actio popularis“. Naj dodam, da tudi večina pravnih sistemov držav članic ne pozna te vrste tožbe. Glej na primer Eliantonio, M., et al., Standing up for your right(s) in Europe – A comparative study on legal standing (Locus Standi) before the EU and Member States’ courts, Evropski parlament, študija, 2012, str. 60.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-57" href="#c-57">57</a>
</span>) Razlikovanje med privilegiranimi tožniki in neprivilegiranimi tožniki je očitno v nasprotju s to zamislijo. Te vrste postopek se ne zahteva na podlagi člena 6 Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju: EKČP). Kot je navedlo Evropsko sodišče za človekove pravice (v nadaljevanju: ESČP), „člen 6 […] ne zagotavlja pravice do dostopa do sodišča, ki bi omogočal razveljavitev ali prevlado nad predpisom, ki ga je sprejel zakonodajalec“ (sodba z dne 24. septembra 2002, Posti in Rahko proti Finski, CE:ECHR:2002:0924JUD002782495, točka 52).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-58" href="#c-58">58</a>
</span>) Glej znova končno poročilo kroga za razpravo o Sodišču (sprotna opomba 53 zgoraj), točka 19. Glej tudi sodbo Carvalho, točki 47 in 49, sodbo z dne 10. septembra 2024, KS in drugi/Svet in drugi (C‑29/22 P in C‑44/22 P, EU:C:2024:725, točka 73; v nadaljevanju: sodba KS in KD), ter sklep z dne 14. januarja 2021, Sabo in drugi/Parlament in Svet (C‑297/20 P, EU:C:2021:24, točka 29).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-59" href="#c-59">59</a>
</span>) Glej zlasti Mnenje Sodišča 2/13 (Pristop Unije k EKČP) z dne 18. decembra 2014 (EU:C:2014:2454, točki 157 in 158).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-60" href="#c-60">60</a>
</span>) Glej z nadaljnjimi sklicevanji moje sklepne predloge v zadevi Komisija/Združeno kraljestvo (Sodba vrhovnega sodišča) (C‑516/22, EU:C:2023:857, točka 76).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-61" href="#c-61">61</a>
</span>) Glej med drugim sodbo z dne 22. novembra 2022, Komisija/Svet (Pristop k Ženevskemu aktu) (C‑24/20, EU:C:2022:911, točka 83).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-62" href="#c-62">62</a>
</span>) V zvezi s tem glej Eliantonio, M. in Lees, E. (ur.), The Legitimacy of EU Environmental Governance and the Role of the European Courts, Oxford University Press, 2025, zlasti sedmo poglavje.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-63" href="#c-63">63</a>
</span>) Mnenje Sodišča 1/09 (Sporazum o vzpostavitvi enotnega sistema za reševanje patentnih sporov) z dne 8. marca 2011 (EU:C:2011:123, točki 66 in 69).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-64" href="#c-64">64</a>
</span>) Člen 277 PDEU določa „ugovor nezakonitosti“, ki omogoča posredni nadzor nad zakonitostjo aktov Unije. Ta vsaki stranki v postopku, v katerem se obravnava akt Unije, ki se splošno uporablja, omogoča sklicevanje na neveljavnost iz Pogodbe, zaradi česar naj se akt ne uporablja, in to tudi po izteku roka, v katerem je akt mogoče izpodbijati.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-65" href="#c-65">65</a>
</span>) V tem smislu glej med drugim sodbo z dne 23. aprila 1986, Les Verts/Parlament (294/83, EU:C:1986:166, točka 23; v nadaljevanju: sodba Les Verts), sodbo Inuit, točka 92, in sodbo z dne 15. julija 2021, FBF (C‑911/19, EU:C:2021:599, točka 60).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-66" href="#c-66">66</a>
</span>) Sodba z dne 30. junija 2005, Bosphorus Hava Yolları Turizm ve Ticaret Anonim Şirketi proti Irski (CE:ECHR:2005:0630JUD004503698, točke od 159 do 165).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-67" href="#c-67">67</a>
</span>) François-Marie Arouet (oziroma Voltaire), Kandid ali optimizem, prvič objavljeno leta 1759.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-68" href="#c-68">68</a>
</span>) Eden od takih primerov je sodba z dne 15. novembra 2016, Ullens de Schooten (C‑268/15, EU:C:2016:874).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-69" href="#c-69">69</a>
</span>) Podobno Bobek, M., „Why is it better to treat every provision of a directive as a (horizontally) directly effective one“, International Journal of Comparative Labour Law and Industrial Relations, 2023, str. 220. Glej tudi sklepne predloge v zadevi UPA, točke od 64 do 67.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-70" href="#c-70">70</a>
</span>) S sklicevanjem na sodbo z dne 26. februarja 2002, Svet/Boehringer (C‑23/00 P, EU:C:2002:118, točka 52). Glej med drugim tudi sodbo z dne 21. decembra 2016, Club Hotel Loutraki in drugi/Komisija (C‑131/15 P, EU:C:2016:989, točka 68).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-71" href="#c-71">71</a>
</span>) Sodna praksa, ki je nastala na podlagi sodbe z dne 9. marca 1994, TWD Textilwerke Deggendorf (C‑188/92, EU:C:1994:90, točki 17 in 18). Glej, bolj nedavno, sodbi z dne 5. marca 2015, Banco Privado Português in Massa Insolvente do Banco Privado Português (C‑667/13, EU:C:2015:151, točka 28 in navedena sodna praksa), in z dne 25. julija 2018, Georgsmarienhütte in drugi (C‑135/16, EU:C:2018:582, točki 43 in 44).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-72" href="#c-72">72</a>
</span>) Glej na primer sklepne predloge generalnega pravobranilca D. Ruiz-Jaraboja Colomerja v združenih zadevah Atzeni in drugi (C‑346/03 in C‑529/03, EU:C:2005:256, točka 88).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-73" href="#c-73">73</a>
</span>) Glej med drugim sodbo z dne 17. marca 2011, AJD Tuna (C‑221/09, EU:C:2011:153), in sklep z dne 14. februarja 2012, AJD Tuna/Komisija (T‑329/08, EU:T:2012:72). V zvezi s tem glej Mastroianni, R. in Pezza, A., „Striking the right balance: Limits on the right to bring an action under Article 263 (4) of the Treaty on the Functioning of the European Union“, American University International Law Review, 2015, str. 743. Glej, bolj nedavno, tudi sklepne predloge generalne pravobranilke T. Ćapeta v zadevi WhatsApp Ireland/EOVP (C‑97/23 P, EU:C:2025:210, točki 174 in 175).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-74" href="#c-74">74</a>
</span>) Obravnavana zadeva namreč poteka hkrati z zadevo C-759/23, PJ Carroll in Nicoventures Trading, v kateri sem svoje sklepne predloge predstavil 30. januarja 2025 (C‑759/23, EU:C:2025:44) in o kateri Sodišče še ni odločilo.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-75" href="#c-75">75</a>
</span>) C‑348/20 P, EU:C:2021:831, točka 191. Moj poudarek. </p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-76" href="#c-76">76</a>
</span>) Uredba (ES) št. 1367/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o uporabi določb Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v institucijah in organih Unije (UL 2006, L 264, str. 13; kakor je bila spremenjena).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-77" href="#c-77">77</a>
</span>) Glej sklepne predloge generalne pravobranilke J. Kokott v združenih zadevah EIB/ClientEarth ter Komisija/EIB (C‑212/21 P in C‑223/21 P, EU:C:2022:1003, točke od 47 do 57).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-78" href="#c-78">78</a>
</span>) Glej v tem smislu sodbo Nord Stream 2, točke od 159 do 163.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-79" href="#c-79">79</a>
</span>) Glej v tem smislu sodbo Carvalho, točka 40. Glej tudi sodbo z dne 2. marca 2010, Arcelor/Parlament in Svet (T‑16/04, EU:T:2010:54, točka 104). Vendar pa je stopnja vpliva izpodbijanega akta na položaj tožnika zagotovo lahko eden od dejavnikov, ki ga je skupaj z drugimi mogoče upoštevati pri ugotavljanju, ali se akt na tožnika posamično nanaša. Glej v tem smislu sodbo z dne 18. oktobra 2023, Zippo Manufacturing in Zippo/Komisija (T‑402/20, EU:T:2023:640, točka 26).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-80" href="#c-80">80</a>
</span>) Glej v tem smislu sodbi z dne 1. julija 1965, Toepfer in Getreide-Import Gesellschaft/Komisija (106/63 in 107/63, EU:C:1965:65, str. 411), in Piraiki-Patraiki (točka 31).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-81" href="#c-81">81</a>
</span>) Glej zadeve, navedene v sprotni opombi 36 zgoraj.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-82" href="#c-82">82</a>
</span>) Glej zlasti sodbo Nederlandse Antillen (točke 57 in od 62 do 64).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-83" href="#c-83">83</a>
</span>) Glej, s sklicevanjem na sodno prakso, sklepne predloge generalnega pravobranilca M. Bobka v zadevi Région de Bruxelles-Capitale/Komisija (C‑352/19 P, EU:C:2020:588, točka 62; v nadaljevanju: sklepni predlogi v zadevi Région de Bruxelles-Capitale).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-84" href="#c-84">84</a>
</span>) Glej člen 109 in Prilogo IV k sklepu Sveta 91/482/EGS z dne 25. julija 1991 (Council Decision 91/482/EEC of 25 July 1991 on the association of the overseas countries and territories with the European Economic Community; UL 1991, L 263, str. 1).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-85" href="#c-85">85</a>
</span>) Glej zlasti sodbo Nederlandse Antillen (točki 73 in 74).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-86" href="#c-86">86</a>
</span>) Glej točko 3 zgoraj (moj poudarek).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-87" href="#c-87">87</a>
</span>) Glej na primer sodbo z dne 14. julija 1983, Spijker Kwasten/Komisija (231/82, EU:C:1983:220, točka 9); ter sklepa z dne 28. marca 1996, Kik /Svet in Komisija (C‑270/95 P, EU:C:1996:155, točka 36), in z dne 12. decembra 2003, Bactria/Komisija (C‑258/02 P, EU:C:2003:675, točki 35 in 36). Glej tudi sklepne predloge generalnega pravobranilca C. O. Lenza v zadevi Codorniu/Svet (C‑309/89, EU:C:1992:406, točka 38), in generalnega pravobranilca M. Bobka v zadevi Nord Stream 2/Parlament in Svet (C-348/20 P, EU:C:2021:831, točka 190).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-88" href="#c-88">88</a>
</span>) Glej sklepne predloge generalnega pravobranilca C. O. Lenza v zadevi Codorniu, točki 39 in 52. </p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-89" href="#c-89">89</a>
</span>) Glej sodbo z dne 11. februarja 1999, Antillean Rice Mills in drugi/Komisija (C-390/95 P, EU:C:1999:66, točka 28) (moj poudarek).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-90" href="#c-90">90</a>
</span>) Glej sodbo Codorniu, točka 22 (moj poudarek). </p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-91" href="#c-91">91</a>
</span>) Glej sodbo Flaherty, točki 26 in 41 (moj poudarek).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-92" href="#c-92">92</a>
</span>) Med številnimi glej Craig, P. in De Burca, G., sprotna opomba 21 zgoraj, str. 512.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-93" href="#c-93">93</a>
</span>) Glej na primer prvo letno poročilo Sodišča iz leta 1998 (o delovanju sodstva v letu 1997), zlasti str. 172 in 178.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-94" href="#c-94">94</a>
</span>) Glej v tem smislu sodbo z dne 9. novembra 2010, Volker und Markus Schecke in Eifert (C‑92/09 in C‑93/09, EU:C:2010:662, točka 85).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-95" href="#c-95">95</a>
</span>) Glej v tem smislu sodbo z dne 17. decembra 2020, Centraal Israëlitisch Consistorie van België in drugi (C‑336/19, EU:C:2020:1031, točka 65).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-96" href="#c-96">96</a>
</span>) Glej v tem smislu sodbo z dne 4. maja 2016, Philip Morris Brands in drugi (C‑547/14, EU:C:2016:325, točke od 152 do 156).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-97" href="#c-97">97</a>
</span>) Glej zlasti člen 12 (Svoboda zbiranja in združevanja) in člen 16 (Svoboda gospodarske pobude) Listine.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-98" href="#c-98">98</a>
</span>) V zvezi s tem iz ustaljene sodne prakse izhaja, da so tožbe, ki jih vložijo združenja, dopustne v treh dobro opredeljenih okoliščinah: prvič, če združenje zastopa interese podjetij, ki bi bila upravičena začeti postopek v svojem imenu in imajo torej tudi sama procesno upravičenje; drugič, če se združenje razlikuje od drugih na podlagi vpliva na njegove lastne interese; in tretjič, če mu pravna določba izrecno podeljuje več procesnih pravic. Glej sklepne predloge generalne pravobranilke L. Medina v zadevi China Chamber of Commerce for Import and Export of Machinery and Electronic Products in drugi/Komisija (C‑478/21 P, EU:C:2023:117, točka 35 in navedena sodna praksa).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-99" href="#c-99">99</a>
</span>) To pomeni, da bi se skromna razširitev uporabe sodne prakse, ki jo predlagam, (i) večinoma nanašala na okoliščine, v katerih tožnik najverjetneje nima dostopa do nacionalnega sodišča, ki bi lahko vložilo predlog za sprejetje predhodne odločbe pri Sodišču glede veljavnosti zadevnega akta Unije na podlagi člena 267 PDEU (ker morda nacionalni ukrep za izvajanje zadevnega akta ne obstaja); ter (ii) izključena bi bila vsakršna uporaba ničnostne tožbe kot actio popularis.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-100" href="#c-100">100</a>
</span>) To tudi pomeni, da bi se okrepila pravna varnost glede izpodbijanih aktov, saj bi bila sodišča Unije pristojna odločati o vprašanjih veljavnosti le v kratkem obdobju, za razliko od zadev, ki se Sodišču predložijo na podlagi člena 267 PDEU še več let po sprejetju akta.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-101" href="#c-101">101</a>
</span>) Glej sklepne predloge generalnega pravobranilca M. Bobka v zadevi Région de Bruxelles-Capitale, točka 142.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-102" href="#c-102">102</a>
</span>) Podrobneje glej moje sklepne predloge v zadevi ECB/Crédit lyonnais (C‑389/21 P, EU:C:2022:844, točke od 41 do 74).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-103" href="#c-103">103</a>
</span>) Sklepni predlogi v zadevi Djurgården-Lilla Värtans Miljöskyddsförening (C‑263/08, EU:C:2009:421, točka 62).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-104" href="#c-104">104</a>
</span>) Sklepni predlogi v zadevi Greenpeace Council in drugi/Komisija (C-321/95 P, EU:C:1997:421, točka 117).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-105" href="#c-105">105</a>
</span>) Podobno meni Harding, C., „The private interest in challenging community action“, European Law Review, 1980, str. 354.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-106" href="#c-106">106</a>
</span>) Glej na primer Hoge Raad der Nederlanden (vrhovno sodišče Nizozemske), sodba z dne 20. septembra 2019, State of the Netherlands proti Stichting Urgenda (19/00135, NL:HR:2019:2007); Bundesverfassungsgericht (zvezno ustavno sodišče, Nemčija), sklep z dne 24. marca 2021, Klimabeschluss (1 BvR 2656/18, 1 BvR 288/20, 1 BvR 96/20, 1 BvR 78/20, DE:BVerfG:2021:rs20210324.1bvr265618), ter Conseil d’État (državni svet, Francija), odločba z dne 1. julija 2021, Commune de Grande-Synthe proti Franciji (št. 427301, FR:CECHR:2021:427301.20210701).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-107" href="#c-107">107</a>
</span>) ESČP, sodba z dne 9. aprila 2024, Verein Klimaseniorinnen Schweiz in drugi proti Švici (CE:ECHR:2024:0409JUD005360020; v nadaljevanju: zadeva Klimaseniorinnen), ter sklepa z dne 9. aprila 2024, Duarte Agostinho in drugi proti Portugalski in 32 drugim (CE:ECHR:2024:0409DEC003937120), ter z dne 9. aprila 2024, Carême proti Franciji (CE:ECHR:2024:0409DEC000718921).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-108" href="#c-108">108</a>
</span>) Svetovalno mnenje z dne 21. maja 2024, zadeva št. 31/2022, na podlagi zahteve, ki jo je predložila Commission of Small Island States on climate change and international law (Komisija malih otoških držav za obravnavo podnebnih sprememb in mednarodnega prava).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-109" href="#c-109">109</a>
</span>) Za primer naj navedem, da je že leta 1985 Sodišče ugotovilo, da je varstvo okolja „eden ob ključnih ciljev Skupnosti“ (sodba z dne 7. februarja 1985, ADBHU (240/83, EU:C:1985:59, točka13)), kljub temu, da takrat v Pogodbah Skupnosti okolje ni bilo nikjer izrecno omenjeno. Danes morajo biti zagotavljanje visoke ravni varstva in izboljševanja kakovosti lastnosti okolja v okviru ciljev Unije (člen 3 PEU) ter zahteve, ki izhajajo iz varstva zdravja ljudi in okolja, vključene v opredelitev in izvajanje preostalih politik in dejavnosti Unije (člena 9 in 11 PDEU).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-110" href="#c-110">110</a>
</span>) Sodba z dne 17. decembra 2020, Centraal Israëlitisch Consistorie van België in drugi (C‑336/19, EU:C:2020:1031, točka 77).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-111" href="#c-111">111</a>
</span>) Sodbi z dne 6. oktobra 1982, Cilfit in drugi (283/81, EU:C:1982:335), in z dne 6. oktobra 2021, Consorzio Italian Management in Catania Multiservizi (C‑561/19, EU:C:2021:799).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-112" href="#c-112">112</a>
</span>) Glej moje sklepne predloge v zadevi KUBERA (C‑144/23, EU:C:2024:522, točke od 90 do 99).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-113" href="#c-113">113</a>
</span>) Glej obširno o tem Mancini, G. F. in Keeling, D. T., „Democracy and the European Court of Justice“, The Modern Law Review, 1994, št. 2, str. od 175 do 190.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-114" href="#c-114">114</a>
</span>) Sodba z dne 1. aprila 1965, Sgarlata in drugi/Komisija (40/64, EU:C:1965:36, str. 227).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-115" href="#c-115">115</a>
</span>) Sodbi z dne 5. februarja 1963, van Gend &amp; Loos (26/62, EU:C:1963:1), in z dne 15. julija 1964, Costa (6/64, EU:C:1964:66).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-116" href="#c-116">116</a>
</span>) Sodba z dne 5. februarja 1963, van Gend &amp; Loos (26/62, EU:C:1963:1, str. 12) (moj poudarek).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-117" href="#c-117">117</a>
</span>) Sodbe z dne 12. novembra 1969, Stauder (29/69, EU:C:1969:57, točka 7), z dne 29. oktobra 1980, Roquette Frères/Svet (138/79, EU:C:1980:249, točka 33), in Les Verts (točka 23).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-118" href="#c-118">118</a>
</span>) Glej zlasti člen 11 PEU in člen 15 PDEU.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-119" href="#c-119">119</a>
</span>) Glej nedavno sodbo Carvalho, točka 69 in navedena sodna praksa.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-120" href="#c-120">120</a>
</span>) Glej sodbo z dne 9. julija 2020, Češka republika/Komisija (C‑575/18 P, EU:C:2020:530, točka 52 in navedena sodna praksa).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-121" href="#c-121">121</a>
</span>) Glej na primer sodbi v zadevah Les Verts, točka 33, in UPA, točka 44, ter sodbo z dne 3. septembra 2008, Kadi in Al Barakaat International Foundation/Svet in Komisija (C‑402/05 P in C‑415/05 P, EU:C:2008:461, točki 281 in 316).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-122" href="#c-122">122</a>
</span>) Glej zlasti sodbi z dne 19. julija 2016, H/Svet in drugi (C‑455/14 P, EU:C:2016:569, točka 58), in z dne 28. marca 2017, Rosneft (C‑72/15, EU:C:2017:236, točke od 72 do 75), ter v zadevi KS in KD, točke 77 in od 115 do 119.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-123" href="#c-123">123</a>
</span>) Glej sodbo z dne 22. junija 2021, Venezuela/Svet (Ali ukrep vpliva na tretjo državo) (C‑872/19 P, EU:C:2021:507, točke od 48 do 52). </p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-124" href="#c-124">124</a>
</span>) Glej sodbo z dne 5. novembra 2019, ECB in drugi/Trasta Komercbanka in drugi (C‑663/17 P, C‑665/17 P in C‑669/17 P, EU:C:2019:923, točke od 54 do 63).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-125" href="#c-125">125</a>
</span>) Glej med drugim sodbe z dne 3. decembra 1992, Oleificio Borelli/Komisija (C‑97/91, EU:C:1992:491, točka 13); z dne 15. oktobra 2009, Djurgården-Lilla Värtans Miljöskyddsförening (C‑263/08, EU:C:2009:631, točka 45); z dne 8. marca 2011, Lesoochranárske zoskupenie (C‑240/09, EU:C:2011:125, točki 30 in 31); z dne 5. decembra 2013, Asociación de Consumidores Independientes de Castilla y León (C‑413/12, EU:C:2013:800, točka 13); z dne 29. julija 2019, Torubarov (C‑556/17, EU:C:2019:626, točka 78), in z dne 17. maja 2022, Unicaja Banco (C‑869/19, EU:C:2022:397, točki 39 in 40) .</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-126" href="#c-126">126</a>
</span>) Glej sklepne predloge v združenih zadevah Svet in Parlament/Komisija in Komisija/Vereniging Milieudefensie in Stichting Stop Luchtverontreiniging Utrecht (od C‑401/12 P do C‑403/12 P, EU:C:2014:310, točka 132), oziroma v zadevi Région de Bruxelles-Capitale, točka 117.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-127" href="#c-127">127</a>
</span>) Glej na primer Arnull, A., „The action for annulment: A case of double standards?“, v O’Keeffe, D. in Bavasso, A. (ur.), Judicial review in the European Union, Kluwer, 2000, str. 185; ter Krämer, L., „Access to environmental justice: the double standards of the ECJ“, Journal for European Environmental &amp; Planning Law, 2017, str. 159.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-128" href="#c-128">128</a>
</span>) Glej točke od 45 do 48 sklepnih predlogov v zadevi Unión de Pequeños Agricultores/Svet (C-50/00 P, EU:C:2002:197): med drugim polno izmenjavo stališč med strankami, več možnosti za tretje osebe, da se pridružijo kot intervenientke, ter več pravne varnosti na podlagi zahteve, da je treba akt izpodbijati v kratkem roku.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-129" href="#c-129">129</a>
</span>) Sklepni predlogi v zadevi Stichting Woonpunt in drugi/Komisija (C‑132/12 P, EU:C:2013:335, točke od 59 do 63).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-130" href="#c-130">130</a>
</span>) Glej zgoraj, točki 45 in 64 teh sklepnih predlogov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-131" href="#c-131">131</a>
</span>) Glej med drugim sodbe ESČP z dne 9. oktobra 1979, Airey proti Irski (CE:ECHR:1979:1009JUD000628973, točka 24); z dne 8. decembra 1983, Pretto in drugi proti Italiji (CE:ECHR:1983:1208JUD000798477, točka 21); z dne 23. oktobra 1990, Moreira de Azevedo proti Portugalski (CE:ECHR:1990:1023JUD001129684, točka 66); z dne 27. oktobra 1993, Dombo Beheer B.V. proti Nizozemski (CE:ECHR:1993:1027JUD001444888, točka 33), in z dne 17. januarja 2008, Ryakib Biryukov proti Rusiji (CE:ECHR:2008:0117JUD001481002, točka 37).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-132" href="#c-132">132</a>
</span>) Glej sprotno opombo 107 zgoraj.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-133" href="#c-133">133</a>
</span>) Končna konsolidirana različica osnutka instrumentov o pristopu, kot jo je začasno potrdila Skupina 46+1 na svojem 18. zasedanju, 46+1(2023)36 dne 17. marca 2023 (na voljo na spletišču Sveta Evrope).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-134" href="#c-134">134</a>
</span>) Glej sprotno opombo 58 zgoraj.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-135" href="#c-135">135</a>
</span>) Glej na primer Iglesias Sánchez, S., „The jurisdiction of European courts in the CFSP: Between exceptionalism and consistency of legal remedies in a Union based on the rule of law“, EU Law Live, Week-end Edition, 9. maj 2025.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-136" href="#c-136">136</a>
</span>) Glej točko 79 teh sklepnih predlogov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-137" href="#c-137">137</a>
</span>) Glej člen 2(28), člen 5(6) in (7), člena 7(12) in 11(6) ter člen 28(2) in (3) Direktive 2014/40.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-138" href="#c-138">138</a>
</span>) Pritožniki temu nasprotujejo. Glej točko 169 v nadaljevanju.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-139" href="#c-139">139</a>
</span>) Glej uvodni izjavi 5 in 6 izpodbijanega akta in poročilo Komisije iz uvodne izjave 5 (glej točko 12 teh sklepnih predlogov).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-140" href="#c-140">140</a>
</span>) Glej točke od 73 do 77 sodbe (navedena v točki 41 izpodbijanega sklepa).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-141" href="#c-141">141</a>
</span>) Glej točke od 60 do 62 sodbe (prav tako navedena v točki 41 izpodbijanega sklepa).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-142" href="#c-142">142</a>
</span>) Sodba z dne 22. junija 2006 (C‑182/03 in C‑217/03, EU:C:2006:416, točke od 61 do 64). </p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-143" href="#c-143">143</a>
</span>) Glej med drugim sodbe z dne 20. marca 1985, Timex/Svet in Komisija (264/82, EU:C:1985:119, točki 14 in 15), ter z dne 11. julija 1990, Neotype Techmashexport/Komisijain Svet (C‑305/86 in C‑160/87, EU:C:1990:295, točki 19 in 20), in z dne 18. septembra 2014, Valimar (C‑374/12, EU:C:2014:2231, točke od 30 do 32). Glej splošneje tudi sklepne predloge generalnega pravobranilca Y. Bota v zadevi Philips Lighting Poland in Philips Lighting/Svet (C‑511/13 P, EU:C:2015:206, točke od 92 do 106). </p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-144" href="#c-144">144</a>
</span>) Glej v tem smislu sodbe z dne 16. maja 1991, Extramet Industrie/Svet (C‑358/89, EU:C:1991:214, točka 17); z dne 18. maja 2022, Uzina Metalurgica Moldoveneasca/Komisija (T‑245/19, EU:T:2022:295, točki 66 in 69); z dne 18. oktobra 2023, Zippo Manufacturing in Zippo/Komisija (T‑402/20, EU:T:2023:640, točki 26 in 28), in z dne 20. junija 2024, Euranimi/Komisija (C‑252/23 P, EU:C:2024:538, točke od 38 do 40). </p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-145" href="#c-145">145</a>
</span>) Glej točke 36, od 43 do 45, 57 in 78 teh sklepnih predlogov ter v njih navedeno sodno prakso.</p>
</body>
</html>
