<!DOCTYPE html PUBLIC "yes" "xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<!--GENDOC2XHTML # converter_version: 1.2.15-->
  <head>
    <title>2026-06-202606T103202310780-00-TRA-DOC-SL-ARRET-T-1078-23-202603359-07_00</title>
    <meta content="text/html; charset=utf-8" http-equiv="Content-Type"/>
    <meta content="true" name="ParExtraits_2021"/>
    <meta content="" name="Gendoc_DGTGeneratedDate"/>
    <meta content="sl-SI" name="Gendoc_Lang"/>
    <meta content="" name="Gendoc_GenerationDate"/>
    <meta content="" name="IsFlattened"/>
    <meta content="1" name="NumProc"/>
    <meta content="1" name="EP_Mention"/>
    <meta content="Final" name="Gendoc_EditionType"/>
    <meta content="0001" name="Gendoc_CaseNumberSuite"/>
    <meta content="3/07/2026 09:58:04" name="Gendoc_LastVerificationDate"/>
    <meta content="" name="Gendoc_ProcedureNumber"/>
    <meta content="Publication intégrale au Rec ou RecFP, mention Rec" name="Mention"/>
    <meta content="sl" name="Gendoc_LangCode"/>
    <meta content="ARR" name="TypeDoc"/>
    <meta content="LOINWf1c3B1fDdn10Y6/YqnlHGqPnNaL4K7IChMXkuNXRWU94RkgNFoytEGT54rysWbh96tHKKrh8fQu9VAzH3FNxEbFDQBxMPoNUWZitFI6ncGlrAa1ynNhNLEX9W+OB+uXTLFp947ptfHMpcmHQzcnlpB8jIo9kxd9zqJEU0c=" name="GenDocUID"/>
    <meta content="P" name="TypeProc"/>
    <meta content="" name="CreateCustomParts"/>
    <meta content="" name="Gendoc_GendocTemplateSubType"/>
    <meta content="OK" name="ReadyToPublish"/>
    <meta content="svc_wsgendoc" name="Gendoc_User"/>
    <meta content="" name="EP_Mode"/>
    <meta content="" name="Gendoc_DGTGenerated"/>
    <meta content="" name="Gendoc_Vademecum"/>
    <meta content="1078" name="NumeroOrdre"/>
    <meta content="2023" name="Annee"/>
    <meta content="P" name="Gendoc_ProcedureType"/>
    <meta content="" name="EP_Version"/>
    <meta content="SL" name="Langue"/>
    <meta content="" name="Gendoc_DGTGeneratedUser"/>
    <meta content="FAST_document_go_green" name="Gendoc_LastVerificationStatus"/>
    <meta content="ARR_T" name="Gendoc_GendocTemplateType"/>
    <meta content="TRUE" name="WithoutAuthorBlockFlatP"/>
    <meta content="GenDoc 21-05-26 14:24:36" name="Created"/>
    <meta content="" name="Canevas3_Vademecum"/>
    <meta content="TRUE" name="WithoutAuthorBlock"/>
    <meta content="" name="Gendoc_CaseYear"/>
    <meta content="false" name="Generation_In_Progress"/>
    <meta content="Public" name="Version"/>
    <meta content="T" name="Juridiction"/>
    <meta content="5c3073f9291941d4abfaba67e1711f85" name="DocumentIdentifier"/>
    <meta content="1078" name="Gendoc_CaseNumber"/>
    <meta content="ImportedWithoutSource" name="SdlIdentifier"/>
    <meta content="RD" name="NatureAff"/>
    <meta content="RD" name="Gendoc_CaseNature"/>
    <meta content="0001" name="NumSuite"/>
    <meta content="T" name="Gendoc_Juridiction"/>
  </head>
  <body>
    <div style="header">
      <div id="rId25" style="first"/>
      <div id="rId21" style="even">Sodba z dne 3. 6. 2026 – Zadeva T‑1078/23</div>
      <div id="rId22" style="default">Meta Platforms/Komisija</div>
    </div>
    <p class="C19Centre" id="para-1" title="page-1">
      SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (osmi senat, ki zaseda v sestavi petih sodnikov)
    </p>
    <p class="C19Centre" id="para-2" title="page-1">
      z dne 3. junija 2026 (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-1" href="#t-1">*</a>
</span>)
    </p>
    <p class="C71Indicateur" id="para-3" title="page-1">
      „Digitalne storitve – Uredba (EU) 2022/1925 – Imenovanje vratarja – Pojem ,jedrna platformna storitev‘ – Spletna storitev družbenega mreženja – Medosebna komunikacijska storitev, neodvisna od številke – Spletna posredniška storitev – Enako obravnavanje – Člen 3(2) in (5) Uredbe 2022/1925 – Pomembna vstopna točka, prek katere poslovni uporabniki dosežejo končne uporabnike – Domneve – Ovrženje domnev – Člen 17(1) in (3) Uredbe 2022/1925 – Pogoji za začetek preiskave trga – Pravica do obrambe – Obveznost obrazložitve“
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-4" title="page-1">
      V zadevi T‑1078/23,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-5" title="page-1">
      Meta Platforms, Inc. s sedežem v Menlo Parku, Kalifornija (Združene države), ki jo zastopajo D. Jowell, D. Bailey, barristers, J. Aitken, S. Malhi, solicitors, A. Pliego Selie, O. Brouwer, T. Janssens, T. Oeyen in T. Lübbig, odvetniki,
    </p>
    <p class="C72Alineadroite" id="para-6" title="page-1">
      tožeča stranka,
    </p>
    <p class="C19Centre" id="para-7" title="page-1">
      proti
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-8" title="page-1">
      Evropski komisiji, ki jo zastopajo T. Franchoo, P.‑J. Loewenthal, M. Mataija in I. Naglis, agenti,
    </p>
    <p class="C72Alineadroite" id="para-9" title="page-1">
      tožena stranka,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-10" title="page-1">
      ob intervenciji
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-11" title="page-1">
      Francoske republike, ki jo zastopa T. Lechevallier, agent,
    </p>
    <p class="C72Alineadroite" id="para-12" title="page-1">
      intervenientka,
    </p>
    <p class="C19Centre" id="para-13" title="page-1">
      SPLOŠNO SODIŠČE (osmi senat, ki zaseda v sestavi petih sodnikov),
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-14" title="page-1">
      ob posvetovanju v sestavi M. van der Woude, predsednik, G. De Baere, D. Petrlík, K. Kecsmár, sodniki, in S. Kingston (poročevalka), sodnica,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-15" title="page-1">
      sodni tajnik: A. Marghelis, administrator,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-16" title="page-1">
      na podlagi pisnega dela postopka, zlasti:
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">ob upoštevanju pisnih vprašanj Splošnega sodišča tožeči stranki, Komisiji in Francoski republiki z dne 28. marca 2025 in njihovih odgovorov, ki so bili v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vloženi 23., 23 in 18. aprila 2025,</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">ob upoštevanju pisnega vprašanja Splošnega sodišča tožeči stranki in Komisiji z dne 2. maja 2025 in njunih odgovorov, ki sta bila v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložena 14. in 13. maja 2025,</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-19" title="page-1">
      na podlagi obravnave z dne 3. junija 2025
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-20" title="page-1">
      izreka naslednjo
    </p>
    <p class="C75Debutdesmotifs" id="para-21" title="page-1">
      Sodbo
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">1</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka, družba Meta Platforms, Inc., s tožbo na podlagi člena 263 PDEU predlaga razglasitev delne ničnosti Sklepa Komisije C(2023) 6105 final z dne 5. septembra 2023 o imenovanju družbe Meta za vratarja v skladu s členom 3 Uredbe (EU) 2022/1925 Evropskega parlamenta in Sveta o tekmovalnih in pravičnih trgih v digitalnem sektorju (v nadaljevanju: izpodbijani sklep).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Dejansko stanje</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">2</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka je tehnološko podjetje, ustanovljeno leta 2004 v Združenih državah, ki skupaj z družbami, ki jih neposredno ali posredno nadzoruje (v nadaljevanju skupaj: Meta), upravlja spletni storitvi družbenega mreženja Facebook in Instagram ter druge storitve.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">3</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka je 3. julija 2023 Evropski komisiji predložila uradno obvestilo v skladu s členom 3(3), prvi pododstavek, Uredbe (EU) 2022/1925 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2022 o tekmovalnih in pravičnih trgih v digitalnem sektorju in spremembi direktiv (EU) 2019/1937 in (EU) 2020/1828 (UL 2022, L 265, str. 1; v nadaljevanju: akt o digitalnih trgih) (v nadaljevanju: uradno obvestilo). Tožeča stranka je v uradnem obvestilu navedla, da je treba njeno enotno spletno storitev družbenega mreženja, financirano s spletnim oglaševanjem, ki vključuje Facebook, Instagram, Meta Ads, Facebook Messenger (v nadaljevanju: Messenger), Facebook Marketplace (v nadaljevanju: Marketplace), Facebook Dating in Facebook Gaming Play, opredeliti kot jedrno platformno storitev (v nadaljevanju: JPS) v obliki spletne storitve družbenega mreženja v smislu akta o digitalnih trgih. Kar zadeva Messenger in Marketplace, je navedla, da mejna vrednost iz člena 3(2)(b) akta o digitalnih trgih ni bila dosežena, tako da nikakor ni mogoče šteti, da izpolnjuje zahteve iz člena 3(1) akta o digitalnih trgih, da bi bila imenovana za vratarja za ti storitvi. Predložila je tudi argumente in dokaze na podlagi člena 3(5), prvi pododstavek, akta o digitalnih trgih, s katerimi je glede na primer izpodbijala domneve iz člena 3(2) akta o digitalnih trgih, kar zadeva Messenger in Marketplace.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">4</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija je z dopisom z dne 26. julija 2023 tožečo stranko obvestila o svojem predhodnem stališču glede morebitnega imenovanja družbe Meta za vratarja v skladu s členom 3(4) akta o digitalnih trgih, med drugim za te JPS: njeno spletno storitev družbenega mreženja Facebook, njeno medosebno komunikacijsko storitev, neodvisno od številke, Messenger in njeno spletno posredniško storitev Marketplace (v nadaljevanju: predhodno stališče).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">5</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka je na predhodno stališče odgovorila z dopisom z dne 3. avgusta 2023.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">6</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija je 5. septembra 2023 sprejela izpodbijani sklep.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">7</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na prvem mestu, Komisija je v izpodbijanem sklepu ugotovila, da</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">je Facebook spletna storitev družbenega mreženja v smislu člena 2, točka 7, akta o digitalnih trgih in je torej JPS v smislu člena 2, točka 2(c), akta o digitalnih trgih;</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">je Messenger medosebna komunikacijska storitev, neodvisna od številke, v smislu člena 2, točka 9, akta o digitalnih trgih, ki je ločena in neodvisna od spletne storitve družbenega mreženja Facebook, in je zato JPS v smislu člena 2, točka 2(e), akta o digitalnih trgih;</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">je Marketplace spletna posredniška storitev v smislu člena 2, točka 5, akta o digitalnih trgih, ki je ločena in neodvisna od spletne storitve družbenega mreženja Facebook, in je zato JPS v smislu člena 2, točka 2(a), akta o digitalnih trgih.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">8</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na drugem mestu, Komisija je v bistvu navedla, da je družba Meta dosegla vse mejne vrednosti iz člena 3(2) akta o digitalnih trgih, kar zadeva zadevne JPS, obravnavane ločeno, tako da bi se lahko štelo, da izpolnjuje vse zahteve iz člena 3(1) akta o digitalnih trgih za imenovanje za vratarja v zvezi s temi storitvami.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">9</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na tretjem mestu, Komisija je ugotovila, da argumenti, ki jih je predložila tožeča stranka v skladu s členom 3(5), prvi pododstavek, akta o digitalnih trgih, niso dovolj utemeljeni, da bi bilo z njimi mogoče ovreči domneve iz člena 3(2) akta o digitalnih trgih v zvezi s storitvama Messenger in Marketplace. Zato je te argumente zavrnila, ne da bi začela preiskavo trga na podlagi člena 17(3) akta o digitalnih trgih.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">10</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 1 izpodbijanega sklepa določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-36" title="page-3">
      „Družba Meta se imenuje za vratarja v skladu s členom 3 [akta o digitalnih trgih].“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">11</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 2 izpodbijanega sklepa določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-38" title="page-3">
      „Te [JPS] družbe Meta so pomembna vstopna točka, prek katere poslovni uporabniki dosežejo končne uporabnike v smislu člena 3(1)(b) [akta o digitalnih trgih]:
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-39" title="page-3">
      (a) spletna storitev družbenega mreženja Facebook družbe Meta;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-40" title="page-3">
      […]
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-41" title="page-3">
      (e) medosebna komunikacijska storitev, neodvisna od številke, Messenger družbe Meta; […]
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-42" title="page-3">
      (f) spletna posredniška storitev Marketplace družbe Meta.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predlogi strank </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">12</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">člen 2 izpodbijanega sklepa razglasi za ničen v delu, v katerem določa, da sta medosebna komunikacijska storitev, neodvisna od številke, Messenger in spletna posredniška storitev Marketplace pomembni vstopni točki, prek katerih poslovni uporabniki dosežejo svoje končne uporabnike (v nadaljevanju: pomembni vstopni točki) v smislu člena 3(1)(b) akta o digitalnih trgih, ali, podredno, razglasi za ničen člen 2(e) in (f) izpodbijanega sklepa;</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">člen 2 izpodbijanega sklepa razglasi za ničen v delu, v katerem določa, da je spletna storitev družbenega mreženja Facebook pomembna vstopna točka v smislu člena 3(1)(b) akta o digitalnih trgih, ali, podredno, člen 2(a) izpodbijanega sklepa razglasi za ničen vsaj v obeh primerih v delu, v katerem ta JPS izključuje Messenger;</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisiji naloži plačilo stroškov, vključno s stroški morebitnih intervenientov, ki ne nosijo svojih stroškov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">13</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija, ki jo podpira Francoska republika, Splošnemu sodišču predlaga, naj:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">tožbo zavrne;</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">tožeči stranki naloži plačilo stroškov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pravo </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">14</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja dva tožbena razloga, od katerih se prvi nanaša na napačno uporabo prava, očitne napake pri presoji, nezadostno obrazložitev in/ali bistveno kršitev postopka, kar zadeva opredelitev Messengerja kot JPS, ki je pomembna vstopna točka, v skladu s členom 3(9) akta o digitalnih trgih, drugi pa na napačno uporabo prava, očitne napake pri presoji, nezadostno obrazložitev in/ali bistveno kršitev postopka v zvezi z opredelitvijo storitve Marketplace kot JPS, ki je pomembna vstopna točka, v skladu s členom 3(9) akta o digitalnih trgih.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">15</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pred preučitvijo tožbenih razlogov, ki jih navaja tožeča stranka, je treba najprej preučiti, prvič, predlog tožeče stranke za nerazkritje nekaterih podatkov javnosti in, drugič, vprašanje, ali ima tožeča stranka še pravni interes za razglasitev ničnosti izpodbijanega sklepa v delu, v katerem je storitev Marketplace opredeljena kot JPS, ki je pomembna vstopna točka.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predlog za nerazkritje podatkov javnosti</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">16</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka je med postopkom pred Splošnim sodiščem z ločenima aktoma, v bistvu na podlagi členov 66 in 66a Poslovnika Splošnega sodišča, predlagala nerazkritje nekaterih podatkov javnosti, zlasti nekaterih informacij, ki se nanašajo, prvič, na spremembe storitve Marketplace, do katerih je prišlo 31. julija 2023 in ki so opisane v točki 210 v nadaljevanju, in, drugič, na pojem „power sellers“, kot ga družba Meta uporablja v svojem internem sistemu za opredelitev uporabnikov storitve Marketplace, ki objavljajo veliko število oglasov ali jih objavljajo zelo pogosto.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">17</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem je treba opozoriti, da si mora sodišče pri usklajevanju potrebe po javni objavi sodnih odločb ter pravice do varstva osebnih podatkov in poslovnih skrivnosti glede na okoliščine vsakega primera prizadevati za primerno ravnovesje, pri čemer mora upoštevati tudi pravico javnosti, da ima v skladu z načeli iz člena 15 PDEU dostop do sodnih odločb (glej sodbo z dne 27. aprila 2022, Sieć Badawcza Łukasiewicz – Port Polski Ośrodek Rozwoju Technologii/Komisija, T‑4/20, EU:T:2022:242, točka 29 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">18</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega zaupnost elementa ni utemeljena na primer v primeru informacij, ki so že javne ali do katerih lahko dostopajo širša javnost ali nekateri specializirani krogi, informacij, ki so navedene tudi v drugih odlomkih ali listinah iz spisa, v zvezi s katerimi stranka, ki želi ohraniti zaupno naravo zadevne informacije, ni vložila predloga za to, informacij, ki niso dovolj specifične ali natančne, da bi razkrile zaupne podatke, ali celo informacij, ki so v velikem obsegu razvidne ali jih je mogoče izpeljati iz drugih informacij, ki so zakonito dostopne zadevnim osebam (glej sklep z dne 14. marca 2022, Bulgarian Energy Holding in drugi/Komisija, T‑136/19, EU:T:2022:149, točka 9 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">19</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prav tako je treba informacije, ki so tajne ali zaupne, vendar so stare pet let ali več, zaradi poteka časa načeloma šteti za zgodovinske in zato ne več tajne ali zaupne, razen če izjemoma stranka, ki se sklicuje na to tajnost ali zaupnost, dokaže, da te informacije kljub svoji starosti še vedno pomenijo bistvene elemente njenega poslovnega položaja ali poslovnega položaja zadevnih tretjih oseb (glej sodbo z dne 19. junija 2018, Baumeister, C‑15/16, EU:C:2018:464, točka 54 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">20</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato je treba, kolikor je mogoče, predlogu tožeče stranke ugoditi, če temu ne nasprotuje pravica javnosti do dostopa do sodnih odločb.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">21</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V obravnavani zadevi podatkov v zvezi s spremembami z dne 31. julija 2023 ni treba obravnavati kot zaupnih, ker je, na prvem mestu, tožeča stranka podatke v zvezi z navedenimi spremembami objavila na svoji spletni strani, ki je dostopna širši javnosti, na drugem mestu, se je o teh podatkih razpravljalo na obravnavi in je o njih mogoče sklepati iz vsebine točk 241 in 262 obrazložitve javne različice izpodbijanega sklepa, in, na tretjem mestu, je njihova navedba utemeljena z zahtevo po zagotovitvi razumljivega odgovora na trditve strank.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">22</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kar zadeva predlog za nerazkritje javnosti v zvezi s pojmom „power sellers“ storitve Marketplace, je treba na eni strani navesti, da podatki v zvezi s tem pojmom, kot se uporabljajo v internem sistemu tožeče stranke, v tej sodbi niso razkriti. Ugotoviti je torej treba, da je predlog za nerazkritje navedenih podatkov javnosti brezpredmeten.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">23</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na drugi strani tožeča stranka v zvezi s samim izrazom „power sellers“, na prvem mestu, ne navaja razloga, zaradi katerega meni, da je treba ta izraz glede javnosti obravnavati zaupno. V obravnavani zadevi tožeča stranka zgolj na splošno trdi, da ta izraz napotuje na občutljive poslovne podatke o tem, kako interno ocenjuje nekatere kategorije uporabnikov, in da bi razkritje teh podatkov resno škodilo njenim legitimnim poslovnim interesom. Na podlagi te obrazložitve pa Splošno sodišče ne more razumeti, kako bi lahko razkritje izraza „power sellers“ kot takega, ki po mnenju tožeče stranke napotuje na stari koncept, ki ga tožeča stranka ni več interno uporabljala že veliko pred sprejetjem izpodbijanega sklepa, resno škodilo njenim legitimnim poslovnim interesom. Na drugem mestu, ta izraz je bil razkrit na obravnavi. Na tretjem mestu, Splošno sodišče ugotavlja, da je razkritje tega izraza utemeljeno z zahtevo po zagotovitvi razumljivega odgovora na trditve strank.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">24</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato je treba predlog tožeče stranke za nerazkritje javnosti, kar zadeva podatke v zvezi z opisom sprememb storitve Marketplace z dne 31. julija 2023 in izrazom „power sellers“, zavrniti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nadaljnji obstoj pravnega interesa tožeče stranke za razglasitev ničnosti izpodbijanega sklepa v delu, v katerem je storitev Marketplace opredeljena kot JPS, ki je pomembna vstopna točka</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">25</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Preučiti je treba, ali ima tožeča stranka še vedno pravni interes za razglasitev ničnosti izpodbijanega sklepa v delu, v katerem je storitev Marketplace opredeljena kot JPS, ki je pomembna vstopna točka, po sprejetju Sklepa Komisije C(2025) 2547 z dne 23. aprila 2025, sprejetega na podlagi člena 4(1) akta o digitalnih trgih (Zadeva DMA.100044 – Meta – Spletne posredniške storitve – Marketplace), katerega povzetek je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije (UL C, 2025/4223), s katerim je Komisija razveljavila člen 2(f) izpodbijanega sklepa, s katerim je bila storitev Marketplace opredeljena kot JPS na podlagi člena 3(9) akta o digitalnih trgih (v nadaljevanju: sklep o spremembi).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">26</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija je s sklepom o spremembi v bistvu ugotovila, da je tožeča stranka glede na dodatne ukrepe, ki jih je uvedla decembra 2023 in januarja 2024, dokazala, da se je eno od dejstev, na katerih temelji izpodbijani sklep, bistveno spremenilo v smislu člena 4(1)(a) akta o digitalnih trgih. Natančneje, Komisija je v bistvu presodila, da merilo v zvezi z mejno vrednostjo 10.000 poslovnih uporabnikov, določeno v členu 3(2)(b) akta o digitalnih trgih, ni bilo izpolnjeno in da zato storitev Marketplace ni bila več pomembna vstopna točka v smislu člena 3(1)(b) akta o digitalnih trgih, ne da bi ji bilo treba zavzeti stališče o vprašanju, ali je bila storitev Marketplace na dan sprejetja sklepa o spremembi še vedno spletna posredniška storitev v smislu člena 2, točka 5, akta o digitalnih trgih.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">27</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka je v odgovor na ukrep procesnega vodstva z dne 2. maja 2025, s katerim sta bili glavni stranki pozvani, naj zavzameta stališče glede vpliva sklepa o spremembi na drugi tožbeni razlog, navedla, da vztraja pri tem tožbenem razlogu v celoti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">28</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija v odgovoru na ukrep procesnega vodstva, naveden v točki 27 zgoraj, ni izpodbijala pravnega interesa tožeče stranke. Splošno sodišče pa mora v skladu s sodno prakso (sodba z dne 15. julija 2025, ECB in Komisija/Corneli, C‑777/22 P in C‑789/22 P, EU:C:2025:580, točka 98), pred vsebinsko obravnavo zadeve, ki mu je bila predložena, po potrebi po uradni dolžnosti preveriti, ali ima tožeča stranka še pravni interes.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">29</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem je treba navesti, da pravni interes tožeče stranke ne preneha nujno zato, ker je izpodbijani akt med postopkom prenehal učinkovati. Oseba, na katero se ta akt nanaša, lahko namreč ohrani interes za to, da se razglasi ničnost tega akta, bodisi zato, da bi se ponovno vzpostavil njen prejšnji položaj, bodisi zato, da bi avtor izpodbijanega akta v prihodnosti sprejel ustrezne ukrepe in tako preprečil nevarnost ponovitve nezakonitosti, ki naj bi jo vseboval izpodbijani akt. Tudi v primerih, v katerih se zaradi okoliščin izkaže, da institucija, katere akt je bil razglašen za ničen, ne more izpolniti obveznosti sprejetja ukrepov, potrebnih za izvršitev sodbe, s katero je bila razglašena ta ničnost, se lahko ohrani interes za ničnostno tožbo kot podlago za morebitno odškodninsko tožbo (glej sodbo z dne 30. junija 2022, Camerin/Komisija, C‑63/21 P, neobjavljena, EU:C:2022:516, točka 48 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">30</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Natančneje, kar zadeva razveljavitev izpodbijanega sklepa ali dela tega sklepa, lahko tožeča stranka še naprej izkazuje interes za razglasitev ničnosti razveljavljenega akta, če razveljavitev nima enakih pravnih posledic kot morebitna razglasitev ničnosti Splošnega sodišča. Razveljavitev akta institucije namreč ne pomeni priznanja njegove nezakonitosti in učinkuje ex nunc, medtem ko razglasitev ničnosti učinkuje ex tunc (glej sodbo z dne 9. septembra 2011, Dow AgroSciences in drugi/Komisija, T‑475/07, EU:T:2011:445, točka 68 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">31</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V obravnavani zadevi je bil del izpodbijanega sklepa, ki se nanaša na storitev Marketplace, zlasti člen 2(f) izreka tega sklepa, s sklepom o spremembi razveljavljen, ne pa odpravljen. Zato je ta imel pravne učinke na položaj tožeče stranke, kar zadeva obdobje do razveljavitve.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">32</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kot namreč priznavajo tudi stranke, je morala tožeča stranka zaradi sprejetja izpodbijanega sklepa v skladu s členom 3(10) akta o digitalnih trgih v šestih mesecih po tem sprejetju, to je najpozneje 7. marca 2024, izpolniti upoštevne obveznosti akta o digitalnih trgih, kar zadeva storitev Marketplace.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">33</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz navedenega izhaja, da tožeča stranka z delno razveljavitvijo izpodbijanega sklepa v delu, v katerem se nanaša na storitev Marketplace, od 23. aprila 2025 ni dosegla vzpostavitve svojega prejšnjega položaja v smislu sodne prakse, navedene v točkah 29 in 30 zgoraj, tako da ima še vedno pravni interes za razglasitev ničnosti izpodbijanega sklepa v delu, v katerem je storitev Marketplace opredeljena kot JPS, ki je pomembna vstopna točka.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prvi tožbeni razlog: opredelitev Messengerja kot JPS, ki je pomembna vstopna točka</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">34</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prvi tožbeni razlog je razdeljen na štiri dele, ki se nanašajo:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">prvi na to, da naj Komisija ne bi priznala, da ob upoštevanju značilnosti Messengerja ta storitev ustreza funkciji spletnega klepeta JPS v obliki spletne storitve družbenega mreženja Facebook in je sestavni del te JPS;</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">drugi na to, da naj bi Komisija Messenger opredelila kot JPS v obliki medosebne komunikacijske storitve, neodvisne od številke, ki je ločena in neodvisna od spletne storitve družbenega mreženja Facebook, ne da bi pravilno uporabila in razlagala določbe akta o digitalnih trgih;</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">tretji na to, da naj bi Komisija napačno ugotovila, da je Messenger posamično pomembna vstopna točka, ker je zavrnila argumente in dokaze, ki jih je tožeča stranka predložila v upravnem postopku na podlagi člena 3(5) akta o digitalnih trgih, z obrazložitvijo, da z njimi očitno ni mogoče ovreči domnev iz člena 3(2) akta o digitalnih trgih, in to ne da bi začela preiskavo trga na podlagi člena 17(1) ali (3) akta o digitalnih trgih;</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">četrti na to, da naj bi Komisija v izpodbijanem sklepu prvič navedla nove dokaze, s čimer naj bi bistveno kršila postopek.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prvi del: konkretna presoja Messengerja in njegova opredelitev kot JPS v obliki medosebne komunikacijske storitve, neodvisne od številke</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">35</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka v okviru prvega dela izpodbija presojo Komisije, na podlagi katere je ta zavrnila ugotovitev, da je Messenger zgolj funkcija spletnega klepeta JPS v obliki spletne storitve družbenega mreženja Facebook, ki je sestavni del te JPS. Ta drugi del je v bistvu razdeljen na tri očitke.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prvi očitek: Komisija naj ne bi upoštevala dokazov, ki jih je predložila tožeča stranka, ter jih je napačno razlagala in/ali jih izkrivila</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">36</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka trdi, da je Komisija prezrla, napačno razlagala in/ali izkrivila dokaze, ki dokazujejo, da Messenger ustreza le funkciji spletnega klepeta JPS v obliki spletne storitve družbenega mreženja Facebook, ki je sestavni del te JPS. Komisija naj bi storila napako pri presoji, ker je ugotovila, da dokazi, ki jih je imela na voljo ob sprejetju izpodbijanega sklepa, dokazujejo, da je Messenger ločena storitev, ki so jo končni uporabniki lahko uporabljali, in da so jo uporabljali ločeno od Facebooka.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">37</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija trditve tožeče stranke prereka.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">38</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V skladu s členom 3(1) akta o digitalnih trgih je podjetje imenovano za vratarja, če izpolnjuje tri kumulativne pogoje, med katerimi je pogoj iz člena 3(1)(b) te uredbe, da zagotovi JPS, ki je pomembna vstopna točka.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">39</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 2, točka 2, akta o digitalnih trgih določa, da JPS pomeni eno od storitev, naštetih v tej določbi, zlasti spletne storitve družbenega mreženja in medosebne komunikacijske storitve, neodvisne od številke.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">40</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija je v izpodbijanem sklepu ugotovila, da je glede na značilnosti Messengerja, ki se presojajo in concreto, ta storitev samostojna JPS v obliki medosebne komunikacijske storitve, neodvisne od številke, ki je ni mogoče šteti zgolj za funkcijo spletnega klepeta JPS v obliki spletne storitve družbenega mreženja Facebook.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">41</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem je Komisija ugotovila, da družba Meta ponuja Messenger na trgu kot storitev, ki je ločena od Facebooka, in da uporaba Messengerja ni bila sprožena z uporabo spletne storitve družbenega mreženja Facebook za [zaupno] (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-2" href="#t-2">1</a>
</span>) večino uporabnikov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">42</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar je Komisija do te ugotovitve prišla upravičeno. Na prvem mestu, ta ugotovitev namreč temelji na dejstvu, da je družba Meta razvila samostojne aplikacije za Messenger, zlasti za prenosne naprave. Kot je Komisija navedla v točki 177 obrazložitve izpodbijanega sklepa, obstaja aplikacija Messenger za prenosne mobilne naprave, ločena od Facebooka, ki jo morajo uporabniki prenesti in odpreti za branje ali pošiljanje sporočil. Ker uporaba na prenosnih napravah prevladuje, kar zadeva uporabo Messengerja, kot je navedeno v opombi 150 izpodbijanega sklepa in česar tožeča stranka ni izpodbijala, je torej ta aplikacija za prenosne naprave, ločena od spletne storitve družbenega mreženja Facebook, vstopna točka Messengerja za [zaupno] večino uporabnikov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">43</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na drugem mestu, kot je Komisija navedla v točki 169 obrazložitve izpodbijanega sklepa, lahko uporabniki, potem ko se identificirajo prek Facebookove identifikacijske oznake, uporabijo Messenger ne glede na to, ali je njihov Facebook račun aktiviran ali deaktiviran, in na to, da so hkrati dejavni na spletnem družbenem omrežju Facebook ali ne, kar je upošteven element za presojo, ali sta Messenger in Facebook ločeni storitvi.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">44</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na tretjem mestu, presoja Komisije upravičeno temelji tudi na dejstvu, da družba Meta ponuja in zagotavlja posebna orodja za Messenger, kar podjetjem omogoča interakcijo z veliko bazo uporabnikov, na primer z omogočanjem pridobivanja potencialnih strank, zagotavljanjem storitev za stranke in uporabo sistema za ponovno pridobivanje strank. Kot je navedeno v točki 181 obrazložitve izpodbijanega sklepa, obstoj takih orodij kaže na to, da družba Meta svojo storitev Messenger razume kot samostojno platformo v svojem ekosistemu.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">45</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega s trditvami tožeče stranke, navedenimi v točki 46 in naslednjih v nadaljevanju, ni mogoče izpodbiti ugotovitve Komisije, da dokazi, ki jih je imela na voljo ob sprejetju izpodbijanega sklepa, dokazujejo, da je Messenger JPS v obliki medosebne komunikacijske storitve, neodvisne od številke, ki je ločena in neodvisna od JPS v obliki spletne storitve družbenega mreženja Facebook.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">46</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prvič, tožeča stranka izpodbija to, da je bila za dostop do Messengerja na prenosnih napravah na dan sprejetja izpodbijanega sklepa potrebna ločena aplikacija, kot je navedeno v točki 42 zgoraj. Na eni strani trdi, da priloga A.26 k tožbi prikazuje posnetke zaslona določenega števila bistvenih funkcij, ki se uporabljajo za Messenger in do katerih uporabniki dostopajo neposredno iz aplikacije Facebook. Na drugi strani navaja, da so na prenosnih napravah uporabniki, ki niso uporabljali aplikacije Facebook, ampak spletno različico Facebook, lahko dostopali do Messengerja neposredno prek Facebooka, ne da bi to storili prek aplikacije Messenger.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">47</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem ni treba ugotavljati, ali je tožeča stranka trditve, navedene v točki 46 zgoraj, navedla že v upravnem postopku, niti ali bi jih bilo mogoče šteti za dopustne, kar Komisija izpodbija, če bi bile prvič navedene pred Splošnim sodiščem. Na podlagi teh trditev namreč nikakor ni mogoče ovreči ugotovitve Komisije, navedene v točki 42 zgoraj, da način, kako se ponuja Messenger, vodi do tega, da je posebna aplikacija Messenger za prenosne naprave vstopna točka Messengerja za [zaupno] večino uporabnikov. Natančneje, primera, na katera se sklicuje tožeča stranka, pomenita le omejeni izjemi v zvezi z dostopom do Messengerja prek za to namenjene aplikacije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">48</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na eni strani se namreč trditev tožeče stranke, da je nekatere komunikacije v Messengerju mogoče zagotavljati iz aplikacije Facebook, ne da bi bila odprta aplikacija Messenger (zlasti funkcije, ki vključujejo deljenje reel‑a, in sicer kratkega videoposnetka, ali story, in sicer kratkih videoposnetkov ali slik), nanaša le na ta posebna sporočila, ki jih navaja tožeča stranka in ki so zasnovana za omogočanje razširjanja vsebin Facebooka prek Messengerja, ne pa na druge običajne funkcije, kot so funkcije, ki omogočajo oblikovanje in branje sporočila ter odgovarjanje nanj.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">49</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na drugi strani se trditev tožeče stranke, da naj bi imeli uporabniki zadevnih storitev prek prenosnih naprav vedno možnost dostopa do Messengerja iz spletne različice Facebook brez uporabe aplikacije Messenger, nanaša na obroben položaj v primerjavi s položajem [zaupno] večine uporabnikov, ki dostopajo do Messengerja prek za to namenjene aplikacije za prenosne naprave, saj, kar zadeva Messenger, prevladuje uporaba prenosnih naprav, česar tožeča stranka ne izpodbija (glej točko 42 zgoraj).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">50</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Drugič, tožeča stranka se sklicuje na dejstvo, da 100 % komunikacij prek Messengerja poteka med uporabniki Facebooka in da je bilo leta 2022 na eni strani [80–100] % mesečnih aktivnih uporabnikov Messengerja tudi mesečnih aktivnih uporabnikov drugih funkcij Facebooka, na drugi strani pa je [80–100] % vsakodnevnih aktivnih uporabnikov Messengerja v istem dnevu uporabljalo tudi druge funkcije Facebooka. Vendar ti podatki ne dokazujejo, da je treba Messenger in Facebook v smislu akta o digitalnih trgih obravnavati kot eno samo JPS, ampak zgolj dokazujejo, da se je tožeča stranka odločila omejiti uporabo Messengerja na uporabnike, ki imajo identifikacijsko oznako Facebook. Vendar pa ti uporabniki, kot je Komisija navedla v točki 182 obrazložitve izpodbijanega sklepa, lahko uporabljajo in dejansko uporabljajo Messenger neodvisno od spletne storitve družbenega mreženja Facebook.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">51</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tretjič, tožeča stranka Komisiji očita, da je v točki 184 obrazložitve izpodbijanega sklepa zavrnila podatke, ki jih je predložila v zvezi s tedenskimi aktivnimi uporabniki Messengerja, ne da bi jih pravilno preučila. Komisija bi namreč morala te podatke, ki se nanašajo na povezavo med uporabo Messengerja in uporabo Facebooka, primerjati s podatki o mesečnih aktivnih uporabnikih in vsakodnevnih aktivnih uporabnikih, navedenih v točki 50 zgoraj. Komisija bi morala vsaj pojasniti, zakaj ni upoštevala predloženih številčnih podatkov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">52</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar dejstvo, da Komisija v izpodbijanem sklepu ni izrecno navedla podatkov o mesečnih in dnevnih aktivnih uporabnikih Messengerja, ki jih je tožeča stranka predložila v upravnem postopku, niti teh podatkov ni izrecno povezala s podatki o tedenskih aktivnih uporabnikih Messengerja, preučenimi v točki 184 obrazložitve izpodbijanega sklepa, ne pomeni, da pri svoji presoji ni upoštevala vseh teh podatkov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">53</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem iz ustaljene sodne prakse izhaja, da mora biti obrazložitev, ki se zahteva s členom 296, drugi odstavek, PDEU, prilagojena naravi zadevnega akta, iz nje pa mora biti jasno in nedvoumno razvidno razlogovanje institucije, ki je avtor tega akta, tako da se lahko zadevne osebe seznanijo z utemeljitvijo sprejetega ukrepa in da lahko pristojno sodišče opravi nadzor, vendar se ne zahteva, da se v obrazložitvi podrobno navedejo vsi upoštevni dejanski in pravni elementi, ker je treba vprašanje, ali obrazložitev akta izpolnjuje zahteve iz člena 296, drugi odstavek, PDEU, presojati ne le glede na njegovo besedilo, ampak tudi glede na njegov kontekst in celoto pravnih pravil, ki urejajo zadevno področje (glej sodbo z dne 29. julija 2024, Ryanair in Laudamotion/Komisija, C‑591/21 P, neobjavljena, EU:C:2024:635, točka 166 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">54</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V obravnavani zadevi pa so v izpodbijanem sklepu navedeni razlogi, zaradi katerih Komisija dokazov v zvezi s povezavo med uporabo Messengerja in uporabo Facebooka ni štela za prepričljive. Tako je Komisija v točki 182 obrazložitve izpodbijanega sklepa navedla, da je dejstvo, da so vse komunikacije prek Messengerja potekale med uporabniki, ki imajo Facebook račun, zgolj posledica zasnove te storitve na dan sprejetja tega sklepa. Poleg tega je Komisija v točki 187 obrazložitve tega sklepa navedla, da delno prekrivanje mesečnih aktivnih končnih uporabnikov Messengerja s končnimi uporabniki Facebooka ni presenetljivo glede na odločitev družbe Meta, da uporabi identifikacijsko oznako Facebook kot identifikacijsko oznako za uporabo Messengerja, s čimer ni mogoče izpodbiti njene ugotovitve o tem, da uporabniki Messenger uporabljajo samostojno.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">55</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Četrtič, tožeča stranka Komisiji ne more očitati, da ni ustrezno upoštevala vsebine študije, predložene kot prilogo A.27 k tožbi, ki naj bi potrjevala, da evropski uporabniki spletnih storitev družbenega mreženja, ki jih je določila Komisija, funkcionalnost spletnega klepeta spletne storitve družbenega mreženja sistematično štejejo za temeljni element uporabniških izkušenj tega družbenega mreženja. Ne da bi se bilo treba izreči o dopustnosti te priloge, Komisiji namreč ni mogoče očitati, da ni upoštevala rezultatov te študije, ker je bila ta izvedena po sprejetju izpodbijanega sklepa. Vsekakor dejstvo, da večina uporabnikov spletnih storitev družbenega mreženja meni, da je integracija funkcij družbenega mreženja in neposrednih sporočil zelo pomembna za njihovo uporabo tega družbenega mreženja, in da so razočarani, če so te funkcije ločene, ne daje nobenih informacij o tem, kako se storitev Messenger zagotavlja uporabnikom.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">56</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Petič, tožeča stranka trdi, da je Komisija izkrivila podatke, ki jih je predložila in so navedeni v točki 185 obrazložitve izpodbijanega sklepa. Tožeča stranka naj bi namreč izkazala, da je ob upoštevanju prve seje dneva približno [10–20] milijonov uporabnikov na prenosnih napravah vstopilo v aplikacijo Messenger za prenosne naprave prek vstopne točke, ki jo ponuja Facebook, kar naj bi ustrezalo [0–30] % dnevne baze uporabnikov Messengerja. Komisija pa naj bi iz tega sklepala, da [70–100] % vsakodnevne uporabe Messengerja ni bilo sproženo z uporabo Facebooka. Vendar naj bi se podatki, ki jih je predložila tožeča stranka, nanašali le na prvo sejo uporabnikov v dnevu in poleg tega le na prenosni napravi. Tako naj ti podatki ne bi odražali celotne dnevne uporabe Messengerja, ki je bila sprožena z uporabo Facebooka.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">57</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem tudi ob predpostavki, da je Komisija napačno ugotovila dejansko stanje glede odstotka dnevne uporabe Messengerja na prenosnih napravah, ki je ni sprožila uporaba Facebooka, s trditvami tožeče stranke ni mogoče ovreči trditve Komisije iz točke 185 obrazložitve izpodbijanega sklepa, da za [zaupno] večino uporabnikov aplikacije Messenger za prenosne naprave prva uporaba Messengerja v dnevu ni bila opravljena s klikom na povezavo v aplikaciji Facebook, ampak z neposrednim odprtjem aplikacije Messenger. Poleg tega, ko je Komisija med upravnim postopkom tožečo stranko pozvala, naj ji predloži podrobnejše podatke v zvezi s tem, zlasti razčlenitev – za obdobje od leta 2020 do leta 2022 – uporabnikov, ki so začeli sejo v Messengerju prek spletne različice Facebooka, aplikacije Facebook, aplikacije Messenger za prenosne naprave ali vtičnika (plugin) za Facebook Messenger Chat, je ta odgovorila, da takih podatkov nima.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">58</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Šestič, tožeča stranka trdi, da Komisija ni pravilno razlagala javno dostopnih poslovnih dokumentov, sporočil vlagateljem in uporabnikom ter finančnih poročil družbe Meta oziroma jih je izkrivila, ker je štela, da je v teh besedilih navedeno, da Messenger ne ustreza funkciji spletnega klepeta na Facebooku, ki je sestavni del JPS v obliki spletne storitve družbenega mreženja Facebook.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">59</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar je Komisija iz dokumentov, navedenih v točki 58 zgoraj, pravilno sklepala, da je družba Meta Messenger zasnovala, predstavila in opredelila kot samostojno storitev, ki presega zgolj funkcijo spletnega klepeta na Facebooku. Kot je Komisija navedla v točki 180 obrazložitve izpodbijanega sklepa, družba Meta s sklicevanjem na obrazec „10‑K“ družbe Meta Platforms za davčno leto, ki se je končalo 31. decembra 2022, tako v svojih finančnih poročilih razlikuje med temi štirimi storitvami v okviru njene „družine aplikacij“: Facebook, Instagram, Messenger in WhatsApp. Družba Meta se v drugih sporočilih vlagateljem, kot je tisto, ki ga je Komisija omenila v opombi 158 v točki 180 obrazložitve izpodbijanega sklepa, ki ga predstavlja prepis telefonske konference z dne 26. oktobra 2022 o poslovnih rezultatih družbe Meta v tretjem četrtletju leta 2022, sklicuje na monetizacijo Messengerja kot tako in navaja, da sporočanje, ki je bilo zagotovljeno prek WhatsApp‑a in Messengerja, pomeni „večjo verjetnost monetizacije“ zaradi razvoja proizvodov, kot so oglasi „klik za pošiljanje sporočila“ (click-to-message) in plačljivo sporočanje.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">60</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Res je, da je treba vprašanje, ali je Messenger JPS v obliki medosebne komunikacijske storitve, neodvisne od številke, ali funkcija, ki je sestavni del JPS v obliki spletne storitve družbenega mreženja Facebook, presojati z objektivnega vidika končnih uporabnikov. Vendar upoštevanje dokumentov, kot so ti v obravnavani zadevi, ni popolnoma neupoštevno za tako presojo, saj so lahko iz njih razvidni podatki – skupaj z drugimi skladnimi dokazi, kot so v obravnavani zadevi preudarki iz točk od 42 do 44 zgoraj – o tem, kako ponudnik storitev konfigurira svoje storitve za navedene uporabnike, in torej o tem, kako bodo te storitve nato taki uporabniki uporabljali.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">61</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato je treba trditve tožeče stranke in s tem prvi očitek v celoti zavrniti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Drugi očitek: domnevno diskriminatorna in samovoljna presoja Messengerja</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">62</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka trdi, da način, kako je Komisija ugotovila funkcijo spletnega klepeta spletnih storitev družbenega mreženja drugih podjetij, ki so bila imenovana za vratarje, vsebuje očitne nedoslednosti, zaradi česar je izpodbijani sklep arbitraren in diskriminatoren.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">63</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija trditve tožeče stranke prereka.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">64</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Navesti je treba, da mora Komisija posebej preučiti okoliščine vsake zadeve, ne da bi jo zavezovale pretekle odločbe, ki se nanašajo na druge gospodarske subjekte ali druge JPS (sodba z dne 17. julija 2024, Bytedance/Komisija, T‑1077/23, v pritožbenem postopku, EU:T:2024:478, točki 68 in 375).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">65</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega iz ustaljene sodne prakse izhaja, da načelo enakega obravnavanja, ki je splošno načelo prava Evropske unije, določeno v členih 20 in 21 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zahteva, da se primerljivi položaji ne obravnavajo različno in da se različni položaji ne obravnavajo enako, razen če je tako obravnavanje objektivno utemeljeno (glej sodbo z dne 16. junija 2022, Sony Optiarc in Sony Optiarc America/Komisija, C‑698/19 P, EU:C:2022:480, točka 153 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">66</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem se tožeča stranka na prvem mestu sklicuje na Sklep Komisije C(2023) 6100 final z dne 5. septembra 2023 o imenovanju podjetja Apple za vratarja v skladu s členom 3 akta o digitalnih trgih (Zadeve DMA.100013 Apple – online intermediation services – app stores, DMA.100025 Apple – operating systems in DMA.100027 Apple – web browsers), katerega povzetek je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije (UL C, C/2023/548; v nadaljevanju: sklep o imenovanju družbe Apple), v katerem je Komisija ugotovila, da je App Store JPS v obliki enotne spletne posredniške storitve, ne glede na vrsto naprave, iz katere je ta storitev dostopna. Pristop Komisije v zvezi z Messengerjem pa ni v protislovju s pristopom, sprejetim v sklepu o imenovanju družbe Apple. Komisija namreč Messengerja ni razdelila na različne JPS v obliki medosebne komunikacijske storitve, neodvisne od številke, glede na vrsto naprave, ki se uporablja za dostop do te storitve, ampak je Messenger opredelila kot enotno JPS v obliki medosebne komunikacijske storitve, neodvisne od številke, ne glede na to, kako imajo uporabniki dostop do nje.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">67</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s storitvijo iMessage družbe Apple, na katero se na drugem mestu sklicuje tožeča stranka, je treba navesti, da se ta storitev ne zagotavlja v povezavi z JPS v obliki spletne storitve družbenega mreženja. Tako se vprašanje razmejitve med medosebnimi komunikacijskimi storitvami, neodvisnimi od številke, in spletnimi storitvami družbenega mreženja v sklepu o imenovanju družbe Apple ni postavljalo, tako da ta sklep v zvezi s tem očitno ni upošteven.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">68</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kar zadeva funkcije spletnega klepeta na TikToku in LinkedInu, ki jih na tretjem mestu navaja tožeča stranka, je treba navesti, da te funkcije nimajo enakih značilnosti kot Messenger in da zlasti nimajo glavnih značilnosti, kot so tiste, zaradi katerih je Komisija štela, da je Messenger samostojna in ločena JPS v obliki medosebne komunikacijske storitve, neodvisne od številke, in sicer, prvič, dejstvo, da je mogoče Messenger uporabljati zunaj spletne storitve družbenega mreženja Facebook, zlasti prek za to namenjene aplikacije, in, drugič, dejstvo, da je mogoče Messenger uporabljati tudi, če Facebook račun ni aktiviran.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">69</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega je tožeča stranka v odgovorih na pisna vprašanja Splošnega sodišča z dne 28. marca 2025 navedla, da je Komisija sprejela drugačen pristop v Sklepu C(2024) 3176 final z dne 13. maja 2024 v zvezi s sklepom na podlagi člena 3 akta o digitalnih trgih (Zadeva DMA.100019 – BOOKING – ONLINE INTERMEDIATION SERVICES – VERTIKALNO), katerega povzetek je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije (UL C, C/2024/4360), s katerim je družbo Booking Holdings Inc. imenovala za vratarja, pri čemer je storitvi Booking.com in RentalCars.com obravnavala kot eno JPS v smislu akta o digitalnih trgih, ne glede na obstoj ločenih aplikacij in spletnih mest, ker so bile te storitve dostopne prek enotnega računa, kot sta Facebook in Messenger.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">70</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar je v nasprotju z dejanskim položajem v obravnavani zadevi iz Sklepa C(2024) 3176 final razvidno, da so lahko uporabniki dostopali do vseh zadevnih storitev, vključno s storitvami dajanja vozil v najem, ne da bi za to potrebovali posebno aplikacijo. V obravnavani zadevi pa je Komisija, kot je bilo navedeno v točki 42 zgoraj, upravičeno ugotovila, da je družba Meta razvila samostojne aplikacije za Messenger in da je aplikacija, ki se uporablja na prenosnih napravah, vstopna točka Messengerja za [zaupno] večino uporabnikov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">71</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Drugi očitek je zato treba zavrniti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tretji očitek: domnevna kršitev priloge k aktu o digitalnih trgih</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">72</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka Komisiji očita, da se je oprla na prilogo k aktu o digitalnih trgih, da bi ugotovila, da je Messenger JPS v obliki medosebne komunikacijske storitve, neodvisne od številke, ki je ločena in neodvisna od JPS v obliki spletne storitve družbenega mreženja Facebook. V zvezi s tem tožeča stranka trdi, da tudi če bi bila priloga k aktu o digitalnih trgih upoštevna za razmejitev JPS, kar sicer izpodbija, v izpodbijanem sklepu navedena priloga ni pravilno uporabljena. V skladu s točko D. 2 navedene priloge naj bi bilo namreč treba šteti, da je Messenger del JPS v obliki spletne storitve družbenega mreženja Facebook, ker se uporablja za enake namene kot ta spletna storitev družbenega mreženja, in sicer, da se uporabnikom Facebooka omogoči, da se povežejo in komunicirajo med seboj, delijo vsebine ter spoznavajo druge uporabnike in druge vsebine.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">73</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija trditve tožeče stranke prereka.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">74</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Najprej, kar zadeva upoštevnost priloge k aktu o digitalnih trgih za razmejitev JPS, ki se ponujajo celovito, je treba navesti, da ima ta priloga enako pravno veljavnost kot akt o digitalnih trgih in je sestavni del te uredbe (glej v tem smislu in po analogiji sodbo z dne 24. novembra 2010, Komisija/Svet, C‑40/10, EU:C:2010:713, točka 61).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">75</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V skladu s točko A. 1 priloge k aktu o digitalnih trgih je namen te priloge „določiti metodologijo za opredelitev in izračun ,aktivnih končnih uporabnikov‘ in ,aktivnih poslovnih uporabnikov‘ za vsako [JPS], našteto v členu 2, točka 2. [akta o digitalnih trgih]“, da bi se podjetjem omogočilo, da ocenijo, ali njihove JPS izpolnjujejo kvantitativne mejne vrednosti iz člena 3(2)(b) akta o digitalnih trgih in se zanje torej domneva, da izpolnjujejo zahtevo iz člena 3(1)(b) akta o digitalnih trgih.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">76</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ker pa je namen priloge k aktu o digitalnih trgih podjetjem omogočiti opredelitev aktivnih končnih uporabnikov in aktivnih poslovnih uporabnikov vsake JPS, naštete v členu 2, točka 2, akta o digitalnih trgih, je treba ugotoviti, da ta priloga vsebuje navedbe, ki so upoštevne za razmejitev JPS, ki jih integrirano ponuja podjetje. Če bi Komisija za razmejitev JPS uporabila druga merila od tistih, ki jih podjetja uporabljajo za izračun aktivnih končnih uporabnikov in aktivnih poslovnih uporabnikov svojih JPS, da ocenijo, ali so dosežene mejne vrednosti iz člena 3(2)(b) akta o digitalnih trgih, podjetjem ne bi bila zagotovljena pravna varnost, ki jim mora biti zagotovljena na podlagi priloge k aktu o digitalnih trgih, kot je to navedeno v uvodni izjavi 20 te uredbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">77</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V teh okoliščinah je treba pri presoji in razmejitvi JPS v smislu akta o digitalnih trgih upoštevati tudi navedbe iz priloge k aktu o digitalnih trgih v zvezi s primeri, v katerih je treba storitve, ki jih opravlja podjetje, šteti za ločene JPS, zlasti kadar se ponujajo integrirano.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">78</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Natančneje, točko D. 2 priloge k aktu o digitalnih trgih je torej treba upoštevati pri presoji okoliščin, v katerih je treba JPS, ki jih zagotavljajo podjetja, šteti za enotno storitev ali za ločene storitve.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">79</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Točka D. 2 priloge k aktu o digitalnih trgih za izračun števila „aktivnih končnih uporabnikov“ in „aktivnih poslovnih uporabnikov“ določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-129" title="page-15">
      „c. podjetje, ki zagotavlja [JSP] oziroma storitve, kot različne [JSP] šteje tiste, ki jih zadevno podjetje ponuja integrirano, vendar pa:
    </p>
    <p class="C10Marge1" id="para-130" title="page-15">
      (i) ne spadajo v isto kategorijo [JSP] na podlagi člena 2, točka 2, ali
    </p>
    <p class="C10Marge1" id="para-131" title="page-16">
      (ii) jih njihovi končni uporabniki ali poslovni uporabniki ali oboji, četudi so ti končni uporabniki in poslovni uporabniki lahko isti in četudi spadajo v isto kategorijo [JSP] na podlagi člena 2, točka 2, uporabljajo za različne namene.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">80</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tako je s točko D. 2(c)(i) priloge k aktu o digitalnih trgih mogoče potrditi presojo Komisije iz točke 172 obrazložitve izpodbijanega sklepa, v skladu s katero je treba Messenger kot JPS v obliki medosebne komunikacijske storitve, neodvisne od številke, ločiti od JPS v obliki spletne storitve družbenega mreženja Facebook, v katero je integrirana, ker ti storitvi ne spadata v isto kategorijo JPS.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">81</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Te ugotovitve ni mogoče izpodbiti s trditvijo tožeče stranke, da je v skladu s točko D. 2(c)(ii) priloge k aktu o digitalnih trgih zadevne JPS mogoče šteti za ločene JPS, če se uporabljajo za različne namene, medtem ko imata Messenger in Facebook enak namen uporabe. Merilo, ki se nanaša na namen uporabe zadevnih storitev, je namreč v skladu s točko D. 2(c) priloge k aktu o digitalnih trgih alternativno merilo glede na merilo, ki je bilo uporabljeno v obravnavani zadevi, tako da tožeča stranka iz te določbe ne more izpeljati nobene utemeljitve.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">82</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tretji očitek in zato prvi del prvega tožbenega razloga je torej treba zavrniti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Drugi del: pravna merila, ki se uporabljajo za opredelitev storitve, kakršna je Messenger, kot JPS v obliki medosebne komunikacijske storitve, neodvisne od številke</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">83</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka trdi, da Komisija ni pravilno razlagala in uporabila člena 2, točki 7 in 9, ter člena 3(1)(b) in (9) akta o digitalnih trgih, ker je Messenger opredelila kot JSP v obliki medosebne komunikacijske storitve, neodvisne od številke. Natančneje, tožeča stranka ne izpodbija tega, da je Messenger opredeljen kot medosebna komunikacijska storitev, neodvisna od številke, v smislu Direktive (EU) 2018/1972 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah (UL 2018, L 321, str. 36; v nadaljevanju: zakonik o elektronskih komunikacijah). Vendar Komisiji očita, da je napačno uporabila pravo, ker je štela, da je treba storitev, ki je opredeljena kot medosebna komunikacijska storitev, neodvisna od številke, na podlagi tega zakonika, nujno opredeliti kot JSP v obliki medosebne komunikacijske storitve, neodvisne od številke, v smislu akta o digitalnih trgih. Po mnenju tožeče stranke lahko storitev, kot je Messenger, ki je zgolj funkcija spletnega klepeta spletne storitve družbenega mreženja, a priori spada v dve različni kategoriji JPS, in sicer v kategorijo JPS v obliki medosebne komunikacijske storitve, neodvisne od številke, in kategorijo JPS v obliki spletne storitve družbenega mreženja, katere del je ta storitev. Zato bi bilo treba opraviti konkretno presojo navedene storitve, ki bi temeljila na dokazih, da bi se ugotovilo, kateri kategoriji JPS taka storitev najbolje ustreza.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">84</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na prvem mestu, tožeča stranka v utemeljitev svojih trditev navaja, da pristop, ki ga je Komisija uporabila v izpodbijanem sklepu, krši opredelitev JPS v obliki spletne storitve družbenega mreženja iz člena 2, točka 7, akta o digitalnih trgih, ki izrecno nalaga, da se funkcija spletnega klepeta spletne storitve družbenega mreženja vključi v okvir JPS v obliki spletne storitve družbenega mreženja.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">85</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na drugem mestu, tožeča stranka trdi, da to, da se šteje, kot je to storila Komisija v izpodbijanem sklepu, da storitev ne more biti del JPS v obliki spletne storitve družbenega mreženja, če že ustreza opredelitvi kot medosebna komunikacijska storitev, neodvisna od številke, pomeni neupoštevanje samostojnosti opredelitve spletne storitve družbenega mreženja iz akta o digitalnih trgih, saj ta akt ne določa podrejenosti do opredelitve JPS v obliki medosebne komunikacijske storitve, neodvisne od številke, iz zakonika o elektronskih komunikacijah ali opredelitve medosebne komunikacijske storitve, neodvisne od številke, iz člena 2, točka 9 akta o digitalnih trgih.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">86</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na tretjem mestu, tožeča stranka trdi, da je Komisija sprejela nedosleden in diskriminatoren pristop, ker je različno presodila funkcije spletnega klepeta drugih spletnih storitev družbenega mreženja, kot je TikTok. V Sklepu C(2023) 6102 final z dne 5. septembra 2023 v zvezi s sklepom na podlagi člena 3 akta o digitalnih trgih (Zadeva DMA.100040 – BYTEDANCE – ONLINE SOCIAL NETWORKING SERVICES), katerega povzetek je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije (UL C, C/2023/552), v katerem je družba ByteDance imenovana za vratarja, naj bi namreč Komisija priznala, da lahko storitev a priori ustreza opredelitvam več JPS, in naj bi zlasti pravilno presojala, ali TikTok ustreza storitvi platforme za izmenjavo videov ali spletni storitvi družbenega mreženja.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">87</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija ob podpori Francoske republike trditve tožeče stranke prereka.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">88</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kot je navedeno v točki 39 zgoraj, člen 2, točka 2, akta o digitalnih trgih določa, da JPS pomeni eno od storitev, naštetih v tej določbi, zlasti spletne storitve družbenega mreženja in medosebne komunikacijske storitve, neodvisne od številke.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">89</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 2, točka 9, akta o digitalnih trgih določa, da v navedeni uredbi medosebna komunikacijska storitev, neodvisna od številke, pomeni „medosebno komunikacijsko storitev, neodvisno od številke, kot je opredeljena v členu 2, točka 7, [zakonika o elektronskih komunikacijah]“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">90</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 2, točka 7, zakonika o elektronskih komunikacijah določa, da medosebna komunikacijska storitev, neodvisna od številke, pomeni „medosebno komunikacijsko storitev, ki se ne povezuje z javno dodeljenimi številskimi viri, in sicer s številko ali številkami v nacionalnem ali mednarodnem načrtu oštevilčenja, ali ki ne omogoča komunikacije s številko ali številkami v nacionalnem ali mednarodnem načrtu oštevilčenja […]“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">91</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Za razumevanje pojma medosebne komunikacijske storitve, neodvisne od številke, v zakoniku o elektronskih komunikacijah je treba prav tako upoštevati opredelitev „medosebne komunikacijske storitve“ iz člena 2, točka 5, tega zakonika, ki zajema „storitev, ki se navadno opravlja za plačilo in omogoča neposredno medosebno in interaktivno izmenjavo informacij prek elektronskih komunikacijskih omrežij med omejenim številom oseb, pri čemer osebe, ki začnejo ali sodelujejo v komunikaciji, določajo prejemnike, in ne vključuje storitev, katerih medosebna in interaktivna komunikacija je zgolj manjši pomožni del storitve, ki je dejansko povezan z drugo storitvijo“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">92</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na prvem mestu, navesti je treba, da je Komisija v obravnavani zadevi v točkah 165 in 166 obrazložitve izpodbijanega sklepa presojala, ali Messenger ustreza opredelitvi medosebne komunikacijske storitve, neodvisne od številke, iz akta o digitalnih trgih, in ugotovila, da je tako, pri čemer je uporabila merila, določena v zakoniku o elektronskih komunikacijah, na katerega napotuje akt o digitalnih trgih.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">93</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija je namreč v točki 166 obrazložitve izpodbijanega sklepa navedla, da Messenger ustreza opredelitvama kot medosebna komunikacijska storitev in medosebna komunikacijska storitev, neodvisna od številke, iz člena 2, točki 5 in 7, zakonika o elektronskih komunikacijah, ker ta storitev omogoča medosebno in interaktivno izmenjavo informacij med omejenim številom oseb in ne vzpostavlja povezave z javno dodeljenimi številskimi viri.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">94</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kot je Komisija navedla v točki 167 obrazložitve izpodbijanega sklepa, tožeča stranka v upravnem postopku poleg tega ni izpodbijala tega, da je Messenger ustrezal opredelitvama iz člena 2, točki 5 in 7, zakonika o elektronskih komunikacijah, to stališče pa je ponovila v svojih pisanjih in v odgovoru na vprašanje Splošnega sodišča na obravnavi.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">95</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na drugem mestu, navesti je treba, da je Komisija v točkah 169 in 172 obrazložitve izpodbijanega sklepa upravičeno navedla, da dejstvo, da je mogoče šteti, da se Messenger zagotavlja integrirano z JPS v obliki spletne storitve družbenega mreženja Facebook, ker pomeni funkcijo spletnega klepeta tega družbenega mreženja, ne preprečuje, da bi se ta storitev lahko štela za JPS v obliki medosebne komunikacijske storitve, neodvisne od številke, ki je ločena od te spletne storitve družbenega mreženja.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">96</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Najprej, kot je bilo navedeno v točki 79 zgoraj, točka D. 2(c)(i) priloge k aktu o digitalnih trgih namreč določa, da mora podjetje, ki zagotavlja JPS, storitve, ki jih ponuja integrirano, vendar ne spadajo v isto kategorijo JPS na podlagi člena 2(2) akta o digitalnih trgih, šteti za različne.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">97</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega dejstvo, da se medosebna komunikacijska storitev, neodvisna od številke, kot je Messenger, lahko šteje za ločeno JPS, čeprav se v nekem obsegu zagotavlja integrirano z drugimi JPS, ni v nasprotju z aktom o digitalnih trgih.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">98</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem je treba navesti, da je zakonodajalec Unije predvidel prav to vrsto konfiguracije. V uvodni izjavi 64 akta o digitalnih trgih je namreč navedeno, da vratarji pogosto zagotavljajo medosebne komunikacijske storitve, neodvisne od številke, kot del svojega ekosistema platform, kar pa še povečuje vstopne ovire za alternativne ponudnike takih storitev in povečuje stroške končnih uporabnikov pri menjavi. Tako se je zakonodajalec Unije v celoti zavedal zapletenosti sestave nekaterih ekosistemov platform, ki so med drugim vključevali dopolnilne storitve, ki so se lahko prekrivale ali bile medsebojno povezane, in, natančneje, običajnosti zagotavljanja medosebne komunikacijske storitve, neodvisne od številke, kot je Messenger, v okviru takih ekosistemov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">99</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato je Komisija upravičeno ugotovila, da dejstvo, da je mogoče šteti, da se Messenger zagotavlja integrirano z JPS v obliki spletne storitve družbenega mreženja Facebook, ker pomeni funkcijo spletnega klepeta zadnjenavedene storitve, ne preprečuje, da bi ga bilo mogoče šteti za JPS v obliki medosebne komunikacijske storitve, neodvisne od številke, ki je ločena od te spletne storitve družbenega mreženja.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">100</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka kljub temu trdi, da je bilo v izpodbijanem sklepu napačno uporabljeno pravo, ker Komisija ni upoštevala, da lahko storitev, ki ustreza opredelitvi medosebne komunikacijske storitve, neodvisne od številke, iz zakonika o elektronskih komunikacijah, hkrati ustreza opredelitvi kot JPS v obliki medosebne komunikacijske storitve, neodvisne od številke, in opredelitvi kot JPS v obliki spletne storitve družbenega mreženja, tako da je sestavni del tega družbenega mreženja, in da je treba opraviti konkretno presojo okoliščin, v katerih je bila ta medosebna komunikacijska storitev, neodvisna od številke, zagotovljena, da bi se ugotovilo, kateri JPS najbolje ustreza. Če bi Komisija pravilno razlagala pravna merila iz akta o digitalnih trgih za razmejitev JPS, bi tako presojo opravila v zvezi z Messengerjem.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">101</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar je iz izpodbijanega sklepa razvidno, da se Komisija v obravnavani zadevi ni zadovoljila z ugotovitvijo, da Messenger ustreza opredelitvi kot medosebna komunikacijska storitev, neodvisna od številke, v smislu zakonika o elektronskih komunikacijah, da bi sklenila, da je treba to storitev opredeliti kot JPS v obliki medosebne komunikacijske storitve, neodvisne od številke, v smislu akta o digitalnih trgih. Komisija je namreč po tem, ko je v točki 166 obrazložitve izpodbijanega sklepa ugotovila, da Messenger ustreza opredelitvi kot medosebna komunikacijska storitev, neodvisna od številke, v smislu zakonika o elektronskih komunikacijah, in v tem okviru v točkah od 167 do 169 obrazložitve izpodbijanega sklepa pojasnila razloge, zaradi katerih ne more spadati pod izjemo, določeno za storitve, ki omogočajo medosebno in interaktivno komunikacijo le kot manjši pomožni del storitve, ki je dejansko povezan z drugo storitvijo, nadaljevala svojo presojo s tem, da je zlasti v točkah od 176 do 190 obrazložitve izpodbijanega sklepa konkretno preučila pogoje in okoliščine, v katerih se je Messenger zagotavljal.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">102</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tako je Komisija najprej v točki 177 obrazložitve izpodbijanega sklepa navedla, da je iz načina, kako se je Messenger zagotavljal, in zlasti iz dejstva, da je družba Meta razvila ločeno in samostojno aplikacijo za to storitev v zvezi s prenosnimi napravami, ki je bila za [zaupno] večino uporabnikov vstopna točka za Messenger, razvidno, kot je navedeno v točki 42 zgoraj, da se je ta storitev razvijala tako, da je uporabniku ponujala izkušnjo, ki je drugačna od tiste na Facebooku, in da je postala samostojna medosebna komunikacijska storitev, neodvisna od številke. Dalje, Komisija je v točkah od 177 do 180 obrazložitve izpodbijanega sklepa ugotovila, da sporočila družbe Meta vlagateljem, komercialna sporočila, namenjena javnosti, sporočila uporabnikom in finančna poročila potrjujejo, da družba Meta sama dojema Messenger kot samostojno storitev, kot je navedeno v točki 59 zgoraj. Nazadnje, Komisija je v točki 181 obrazložitve izpodbijanega sklepa ugotovila, da družba Meta s tem, da zagotavlja in pospešuje razvoj posebnih orodij, ki podjetjem omogočajo interakcijo z uporabniki v Messengerju, Messenger dojema kot samostojno platformo v svojem ekosistemu, kot je navedeno v točki 44 zgoraj.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">103</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija je ugotovila, da je Messenger ločena storitev, ki jo potrošniki lahko uporabljajo in jo uporabljajo ločeno, tako da jo je treba opredeliti kot JPS v obliki medosebne komunikacijske storitve, neodvisne od številke, ki je ločena in neodvisna od spletne storitve družbenega mreženja Facebook.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">104</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V teh okoliščinah je treba ugotoviti, da v obravnavani zadevi tudi ob predpostavki, da so trditve tožeče stranke, navedene v točki 100 zgoraj, utemeljene, te trditve ne bi mogle povzročiti razglasitve ničnosti izpodbijanega sklepa v okviru te tožbe, saj je Komisija vsekakor konkretno preučila pogoje in okoliščine, v katerih se je zagotavljal Messenger.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">105</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">To konkretno presojo okoliščin, v katerih se je Messenger zagotavljal uporabnikom, tožeča stranka poleg tega izpodbija v okviru prvega dela prvega tožbenega razloga.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">106</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato je treba primarno trditev tožeče stranke, navedeno v točki 100 zgoraj, in trditve, navedene v njeno podporo, šteti za brezpredmetne.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">107</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede na zgoraj navedene preudarke je treba drugi del prvega tožbenega razloga zavrniti kot delno neutemeljen in kot delno brezpredmeten.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tretji del: izpodbijanje domneve, da je Messenger pomembna vstopna točka</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">108</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka trdi, da tudi če Komisija s tem, da je Messenger opredelila kot JPS v obliki medosebne komunikacijske storitve, neodvisne od številke, ni storila napake, ni pravilno razlagala in uporabila člena 3(1)(b) in (9) akta o digitalnih trgih, ker je ugotovila, da je ta storitev sama po sebi pomembna vstopna točka.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">109</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tretji del je razdeljen na tri očitke.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prvi očitek: ovrženje domneve iz člena 3(2)(b) akta o digitalnih trgih</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">110</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka meni, da Komisija v izpodbijanem sklepu ni dokazala, da je Messenger pomembna vstopna točka v smislu člena 3(1)(b) akta o digitalnih trgih. V zvezi s tem zlasti trdi, da je Komisija neupravičeno prezrla ali zavrnila dokaze, ki jih je predložila, da bi ovrgla domnevo iz člena 3(2)(b) akta o digitalnih trgih.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">111</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija ob podpori Francoske republike trditve tožeče stranke prereka.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">112</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kot je navedeno v točki 38 zgoraj, se v skladu s členom 3(1) akta o digitalnih trgih podjetje imenuje za vratarja, če izpolnjuje tri kumulativne zahteve, med katerimi je zahteva, da zagotavlja JPS, ki je pomembna vstopna točka.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">113</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V skladu s členom 3(2)(b) akta o digitalnih trgih se predpostavlja, da podjetje izpolnjuje zahtevo v zvezi z zagotavljanjem JPS, ki je pomembna vstopna točka, da se imenuje za vratarja, če ima zadevna JPS v zadnjem poslovnem letu vsaj 45 milijonov mesečno aktivnih končnih uporabnikov, ki imajo sedež ali so v Uniji, in vsaj 10.000 letno aktivnih poslovnih uporabnikov s sedežem v Uniji.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">114</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 3(5) akta o digitalnih trgih določa, da lahko podjetje ovrže domneve iz člena 3(2) akta o digitalnih trgih, če „skupaj s svojim uradnim obvestilom predloži dovolj dobro utemeljene argumente v dokaz, da, čeprav izpolnjuje vse mejne vrednosti iz [tega] odstavka 2, zaradi okoliščin, v katerih se opravlja zadevna [JPS], izjemoma ne izpolnjuje zahtev iz odstavka 1 [člena 3 akta o digitalnih trgih]“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">115</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V obravnavani zadevi je treba preučiti, ali je Komisija, kot trdi tožeča stranka, napačno ugotovila, da argumenti, ki jih je predložila, niso bili dovolj utemeljeni v smislu člena 3(5) akta o digitalnih trgih, da bi očitno omajali domnevo iz člena 3(2)(b) akta o digitalnih trgih.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">116</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na prvem mestu, tožeča stranka navaja, da je med upravnim postopkom dokazala, da je Messenger predstavljal le [0–5] % prometa komunikacij business‑to‑consumer (v nadaljevanju: B2C) v Evropskem gospodarskem prostoru (EGP), pri čemer sta glavni sredstvi, ki ju poslovni uporabniki uporabljajo za vzpostavitev stika s končnimi uporabniki, telefon in elektronska pošta. Presoja tega elementa v izpodbijanem sklepu naj bi bila očitno napačna in naj ne bi bila zadostno obrazložena.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">117</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prvič, v zvezi s tem je treba navesti, da člen 3(5) akta o digitalnih trgih ne določa izčrpnega seznama dokazov, ki jih je mogoče predložiti za ovrženje domnev iz odstavka 2 tega člena, ampak se omejuje na sklicevanje na „okoliščine, v katerih se opravlja zadevna [JPS]“ (glej v tem smislu sodbo z dne 17. julija 2024, Bytedance/Komisija, T‑1077/23, v pritožbenem postopku, EU:T:2024:478, točka 50). Poleg tega je v uvodni izjavi 23 akta o digitalnih trgih pojasnjeno, da bi „Komisija morala pri oceni dokazov in argumentov[, predloženih na podlagi člena 3(5), prvi pododstavek, akta o digitalnih trgih,] upoštevati le elemente, ki so neposredno povezani s kvantitativnimi merili, in sicer vpliv podjetja, ki zagotavlja [JPS], na notranji trg, ki presega zgornje meje prihodkov ali tržne omejitve, kot je njegova velikost v absolutnem smislu, in število držav članic, v katerih je prisotno; za koliko število dejanskih poslovnih uporabnikov in končnih uporabnikov presega mejne vrednosti in pomen [JPS] podjetja glede na splošni obseg dejavnosti zadevne [JPS]; ter število let, v katerih so bile dosežene mejne vrednosti“. Seznam dokazov, ki se lahko upoštevajo in so navedeni v tej uvodni izjavi ni izčrpen (glej v tem smislu sodbo z dne 17. julija 2024, Bytedance/Komisija, T‑1077/23, v pritožbenem postopku, EU:T:2024:478, točka 49).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">118</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Drugič, iz uvodne izjave 23 akta o digitalnih trgih je razvidno, da bi morali biti argumenti in dokazi, da bi bili upoštevani, „neposredno povezani s kvantitativnimi merili“, pri čemer je treba pojasniti, da se izraz „kvantitativna merila“ nanaša na kvantitativne mejne vrednosti, določene v členu 3(2) akta o digitalnih trgih (sodba z dne 17. julija 2024, Bytedance/Komisija, T‑1077/23, v pritožbenem postopku, EU:T:2024:478, točka 47). Taki argumenti in dokazi so neposredno povezani s temi kvantitativnimi mejnimi vrednostmi, kadar je njihov namen konkretno in posebej ovreči eno od treh domnev iz člena 3(2) akta o digitalnih trgih (glej v tem smislu sodbo z dne 17. julija 2024, Bytedance/Komisija, T‑1077/23, v pritožbenem postopku, EU:T:2024:478, točka 326).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">119</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tako ni mogoče a priori izključiti, da so dokazi o pomenu Messengerja v vseh komunikacijah B2C upoštevni za potrditev okoliščin, v katerih se opravlja ta JPS, če so ti dokazi „neposredno povezani“ – v smislu uvodne izjave 23 akta o digitalnih trgih – s kvantitativnimi mejnimi vrednostmi, določenimi v členu 3(2)(b) te uredbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">120</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar je treba ugotoviti, da je Komisija preučila argumente tožeče stranke v zvezi z domnevno majhnim pomenom Messengerja v vseh komunikacijah B2C v EGP in upravičeno ugotovila, da ti argumenti niso bili dovolj utemeljeni, da bi očitno omajali domnevo iz člena 3(2)(b) akta o digitalnih trgih.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">121</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem je dokazni standard, zahtevan za ovrženje domnev iz člena 3(2) DMA, določil sam zakonodajalec Unije s tem, da je od zadevnega podjetja, ki nosi dokazno breme, zahteval, da predloži dovolj utemeljene argumente, ki očitno omajajo te domneve (sodba z dne 17. julija 2024, Bytedance/Komisija, T‑1077/23, v pritožbenem postopku, EU:T:2024:478, točka 61). Iz izrazov „izjemoma“ in „očitno“, ki sta v členu 3(5) akta o digitalnih trgih, je povsem nedvoumno razvidno, da je dokazni standard, ki se zahteva od zadevnega podjetja, visok v tem smislu, da mora biti z argumenti, ki jih predloži, mogoče z visoko stopnjo verjetnosti dokazati, da so domneve iz člena 3(2) akta o digitalnih trgih omajane (sodba z dne 17. julija 2024, Bytedance/Komisija, T‑1077/23, v pritožbenem postopku, EU:T:2024:478, točka 71).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">122</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V obravnavani zadevi pa je Komisija ugotovila, da argumenti, ki jih je tožeča stranka navedla v upravnem postopku, niso bili prepričljivi, ker je znesek, ki ga je navedla tožeča stranka in je naveden v točki 116 zgoraj, temeljil na metodi izračuna, ki jo Komisija uporablja v okviru konkurenčnega prava, ne da bi pojasnila njeno upoštevnost v okviru izpodbijanja zadevne domneve. Tako Komisija s tem, da je v točki 226 obrazložitve izpodbijanega sklepa navedla, da tožeča stranka ni predložila podatkov ali pojasnil v podporo svojim argumentom v zvezi s tem, ni storila napake pri presoji.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">123</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega je Komisija v točki 227 obrazložitve izpodbijanega sklepa pravilno navedla, da argumente, navedene v točki 116 zgoraj, omaje okoliščina, da tožeča stranka zagotavlja orodja, ki jih poslovni uporabniki z Messengerjem široko uporabljajo za vzpostavitev stika s končnimi uporabniki, kar dokazuje pomen Messengerja kot komunikacijskega kanala B2C.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">124</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega je treba ugotoviti, kot je to storila Komisija v točki 220 obrazložitve izpodbijanega sklepa, da Messenger občutno presega mejno vrednost v zvezi s poslovnimi uporabniki iz člena 3(2)(b) akta o digitalnih trgih, ker je bilo število podjetij, ki uporabljajo to storitev, za vsako od let od 2020 do 2022 večje od [zaupno] milijonov, medtem ko je navedena mejna vrednost določena na 10.000. V skladu z uvodno izjavo 23 akta o digitalnih trgih pa je obseg, v katerem število poslovnih uporabnikov presega to mejno vrednost, upošteven v okviru preučitve argumentov podjetja, s katerimi se izpodbija domneva, ki izhaja iz člena 3(2)(b) akta o digitalnih trgih.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">125</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nazadnje, kar zadeva domnevni neobstoj obrazložitve, na katerega se sklicuje tožeča stranka v tem okviru, je treba ugotoviti, da točke od 226 do 228 obrazložitve izpodbijanega sklepa vsebujejo pojasnila, iz katerih je jasno in nedvoumno razvidno razlogovanje Komisije v zvezi z zavrnitvijo argumentov tožeče stranke. Ta obrazložitev tako izpolnjuje zahteve, ki izhajajo iz člena 296 PDEU, kot so navedene v točki 53 zgoraj.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">126</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na drugem mestu, tožeča stranka trdi, da Komisija ni dovolj upoštevala okoliščine, da je tudi v ožji kategoriji „storitev spletnega klepeta“ obstajala široka paleta storitev, ki niso Messenger, kot so spletne storitve družbenega mreženja (TikTok, X in Snapchat), storitve konference na daljavo (Microsoft Teams, Zoom) in medosebne komunikacijske storitve, neodvisne od številke (WhatsApp, Signal in Telegram). Poudarja tudi prisotnost večdomnosti, saj 73 % končnih uporabnikov uporablja več kot eno storitev spletnega klepeta. V skladu s pristopom Komisije, po katerem se upoštevajo le storitve v upoštevni kategoriji JPS, in sicer v obravnavani zadevi v kategoriji medosebne komunikacijske storitve, neodvisne od številke, naj se ne bi upoštevalo dejstvo, da so dejavnosti Messengerja zmanjšane z dejavnostmi elektronske pošte, pri čemer je treba pojasniti, da je bilo zlasti leta 2020 vsakodnevno 67 milijonov komunikacij B2C opravljenih po elektronski pošti, medtem ko je bilo le [0–5] milijonov komunikacij B2C opravljenih prek Messengerja.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">127</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem je treba opozoriti, da dokazno breme v okviru ovrženja domnev iz člena 3(2) akta o digitalnih trgih nosi tožeča stranka. Argumenti in dokazi, ki jih je ta predložila, pa so se nanašali le na obstoj drugih storitev in večdomnosti na splošno. Natančneje, ti argumenti niso bili podprti z natančnimi podatki v zvezi z uporabo teh različnih storitev ter posebnimi in konkretnimi značilnostmi večdomnosti, in sicer zlasti z intenzivnostjo te uporabe, to je časom, ki ga uporabnik nameni vsaki od zadevnih storitev. Kar zadeva številčno informacijo o večdomnosti, ki jo navaja tožeča stranka, in sicer dejstvo, da naj bi 73 % končnih uporabnikov uporabljalo več kot eno storitev spletnega klepeta, je Komisija lahko ugotovila, da ni dovolj utemeljena, da bi očitno omajala domnevo iz člena 3(2)(b) akta o digitalnih trgih, ker se je navedena številka nanašala le na uporabnike v Nemčiji za dano leto, to je leto 2021, in torej ni zadostovala za presojo položaja Unije v celoti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">128</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega glede upoštevnosti ravni uporabe storitev elektronske pošte, kot sta Microsoft Outlook in Gmail, na kateri se sklicuje tožeča stranka, argumenti tožeče stranke v zvezi s tem ne zadostujejo za izpodbitje razlik med temi storitvami in Messengerjem. Natančneje, medosebna komunikacijska storitev, neodvisna od številke, tožeče stranke ne omogoča niti poslovnim uporabnikom niti končnim uporabnikom, da prosto komunicirajo z uporabniki drugih storitev, drugače kot elektronska pošta, ki omogoča pošiljanje in prejemanje sporočil od drugih ponudnikov te storitve.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">129</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na tretjem mestu, tožeča stranka trdi, da je Messenger storitev, ki se obsežno uporablja v kontekstu consumer‑to‑consumer (v nadaljevanju: C2C), s čimer se dvomi o domnevi, da je pomembna vstopna točka.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">130</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem je iz uvodne izjave 15 akta o digitalnih trgih razvidno, da dejstvo, da ima lahko podjetje, ki zagotavlja JPS, vlogo posrednika ne le med poslovnimi in končnimi uporabniki, ampak tudi med končnimi uporabniki, na primer v primeru medosebnih komunikacijskih storitev, neodvisnih od številke, ne preprečuje ugotovitve, da tako podjetje je ali bi lahko bilo pomembna vstopna točka.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">131</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato zgolj dejstvo, da ima JPS poleg značilnosti B2C tudi značilnosti C2C, kot v obravnavani zadevi, ne omogoča, da bi se izognila temu, da je opredeljena kot pomembna vstopna točka.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">132</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na četrtem mestu, tožeča stranka trdi, da lahko komunikacije B2C na Messengerju začnejo le končni uporabniki, tako da poslovni uporabniki ne morejo uporabiti Messengerja kot pomembno vstopno točko, da bi dosegli te končne uporabnike.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">133</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Navesti je treba, da se tožeča stranka v zvezi s tem opira na Prilogo A.28 k tožbi, da bi utemeljila, da morajo končni uporabniki dati soglasje za prejemanje sporočil poslovnih uporabnikov. Vendar, kot je tožeča stranka potrdila na obravnavi, je bila ta priloga prvič predstavljena v tožbi in Komisiji ni bila predložena v upravnem postopku. Zadevno podjetje pa argumentov ali dokazov na podlagi člena 3(5) akta o digitalnih trgih, ki jih za ovrženje domnev iz člena 3(2) akta o digitalnih trgih ni predložilo v upravnem postopku, ne more prvič predložiti pred Splošnim sodiščem (sodba z dne 17. julija 2024, Bytedance/Komisija, T‑1077/23, v pritožbenem postopku, EU:T:2024:478, točka 234). Zato priloga A.28 k tožbi ni dopustna.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">134</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vsekakor možnost „dose[či] končne uporabnike“ iz člena 3(1)(b) akta o digitalnih trgih ne pomeni, da morajo poslovni uporabniki nujno imeti možnost vzpostaviti stike z navedenimi končnimi uporabniki. Niti člen 3 akta o digitalnih trgih niti opredelitev aktivnih poslovnih uporabnikov iz točke E priloge k aktu o digitalnih trgih, ki se nanaša na podjetja, „ki so vsaj enkrat med letom uporabili poslovni račun ali kako drugače na kakršen koli način vzpostavili komunikacijo prek medosebne komunikacijske storitve, neodvisne od številke, ali v njej sodelovali, da bi neposredno komunicirali s končnim uporabnikom“, ne zahtevata, da taka možnost obstaja.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">135</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">To velja še toliko bolj v obravnavani zadevi, ker Messenger ponuja možnost – kot je Komisija navedla v točki 222 obrazložitve izpodbijanega sklepa – da v odziv na oglaševanje sproži pogovor s funkcijo „klik za pošiljanje sporočila“, ki omogoča „usmeritev na pogovor na Messengerju“, saj lahko tako sredstvo končne uporabnike spodbudi k temu, da vzpostavijo stik s poslovnimi uporabniki.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">136</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na petem mestu, tožeča stranka trdi, da je bilo v osnutku poročila Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC) o predhodni ureditvi digitalnih vratarjev z dne 11. marca 2021 predlagano, naj se medosebne komunikacijske storitve, neodvisne od številke, še ne štejejo za JPS, ki jih zagotavljajo vratarji.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">137</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar ta dokument ne obravnava posebnega primera družbe Meta in zadevnih storitev, tako da ne izpodbija posamične presoje družbe Meta in navedenih storitev v izpodbijanem sklepu. Vsekakor končna različica navedenega poročila ne vsebuje več pridržkov glede opredelitve medosebnih komunikacijskih storitev, neodvisnih od številke, kot pomembnih vstopnih točk.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">138</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na šestem mestu, tožeča stranka izpodbija nekatere dodatne trditve Komisije iz točk 222 in 227 obrazložitve izpodbijanega sklepa, ki se v bistvu nanašajo na upoštevnost dodatnih orodij za povezavo, ki so bila poslovnim uporabnikom dana na voljo za komuniciranje s končnimi uporabniki prek Messengerja.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">139</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem je treba navesti, da je iz točke 222 obrazložitve izpodbijanega sklepa razvidno, da Komisija okoliščine, da podjetje zagotavlja taka dodatna orodja, ni štela za odločilno, ampak je le utemeljitev, ki potrjuje zavrnitev argumentov in dokazov – ki jih je tožeča stranka predložila v okviru ovrženja domneve iz člena 3(2)(b) akta o digitalnih trgih – v točkah od 220 do 223 obrazložitve izpodbijanega sklepa.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">140</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega tožeča stranka ne izpodbija tega, da družba Meta poslovnim uporabnikom ponuja zgoraj navedena orodja. Na eni strani trdi le, da navedeni uporabniki ne morejo začeti komunikacije na Messengerju. Ta trditev pa je že zavrnjena v točkah od 133 do 135 zgoraj. Na drugi strani trdi, da so taka orodja običajno zagotovljena z drugimi storitvami družbenega mreženja za njihove funkcije spletnega klepeta. Tožeča stranka pa ne pojasnjuje, kako naj bi zgolj dejstvo, da druga podjetja zagotavljajo podobna orodja, omogočalo ovrženje domneve iz člena 3(2)(b) akta o digitalnih trgih.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">141</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na sedmem mestu, pristop Komisije naj bi vodil do neenakega obravnavanja Messengerja v primerjavi z drugimi podjetji in njihovimi storitvami, za katere so prav tako veljali postopki akta o digitalnih trgih, in sicer storitev spletnega brskalnika družbe Samsung in storitev iMessage družbe Apple, saj naj bi za ti storitvi Komisija sprejela argumente, podobne argumentom, ki jih je predložila tožeča stranka. Glede storitev Gmail družbe Alphabet in Outlook družbe Microsoft naj bi bil pristop Komisije nedosleden, ker naj bi ta ugotovila, da so bili za ti storitvi predloženi dovolj utemeljeni argumenti za ovrženje domneve iz člena 3(2)(b) akta o digitalnih trgih, ne glede na to, da je ti storitvi uporabljalo več milijonov poslovnih uporabnikov in končnih uporabnikov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">142</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar, prvič, tožeča stranka ni pojasnila, zakaj naj bi bil njen položaj, kar zadeva Messenger, primerljiv s položajem podjetij, ki ponujajo drugo vrsto JPS, kot je družba Samsung, kar zadeva njen spletni brskalnik.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">143</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Drugič, kar zadeva storitve iMessage družbe Apple, Gmail družbe Alphabet in Outlook družbe Microsoft, tožeča stranka ni dokazala, da je bil njihov položaj, razen dejstva, da gre za enako vrsto JPS, primerljiv s položajem Messengerja. Poleg tega primerjava, ki jo je tožeča stranka opravila s storitvama Gmail družbe Alphabet in Outlook družbe Microsoft, temelji le na okoliščini, da imajo te storitve določeno število poslovnih uporabnikov in končnih uporabnikov, ne da bi se upoštevale vse okoliščine, v katerih se te storitve opravljajo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">144</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede na vse navedeno je treba torej argumente, ki jih je tožeča stranka predložila za ovrženje domneve iz člena 3(2)(c) akta o digitalnih trgih, zavrniti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">145</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato je treba prvi očitek tretjega dela prvega tožbenega razloga zavrniti kot neutemeljen.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Drugi očitek: zahteva, da je Messenger „posamično“ pomembna vstopna točka</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">146</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka trdi, da v členu 3(9) akta o digitalnih trgih izraz „posamično“ pomeni, da je treba vsako JPS presojati ločeno in različno, vključno z izračunom števila končnih uporabnikov za presojo mejnih vrednosti iz člena 3(2)(b) akta o digitalnih trgih. V bistvu trdi, da bi morala Komisija tako uporabiti metodo izračuna končnih uporabnikov Messengerja, pri kateri bi se upoštevali le končni uporabniki, ki so to storitev uporabljali ločeno od uporabe te storitve kot funkcije spletnega klepeta spletne storitve družbenega mreženja Facebook. Drugačen pristop, ki ga je Komisija uporabila v izpodbijanem sklepu, naj bi pomenil vključitev uporabnikov druge JPS in tako pripeljal do dvojnega štetja uporabnikov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">147</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega naj se Komisija v zvezi s številom aktivnih poslovnih uporabnikov ne bi mogla zgolj opreti na podatke, ki se nanašajo na en teden v letu 2020.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">148</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija ob podpori Francoske republike trditve tožeče stranke prereka.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">149</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kot je bilo navedeno v točki 113 zgoraj, se v skladu s členom 3(2)(b) akta o digitalnih trgih predpostavlja, da podjetje izpolnjuje pogoj zagotavljanja JPS, ki je pomembna vstopna točka, če ima navedena JPS v zadnjem poslovnem letu vsaj 45 milijonov mesečno aktivnih končnih uporabnikov, ki imajo sedež ali so v Uniji, in vsaj 10.000 letno aktivnih poslovnih uporabnikov s sedežem v Uniji.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">150</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 3(9) akta o digitalnih trgih določa, da „Komisija za vsako podjetje, ki je imenovano za vratarja na podlagi odstavka 4 ali 8, v sklepu o imenovanju navede zadevne [JPS], ki se opravljajo v okviru tega podjetja in ki so posamično pomembna vstopna točka, prek katere poslovni uporabniki dosežejo končne uporabnike, kot je navedeno v odstavku 1, točka (b)“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">151</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na prvem mestu, navesti je treba, da izraz „posamično“ iz člena 3(9) akta o digitalnih trgih ne pomeni, da je morala Komisija uporabiti metodo izračuna končnih uporabnikov Messengerja, pri kateri so bili upoštevani le končni uporabniki, ki so to storitev uporabljali ločeno od te storitve kot funkcije spletnega klepeta spletne storitve družbenega mreženja Facebook.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">152</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 2, točka 20, akta o digitalnih trgih namreč določa, da „končni uporabnik“ pomeni „katero koli fizično ali pravno osebo, ki uporablja [JPS], razen poslovnega uporabnika“. V skladu s točko 21 tega člena poslovni uporabnik pomeni „katero koli fizično ali pravno osebo, ki deluje v okviru poslovne ali poklicne dejavnosti in uporablja [JPS] za namene zagotavljanja blaga ali storitev končnim uporabnikom ali med takim zagotavljanjem“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">153</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V uvodni izjavi 20 akta o digitalnih trgih je navedeno:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-210" title="page-27">
      „[…] Aktivne končne uporabnike in poslovne uporabnike bi bilo treba opredeliti in izračunati na način, ki ustrezno odraža vlogo in doseg zadevne konkretne [JPS]. Da se zagotovi pravna varnost za vratarje, bi bilo treba elemente za določitev števila aktivnih končnih uporabnikov in poslovnih uporabnikov za [JPS] določiti v prilogi k tej uredbi. […]“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">154</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kar zadeva aktivne končne uporabnike medosebnih komunikacijskih storitev, neodvisnih od številke, je v preglednici v točki E, naslovljeni „Posebne opredelitve pojmov“, v prilogi k aktu o digitalnih trgih pojasnjeno, da so ti uporabniki tisti, „ki so vsaj enkrat v mesecu na kakršen koli način vzpostavili komunikacijo prek medosebne komunikacijske storitve, neodvisne od številke, ali so v njej sodelovali“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">155</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tako v skladu z opredelitvijo „končnega uporabnika“ medosebne komunikacijske storitve, neodvisne od številke, iz priloge k aktu o digitalnih trgih uporaba Messengerja, in sicer vzpostavitev komunikacije ali sodelovanje v njej prek Messengerja enkrat v mesecu, ne glede na uporabo katere koli druge storitve ali JPS, zadostuje, da se ga šteje za aktivnega končnega uporabnika v smislu člena 3(2)(b) akta o digitalnih trgih. Upoštevanje, kot predlaga tožeča stranka, samo dela teh uporabnikov, zlasti tistih, ki imajo deaktiviran račun Facebook, ali tistih, ki so uporabljali „le Messenger“, ne bi omogočalo „ustreznega odražanja vloge in dosega“ Messengerja, kot je priporočeno v uvodni izjavi 20 akta o digitalnih trgih.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">156</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na drugem mestu, iz točke 197 obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je Komisija upoštevala število aktivnih končnih uporabnikov Messengerja na mesec. Tako je Komisija upoštevala uporabnike, ki so uporabljali Messenger, okoliščina, da so uporabljali oziroma niso uporabljali tudi drugo storitev, zlasti spletno storitev družbenega mreženja Facebook, pa ni imela nobenega vpliva.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">157</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem, kot je navedeno v točki 98 zgoraj, se uvodna izjava 64 akta o digitalnih trgih izrecno sklicuje na dejstvo, da vratarji pogosto zagotavljajo medosebne komunikacijske storitve, neodvisne od številke, kot del svojega ekosistema platform. Tako je mogoče, da se medosebna komunikacijska storitev, neodvisna od številke, zagotovi integrirano z JPS v obliki spletne storitve družbenega mreženja in da v taki konfiguraciji del končnih uporabnikov uporablja obe JPS. Ne glede na to opredelitev točka D. 2(c)(i) priloge k aktu o digitalnih trgih od podjetij, ki zagotavljajo eno ali več JPS, zahteva, da storitve, ki jih ponujajo integrirano, vendar ne spadajo v isto kategorijo JPS na podlagi člena 2(2) akta o digitalnih trgih, štejejo za različne JPS (glej točko 79 zgoraj). Poleg tega točka A. 3 priloge k aktu o digitalnih trgih določa, da „lahko ista fizična ali pravna oseba hkrati predstavlja ,aktivnega končnega uporabnika‘ ali ,aktivnega poslovnega uporabnika‘ za različne [JPS]“. Tako je Komisija pravilno uporabila te določbe, saj je upoštevala aktivne končne uporabnike Messengerja, ne da bi upoštevala to, da ti uporabniki uporabljajo oziroma ne uporabljajo JPS v obliki spletne storitve družbenega mreženja Facebook.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">158</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na tretjem mestu, v zvezi s trditvijo tožeče stranke, da se Komisija pri izračunu števila aktivnih poslovnih uporabnikov Messengerja ne bi smela opreti zgolj na število poslovnih uporabnikov te storitve v enem tednu leta 2020, je treba navesti, da mora zadevno podjetje opredeliti in izračunati število aktivnih končnih uporabnikov in aktivnih poslovnih uporabnikov, kot je razvidno iz točke A. 1 priloge k aktu o digitalnih trgih. Kot je pojasnjeno v točkah 4.1 in 4.2 Priloge I k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2023/814 z dne 14. aprila 2023 o podrobnih ureditvah za izvajanje nekaterih postopkov Komisije na podlagi [akta o digitalnih trgih] (UL 2023, L 102, str. 6), je bilo treba te podatke vključiti v uradno obvestilo. Poleg tega, čeprav mora tako zadevno podjetje najprej dobiti najboljšo možno oceno glede izračuna števila poslovnih in končnih uporabnikov, Komisiji nič ne preprečuje, da od podjetja, ki zagotavlja JPS, zahteva, da predloži vse informacije, potrebne za opredelitev aktivnih poslovnih uporabnikov ali aktivnih končnih uporabnikov, in izračun njihovega števila.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">159</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V obravnavani zadevi je tožeča stranka sama z uradnim obvestilom predložila zadevne podatke za september 2020, ki so bili na zahtevo Komisije ekstrapolirani za obdobje med letoma 2020 in 2022. Poleg tega je Komisija v točki 199 obrazložitve izpodbijanega sklepa navedla, da tožeča stranka ni predložila nobene druge ocene niti nobenega drugega podatka, na katerem bi lahko temeljila taka ocena.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">160</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede na navedeno je Komisija v točki 202 obrazložitve izpodbijanega sklepa upravičeno ugotovila, da izračun števila aktivnih poslovnih uporabnikov Messengerja temelji na najboljši možni oceni, in je na tej podlagi lahko ugotovila, da je bila v zvezi s poslovnimi uporabniki dosežena mejna vrednost iz člena 3(2)(b) akta o digitalnih trgih.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">161</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na četrtem mestu, trditev tožeče stranke v zvezi z domnevnim tehnološkim odvračanjem je treba zavrniti. V zvezi s tem tožeča stranka trdi, da metoda, ki jo je Komisija uporabila za izračun števila aktivnih končnih uporabnikov Messengerja, odvrača od razvoja dodatnih samostojnih funkcij v okviru storitve, ker je te mogoče opredeliti kot različne JPS, za katere veljajo obveznosti iz akta o digitalnih trgih. Vendar tožeča stranka ne pojasni pravno zadostno razlogov, zaradi katerih bi bilo treba tako odvračanje, tudi če bi bilo dokazano, upoštevati v okviru postopka imenovanja podjetja za vratarja v smislu akta o digitalnih trgih. V zvezi s tem je res, kot je razvidno zlasti iz uvodne izjave 107 akta o digitalnih trgih, da je cilj tega akta zagotovitev tekmovalnega in poštenega digitalnega sektorja na splošno ter zlasti tekmovalnih in poštenih JPS, da bi se spodbudile inovacije. Vendar je treba ugotoviti, da člen 3 akta o digitalnih trgih, ki se nanaša na imenovanje vratarjev, ne določa upoštevanja tehnoloških inovacij med merili za to imenovanje.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">162</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato je treba drugi očitek tretjega dela prvega tožbenega razloga zavrniti kot neutemeljen.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tretji očitek: Komisija neupravičeno ni začela preiskave trga</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">163</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka trdi, da Komisija ne bi smela ugotoviti, da je Messenger pomembna vstopna točka, ne da bi začela preiskavo trga na podlagi člena 17(1) ali (3) akta o digitalnih trgih. Tožeča stranka meni, da je predložila dovolj utemeljene argumente, ki so dokazovali, da Messenger posamično ni pomembna vstopna točka, zato akt o digitalnih trgih in načelo dobrega upravljanja Komisiji nalagata, da podrobneje preuči vse upoštevne elemente. Poleg tega naj bi Komisija napačno uporabila pravo in storila napako pri presoji, ker je navedla, da se člen 17(1) akta o digitalnih trgih nanaša na začetek preiskave trga le za položaje, v katerih JPS ne dosega kvantitativnih mejnih vrednosti, določenih v členu 3(2) akta o digitalnih trgih.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">164</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija ob podpori Francoske republike trditve tožeče stranke prereka.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">165</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V skladu s členom 17(1) akta o digitalnih trgih lahko Komisija „izvede preiskavo trga, katere namen je, da preuči, ali bi moralo biti podjetje, ki zagotavlja [JPS], imenovano za vratarja na podlagi člena 3(8), ali da določi [JPS], ki se navedejo v sklepu o imenovanju na podlagi člena 3(9)“ in „si prizadeva preiskavo trga zaključiti v 12 mesecih od datuma [začetka te preiskave trga]“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">166</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 17(3) akta o digitalnih trgih določa, da „[k]adar podjetje, ki zagotavlja [JPS], dosega mejne vrednosti iz člena 3(2), vendar predloži dovolj dobro utemeljene argumente v skladu s členom 3(5), ki so očitno omajali domnevo iz člena 3(2), si Komisija prizadeva preiskavo trga zaključiti v petih mesecih od datuma [začetka te preiskave trga]“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">167</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz določb, navedenih v točki 165 oziroma 166 zgoraj, izhaja, da se ti določbi nanašata na različne položaje.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">168</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V primeru iz člena 17(1) akta o digitalnih trgih je treba preučiti, ali naj bo podjetje imenovano v skladu s členom 3(8) akta o digitalnih trgih, ali določiti JPS, ki jih je treba navesti v sklepu o imenovanju v skladu s členom 3(9) akta o digitalnih trgih, ne glede na to, da navedeno podjetje ali navedene JPS ne dosegajo mejnih vrednosti iz člena 3(2) akta o digitalnih trgih. Sklicevanje na člen 3(9) akta o digitalnih trgih v njegovem členu 17(1) tako zajema položaje, v katerih nekatere JPS podjetja dosegajo navedene mejne vrednosti, medtem ko druge JPS teh mejnih vrednosti ne dosegajo. V teh primerih lahko Komisija začne preiskavo trga na podlagi člena 17(1) akta o digitalnih trgih, da bi presodila, ali te storitve izpolnjujejo zahteve iz člena 3(1) akta o digitalnih trgih.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">169</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nasprotno pa se primer iz člena 17(3) akta o digitalnih trgih uporablja za podjetja, ki zagotavljajo JPS in dosegajo mejne vrednosti iz člena 3(2) tega akta. V tem primeru je treba preučiti, ali je podjetje predložilo dovolj utemeljene argumente na podlagi člena 3(5) akta o digitalnih trgih, in sicer argumente, s katerimi se želi dokazati, da čeprav dosega vse mejne vrednosti, določene v zadevni določbi, in zaradi okoliščin, v katerih se JPS opravlja, izjemoma ne izpolnjuje zahtev iz člena 3(1) akta o digitalnih trgih.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">170</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato podjetja, ki zagotavljajo JPS in dosegajo mejne vrednosti iz člena 3(2) akta o digitalnih trgih, kot je v primeru tožeče stranke glede Messengerja, ne spadajo na področje uporabe člena 17(1) akta o digitalnih trgih.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">171</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s trditvijo, da bi morala Komisija začeti preiskavo trga na podlagi člena 17(3) akta o digitalnih trgih, je treba ugotoviti, da je Komisija, kot je razvidno iz preučitve prvega in drugega očitka tretjega dela prvega tožbenega razloga, pravilno ugotovila, da tožeča stranka ni predložila dovolj utemeljenih argumentov, da bi dokazala, da čeprav je dosegla vse mejne vrednosti iz člena 3(2) akta o digitalnih trgih, zaradi okoliščin, v katerih se je opravljal Messenger, izjemoma ne izpolnjuje zahtev iz člena 3(1) akta o digitalnih trgih. Tako pogoji iz člena 17(3) akta o digitalnih trgih za začetek preiskave trga nikakor niso bili izpolnjeni, zato je treba trditev tožeče stranke zavrniti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">172</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi z domnevnim neobstojem obrazložitve izpodbijanega sklepa zaradi nepojasnitve razlogov, zaradi katerih Komisija ni začela preiskave trga, je treba v zvezi z uporabo člena 17(1) akta o digitalnih trgih navesti, da je Komisija v točkah od 215 do 218 obrazložitve izpodbijanega sklepa pojasnila razloge, zaradi katerih ji ni bilo treba začeti preiskave trga na podlagi te določbe, ki se ne nanaša na primer Messengerja, kot je potrjeno v točki 170 zgoraj. Kar zadeva obrazložitev odločitve Komisije, da ne bo začela preiskave trga na podlagi člena 17(3) akta o digitalnih trgih, je Komisija v točkah od 215 do 232 obrazložitve izpodbijanega sklepa, kot je bilo navedeno v točkah od 115 do 144 zgoraj, presodila argumente tožeče stranke, predložene na podlagi člena 3(5) akta o digitalnih trgih, in ugotovila, da navedeni argumenti niso dovolj utemeljeni, da bi očitno omajali domneve iz člena 3(2) akta o digitalnih trgih, in da jih je tako mogoče zavrniti, ne da bi bila začeta preiskava trga na podlagi člena 17(3) akta o digitalnih trgih. Ker so ta pojasnila v skladu s sodno prakso, navedeno v točki 53 zgoraj, jasna in nedvoumna, je treba trditve tožeče stranke zavrniti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">173</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega je treba zavrniti trditve tožeče stranke, ki se nanašajo na domnevno neenako obravnavanje v primerjavi s storitvami Bing, Edge in Microsoft Advertising družbe Microsoft in storitvijo iMessage družbe Apple v sklepih o začetku preiskave trga v zvezi z njimi na podlagi člena 17(3) akta o digitalnih trgih.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">174</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kot je namreč navedeno v točkah 64 in 65 zgoraj, prvič, mora Komisija posamično preučiti okoliščine vsake zadeve, ne da bi jo zavezovali prejšnji sklepi, ki se nanašajo na druge gospodarske subjekte ali druge JPS, in drugič, se splošno načelo enakega obravnavanja uporablja za primerljive položaje.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">175</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V obravnavani zadevi pa je najprej iz besedila člena 3(5) akta o digitalnih trgih razvidno, da Komisija „lahko“ začne preiskavo trga v okoliščinah iz člena 17(3) akta o digitalnih trgih, kar pomeni, da ima v zvezi s tem polje proste presoje.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">176</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Dalje, glede storitev Bing, Edge in Microsoft Advertising, ki poleg tega ne spadajo v isto kategorijo JPS kot Messenger, tožeča stranka ni pojasnila, zakaj naj bi bile te storitve v položaju, ki je primerljiv s položajem Messengerja.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">177</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nazadnje, v zvezi s storitvijo iMessage je treba navesti, da se je Komisija odločila začeti preiskavo trga v zvezi s to storitvijo, potem ko je ugotovila, da je družba Apple predložila dovolj utemeljene argumente, s katerimi je očitno omajala domneve iz člena 3(2) akta o digitalnih trgih. Kot pa je bilo navedeno v točkah od 115 do 144 zgoraj, tožeča stranka takih argumentov ni predložila.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">178</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tako je treba tretji očitek in zato tretji del prvega tožbenega razloga zavrniti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Četrti del: kršitev pravice do obrambe</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">179</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka trdi, da je Komisija kršila njeno pravico do obrambe, ker je predložila nove dokaze, na katere se je oprla v izpodbijanem sklepu, ne da bi ji dala možnost, da nanje poda pripombe v okviru upravnega postopka.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">180</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija ob podpori Francoske republike trditve tožeče stranke prereka.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">181</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Čeprav sklepi, sprejeti na podlagi člena 3(5), drugi pododstavek, akta o digitalnih trgih, kot je izpodbijani sklep, niso navedeni v členu 34(1) akta o digitalnih trgih, naslovljenem „Pravica do zaslišanja in dostop do spisa“, mora sodišče Unije vratarjem zagotoviti celovito pravico do obrambe, vključno z njihovo pravico do izjave (glej v tem smislu sodbo z dne 17. julija 2024, Bytedance/Komisija, T‑1077/23, v pritožbenem postopku, EU:T:2024:478, točke od 340 do 343).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">182</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pravica do izjave vsakomur zagotavlja možnost, da koristno in učinkovito poda svoje stališče v upravnem postopku in pred sprejetjem vsake odločbe, ki bi lahko negativno vplivala na njegove interese (glej sodbo z dne 17. julija 2024, Bytedance/Komisija, T‑1077/23, v pritožbenem postopku, EU:T:2024:478, točka 344 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">183</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tako Komisija ne more trditi, da je s tem, da je v predhodno stališče vključila „glavne točke morebitnega nesoglasja o nekaterih ključnih vprašanjih, vključenih v uradno obvestilo“, in „glavne trditve, na podlagi katerih so se [njene] predhodne ugotovitve […] razlikovale od tistih, ki jih je navedla [tožeča stranka] v uradnem obvestilu“, presegla raven varstva pravice do izjave, določeno v aktu o digitalnih trgih. Ker se namreč pravica do izjave nanaša na vse dejanske in pravne elemente, na katerih temelji odločba, mora Komisija tožečo stranko zaslišati o navedenih elementih.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">184</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Čeprav se pravica do izjave nanaša na vse dejanske in pravne elemente, na katerih temelji odločba, pa se ne nanaša na končno stališče, ki ga namerava sprejeti uprava (glej sodbo z dne 17. julija 2024, Bytedance/Komisija, T‑1077/23, v pritožbenem postopku, EU:T:2024:478, točka 349 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">185</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V obravnavani zadevi iz spisa izhaja, da je pred sprejetjem izpodbijanega sklepa tožeča stranka večkrat podala izjavo. Tako sta se, najprej, še pred uradnim obvestilom tožeča stranka in Komisija srečali na vsaj šestih sestankih, ki so potekali, 26. oktobra, 8. in 15. decembra 2022, 9. januarja, 16. maja in 6. junija 2023. Poleg tega je iz spisa razvidno, da je bilo tožeči stranki v obdobju pred navedenim uradnim obvestilom poslanih vsaj sedem zahtev za informacije. Dalje, po predložitvi uradnega obvestila 3. julija 2023 je Komisija 26. julija 2023 tožeči stranki poslala predhodno stališče in ji dala možnost, da izrazi svoje stališče, kar je ta storila z dopisoma z dne 3. oziroma 13. avgusta 2023.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">186</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar tožeča stranka trdi, da kljub izmenjavam, navedenim v točki 185 zgoraj, ni imela priložnosti predstaviti pripomb o trditvah in dokazih iz opomb od 144 do 148, 151, 154, 158 in od 193 do 195 izpodbijanega sklepa, ki so podlaga za točke 177, 179, 180, 221 in 222 obrazložitve izpodbijanega sklepa.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">187</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na prvem mestu, Komisija je v opombah od 144 do 148 in 151 izpodbijanega sklepa v točki 177 obrazložitve navedenega sklepa navedla trditve in dokaze v podporo svojemu stališču, da se je Messenger razvijal v smer, da bi postal medosebna komunikacijska storitev, neodvisna od številke, ki se razlikuje od JPS v obliki spletne storitve družbenega mreženja Facebook. Tako je Komisija v navedenih opombah navedla, da so bile razvite različne aplikacije od Messengerja za prenosne naprave z operacijskima sistemoma iOS in Android (opomba št. 144), za Windows in iMac (opomba 145), za iPade (opomba 146), za naprave tožeče stranke za razširjeno resničnost (opomba 147) ter da obstaja spletna stran tožeče stranke, namenjena Messengerju (opomba 148). Poleg tega je Komisija v opombi 151 navedla javno izjavo izvršnega direktorja tožeče stranke, v kateri je ta kot primer za ponazoritev svoje trditve, da so se nekatere funkcije Facebooka razvile v „različne izkušnje“, navedel Messenger.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">188</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Točka 177 obrazložitve izpodbijanega sklepa spada v okvir presoje Komisije, v skladu s katero je Messenger JPS v obliki medosebne komunikacijske storitve, neodvisne od številke, in ne zgolj funkcija spletnega klepeta JPS v obliki spletne storitve spletnega mreženja Facebook. Natančneje, Komisija je v navedeni točki obrazložitve ugotovila, da se je Messenger razvil v medosebno komunikacijsko storitev, neodvisno od številke, ki je ločena od JPS v obliki spletne storitve družbenega mreženja Facebook.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">189</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">O vprašanju razvoja Messengerja, da bi postal ločena JPS v obliki medosebne komunikacijske storitve, neodvisne od številke, pa se je razpravljalo v upravnem postopku. Natančneje, trditve iz točke 177 obrazložitve izpodbijanega sklepa so bile vključene v točko 39(d) predhodnega stališča. Tožeča stranka je na navedene trditve odgovorila zlasti v točkah 3.9(a)(ii) dopisa z dne 3. avgusta 2023. Tako je imela tožeča stranka priložnost predstaviti svoje pripombe o stališču Komisije, podprtem zlasti z elementi iz opomb od 144 do 148 in 151, v skladu s katerim se je Messenger dejansko razvijal tako, da je postal ločena JPS.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">190</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vsekakor so bile zadevne opombe dodatne glede na dokaze, s katerimi naj bi se dokazalo, da se je Messenger razvijal tako, da je postal ločena JPS. Komisija je namreč v točkah od 176 do 182 obrazložitve izpodbijanega sklepa navedla, da je bil Messenger ločena JPS, pri čemer se je oprla na druge trditve in dokaze, v zvezi s katerimi tožeča stranka ne trdi, da ni imela priložnosti predstaviti svojih pripomb, zlasti tiste, navedene v opombah 149, 150, 152, 153, od 155 do 157 in 160 izpodbijanega sklepa ter v točkah od 176 do 182 obrazložitve tega sklepa.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">191</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na drugem mestu, Komisija je v opombi 154 izpodbijanega sklepa iz točke 179 obrazložitve navedenega sklepa v utemeljitev navedla stran spletnega mesta Facebook v zvezi z možnostjo uporabe Messengerja kot komunikacijskega kanala na Instagramu namesto funkcije Instagram Direct.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">192</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Točka 179 obrazložitve izpodbijanega sklepa spada v okvir presoje Komisije, v skladu s katero je družba Meta v svojih komercialnih sporočilih ter sporočilih za vlagatelje in uporabnike Messenger obravnavala, predstavljala in umeščala kot ločeno JPS. Natančneje, Komisija je v navedeni točki obrazložitve med drugim ugotovila, da iz navedenih sporočil izhaja, da domnevno neločljiva povezava med Messengerjem in spletno storitvijo družbenega mreženja Facebook v nasprotju s trditvami tožeče stranke ni bila tako pomembna, ob upoštevanju obstoja podobnih povezav med navedeno medosebno komunikacijsko storitvijo, neodvisno od številke, in drugimi storitvami družbe Meta, zlasti med Messengerjem in Instagramom.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">193</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prvič, v zvezi s tem je treba ugotoviti, da se je o povezavi med Messengerjem in Facebookom razpravljalo v upravnem postopku. Komisija je namreč v točki 39(d), in fine, predhodnega stališča izpodbijala trditev tožeče stranke v zvezi z navedeno povezavo. Poleg tega je Komisija z zahtevama za informacije z dne 9. marca in 30. maja 2023 tožeči stranki postavila vprašanja v zvezi z možnostjo uporabe Messengerja v Instagramu. Tako je imela tožeča stranka priložnost predložiti pripombe v zvezi z ugotovitvami dejstev iz točke 179 obrazložitve izpodbijanega sklepa, ki se nanašajo na možnost uporabe Messengerja za komuniciranje v Instagramu in na posledice, ki jih je iz tega mogoče izpeljati v zvezi s povezavo med Messengerjem in Facebookom.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">194</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Drugič, ugotovitev Komisije iz točke 179 obrazložitve, da povezava med Facebookom in Messengerjem ni bila tako pomembna, kot je to zatrjevala tožeča stranka, je temeljila na drugih trditvah in dokazih, v zvezi s katerimi tožeča stranka ne trdi, da ni imela priložnosti predložiti pripomb, zlasti tistih iz opomb 152, 153, 155 in 156 izpodbijanega sklepa.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">195</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tretjič, kot izhaja iz točke 23 njenega odgovora na zahtevo za informacije z dne 9. marca 2023 in točke 23(c) njenega odgovora na zahtevo za informacije z dne 30. maja 2023, tožeča stranka v okviru upravnega postopka ni izpodbijala tega, da je bilo mogoče Messenger uporabiti kot komunikacijski kanal na Instagramu namesto funkcije Instagram Direct.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">196</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na tretjem mestu, Komisija je v opombi 158 izpodbijanega sklepa v točki 180 obrazložitve navedenega sklepa kot dokaz navedla javno izjavo tožeče stranke, ki izhaja iz telekonference o poslovnih rezultatih (earnings call), v kateri je omenjeno, da je Messenger priložnost za večjo monetizacijo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">197</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Točka 180 obrazložitve izpodbijanega sklepa prav tako spada v okvir presoje Komisije, v skladu s katero je družba Meta v svojih komercialnih sporočilih ter sporočilih za vlagatelje in uporabnike Messenger obravnavala, predstavljala in umeščala kot ločeno JPS. Natančneje, Komisija je v navedeni točki obrazložitve med drugim ugotovila, da je tožeča stranka v sporočilih, namenjenih vlagateljem, poudarila možnosti monetizacije storitve Messenger kot take, pri čemer se je sklicevala na orodja za oglaševanje „klik za pošiljanje sporočila“ in plačljiva sporočila.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">198</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prvič, v zvezi s tem se je o vprašanju strategije umestitve Messengerja kot ločene storitve, ki je izhajala zlasti iz sporočil družbe Meta vlagateljem, razpravljalo v upravnem postopku. Komisija je namreč v točki 39(d) predhodnega stališča ugotovila, da je družba Meta razvila strategijo, katere namen je Messenger opredeliti kot ločeno storitev, pri čemer se je oprla na svoja komercialna in finančna sporočila svojim uporabnikom in vlagateljem. Tako je Komisija v opombi 59 predhodnega stališča navedla primer takega sporočila, in sicer obrazec 10‑K za davčno leto, ki se je končalo 31. decembra 2022, prav tako naveden v opombi 157 izpodbijanega sklepa. Tožeča stranka je na to utemeljitev odgovorila zlasti v točki 3,9 svojega dopisa z dne 3. avgusta 2023.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">199</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Drugič, Komisija je v točki 180 obrazložitve izpodbijanega sklepa navedla, da je družba Meta v svoji strategiji družbo Messenger opredelila kot ločeno JPS, pri čemer se je oprla na dokaz, naveden v opombi 157 izpodbijanega sklepa, v zvezi s katerim tožeča stranka ne trdi, da ni imela priložnosti predložiti pripomb.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">200</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tretjič, kot je razvidno iz točke 3.9 dopisa tožeče stranke z dne 3. avgusta 2023, ta v okviru upravnega postopka ni izpodbijala tega, da je družba Meta razvila strategijo, ki je vključevala opredelitev Messengerja kot ločene storitve, ampak je izpodbijala le upoštevnost upoštevanja navedene strategije za opredelitev Messengerja kot medosebne komunikacijske storitve, neodvisne od številke, v smislu akta o digitalnih trgih.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">201</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na četrtem mestu, Komisija je v opombi 193 izpodbijanega sklepa v točki 221 obrazložitve navedenega sklepa kot dokaz navedla anketo platforme Statista in poročilo BEREC o dojemanju in ravnanju potrošnikov v Evropski uniji na digitalnih komunikacijskih platformah. Kar zadeva anketo platforme Statista, tožeča stranka trdi, da je Komisija, ne da bi ji dala možnost, da predloži pripombe, ta dokaz uporabila zato, da dokaže, da je Messenger v „zelo velikem obsegu“ presegel kvantitativne mejne vrednosti, ki se uporabljajo za določitev za pomembno vstopno točko.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">202</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Točka 221 obrazložitve izpodbijanega sklepa spada v preučitev ovrženja domneve iz člena 3(2)(b) akta o digitalnih trgih, pri čemer je Komisija ugotovila, da je Messenger ena od najpogosteje uporabljanih spletnih komunikacijskih storitev v Uniji.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">203</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prvič, v zvezi s tem se je o vprašanju opredelitve Messengerja glede na druge komunikacijske storitve razpravljalo v upravnem postopku. Komisija je namreč v točki 47(b) predhodnega stališča opozorila, da je glede na javna poročila in druge javno dostopne vire družba Meta eden od ponudnikov komunikacijskih storitev, ki se v Uniji najpogosteje uporabljajo. Poleg tega je Komisija v opombi 77 predhodnega stališča navedla poročilo BEREC, navedeno v opombi 193 izpodbijanega sklepa. Tožeča stranka je predložila pripombe v zvezi s tem dokazom, zlasti v točki 3.17 dopisa z dne 3. avgusta 2023.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">204</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Drugič, dejstvo, da je Messenger v „zelo velikem obsegu“ presegel kvantitativne mejne vrednosti, je dokazano s podatki o poslovnih in končnih uporabnikih navedene storitve, ki jih je tožeča stranka sporočila Komisiji, pri čemer je bilo poročilo platforme Statista namenjeno zgolj potrditvi teh drugih dokazov. Poleg tega to, da je Komisija zavrnila trditev tožeče stranke, da Messenger ni bil pomembna vstopna točka, ne temelji izključno na dejstvu, da je ta storitev občutno presegala veljavne mejne vrednosti, ampak tudi na trditvah in dokazih, v zvezi s katerimi tožeča stranka ne trdi, da ni imela priložnosti predstaviti svojih pripomb, zlasti na poročilu BEREC, ki dokazuje, da je Messenger druga aplikacija za komunikacije v obravnavanih državah takoj za WhatsApp‑om in da je stopnja uporabe Messengerja med končnimi uporabniki v Uniji velika.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">205</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na petem mestu, kar zadeva točko 222 obrazložitve izpodbijanega sklepa, ki temelji na dokazih iz opomb 194 in 195 navedenega sklepa, je treba navesti, da ta točka prav tako spada v preučitev ovrženja domneve iz člena 3(2)(b) akta o digitalnih trgih. Natančneje, Komisija je ugotovila, da Messenger ponuja orodja za poslovne uporabnike, da bi ti lahko komunicirali s končnimi uporabniki. Komisija je v opombi 194 navedla spletno mesto družbe Meta, s katerim je bilo potrjeno, da so se zadevna orodja ponujala. Komisija je ugotovila tudi, da je družba Meta podjetjem ponujala oglaševalska orodja, katerih namen je usmerjanje uporabnikov v pogovor v Messengerju, in da so take kampanje za družbo Meta pomenile pomemben vir prihodkov. Komisija je v opombi 195 v podporo ugotovitvi, da so bila orodja za oglaševanje „klik za pošiljanje sporočila“ v Messengerju pomemben vir prihodkov za družbo Meta, navedla javno izjavo, ki izhaja iz telekonference o poslovnih rezultatih, in izjavo izvršnega direktorja tožeče stranke iz časopisnega članka.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">206</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prvič, v zvezi s tem se je o vprašanju orodij, ki jih je družba Meta ponujala poslovnim uporabnikom v Messengerju, razpravljalo v upravnem postopku. Komisija je namreč v točki 47(a) in (b) predhodnega stališča že navedla, da tožeča stranka ponuja orodja za poslovne uporabnike v Messengerju. Tožeča stranka je na ta dokaz odgovorila zlasti v točki 3.16(d) dopisa z dne 3. avgusta 2023.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">207</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Drugič, tožeča stranka ne trdi, da ni imela priložnosti predložiti pripomb o vsebini točke 222 obrazložitve izpodbijanega sklepa, iz katere izhaja, da je ponujala dodatna orodja za povezavo do storitev sporočanja.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">208</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tretjič, kot je razvidno iz točke 3.16(d) dopisa tožeče stranke z dne 3. avgusta 2023, je ta v okviru upravnega postopka izpodbijala le upoštevnost upoštevanja dejstva, da je ponujala orodja za poslovne uporabnike v Messengerju, in ne to dejstvo samo po sebi.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">209</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede na navedeno je treba ugotoviti, da pravica tožeče stranke do izjave ni bila kršena. Torej je treba četrti del prvega tožbenega razloga in zato prvi tožbeni razlog v celoti zavrniti kot neutemeljena.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Drugi tožbeni razlog: opredelitev storitve Marketplace kot JPS, ki je pomembna vstopna točka</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">210</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Drugi tožbeni razlog je razdeljen na pet delov, ki se nanašajo:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">prvi na to, da naj Komisija ne bi pravilno razlagala in uporabila člena 2, točka 5, akta o digitalnih trgih, ker je Marketplace opredelila kot JPS v obliki spletne posredniške storitve, zlasti ob upoštevanju pravnega merila za presojo opredelitve spletne posredniške storitve, ki jo je Komisija razvila v točki 266 obrazložitve izpodbijanega sklepa, v skladu s katero je za to, da bi storitev ustrezala tej opredelitvi, pomembno, da so imela podjetja „v praksi možnost“, da potrošnikom ponujajo blago ali storitve;</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">drugi na to, da tudi če bi Splošno sodišče v okviru prvega dela ugotovilo, da je pravno merilo iz točke 266 obrazložitve izpodbijanega sklepa pravilno, naj v navedenem sklepu ne bi bilo dokazano, da Marketplace izpolnjuje navedeno merilo, zlasti ker naj Komisija neupravičeno ne bi upoštevala sprememb, do katerih je prišlo 30. januarja 2023 in s katerimi je družba Meta odpravila možnost, ki je bila dana podjetjem v Franciji in Nemčiji, da uporabijo svojo poslovno Facebook stran za prikazovanje nekaterih kategorij izdelkov, in sicer vozila in nepremičnine, v storitvi Marketplace;</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">tretji, na to, da naj Komisija ne bi upoštevala sprememb z dne 31. julija 2023, v skladu s katerimi uporabniki storitve Marketplace v enem mesecu niso mogli objaviti skupaj več kot 20 oglasov v vsaki kategoriji „izdelkov“, in ne več kot 5 oglasov v vsaki od kategorij „vozila“, „rezervni deli in avtomobilska oprema“ ter „nepremičnine za prodajo ali najem“ (v nadaljevanju: spremembe z dne 31. julija 2023), o katerih naj bi tožeča stranka Komisijo obvestila pred sprejetjem izpodbijanega sklepa;</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">četrti na to, da naj bi Komisija napačno ugotovila, da je Marketplace posamično pomembna vstopna točka, ker je zavrnila argumente in dokaze, ki jih je tožeča stranka predložila v upravnem postopku na podlagi člena 3(5) akta o digitalnih trgih, ker z njimi očitno ni mogoče ovreči domnev iz člena 3(2) akta o digitalnih trgih, in to ne da bi začela preiskavo trga na podlagi člena 17(1) ali (3) akta o digitalnih trgih;</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">peti na to, da naj bi Komisija v izpodbijanem sklepu prvič navedla nove dokaze, s čimer naj bi bistveno kršila postopek.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">211</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Splošno sodišče meni, da je treba začeti s preučitvijo trditev v zvezi s časovnim okvirom, ki ga je Komisija v izpodbijanem sklepu upoštevala pri opredelitvi storitve Marketplace kot spletne posredniške storitve, in nezadostnostjo obrazložitve izpodbijanega sklepa v zvezi s spremembami z dne 31. julija 2023.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">212</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka v okviru drugega in tretjega dela drugega tožbenega razloga med drugim trdi, da je bilo v izpodbijanem sklepu s tem, da niso bila upoštevana upoštevna dejstva v zvezi s storitvijo Marketplace, do katerih je prišlo med januarjem 2023 in sprejetjem izpodbijanega sklepa, zlasti spremembe, do katerih je prišlo 30. januarja, in spremembe z dne 31. julija 2023, ali vsaj s tem, da jim ni bil pripisan zadosten pomen, napačno uporabljeno pravo in storjene očitne napake pri presoji.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">213</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Natančneje, Komisija naj bi neupravičeno ugotovila, da ji ni treba upoštevati sprememb, uvedenih v zvezi s storitvijo Marketplace, ki so bile izvedene leta 2023 pred sprejetjem izpodbijanega sklepa, da bi ugotovila, ali je mogoče Marketplace opredeliti kot JPS v obliki spletne posredniške storitve. Komisija naj bi s tem pristopom napačno uporabila pravo, ker naj bi bilo treba člen 2, točki 2 in 5, akta o digitalnih trgih razlagati tako, da mora uporaba teh določb temeljiti na vseh dokazih, ki so obstajali ob imenovanju. Poleg tega naj bi Komisija kršila svojo obveznost skrbne in nepristranske preučitve spisa, da bi ob sprejetju sklepa imela na voljo najpopolnejše in najzanesljivejše elemente.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">214</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka tudi trdi, da izpodbijani sklep ni zadostno obrazložen, kar zadeva opredelitev storitve Marketplace kot JPS v obliki spletne posredniške storitve. Poleg tega trdi, da Komisija s tem, da ni upoštevala sprememb z dne 31. julija 2023, ni izpolnila svoje dolžnosti dobrega upravljanja. Tožeča stranka je v odgovor na ukrep procesnega vodstva z dne 28. marca 2025, s katerim je Splošno sodišče stranki pozvalo, naj zavzameta stališče glede vprašanja, ali je izpodbijani sklep zadostno obrazložen, kar zadeva spremembe z dne 31. julija 2023, dodala, da izpodbijani sklep ne vsebuje nobene resne obrazložitve, v kateri bi bilo pojasnjeno, zakaj je Komisija po spremembah z dne 31. julija 2023 štela, da bi še vedno lahko obstajalo veliko število poslovnih uporabnikov v storitvi Marketplace, in še manj, zakaj ali v kolikšnem obsegu je zaradi števila teh podjetij upravičeno, da se ta storitev šteje za pomembno vstopno točko za ta podjetja.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">215</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega tožeča stranka trdi, da je bila posledica sprememb z dne 31. julija 2023 to, da noben uporabnik storitve Marketplace več ne more biti opredeljen kot power seller v smislu kazalnika, uporabljenega v izpodbijanem sklepu za opredelitev poslovnih uporabnikov storitve Marketplace, in sicer v smislu uporabnika, ki ima sedež ali je v Uniji, ki je v najmanj enem mesecu poslovnega leta objavil vsaj 28 oglasov in katerega najmanj 80 % oglasov spada v isto kategorijo (v nadaljevanju: power seller). S temi spremembami je bilo namreč število oglasov omejeno na 20 v isti kategoriji oglasov in na 5 v vsaki od kategorij „vozila“, „rezervni deli in avtomobilska oprema“ ter „nepremičnine za prodajo ali najem“ v istem mesecu. Tako naj storitev Marketplace na dan sprejetja izpodbijanega sklepa ne bi več imela poslovnih uporabnikov v skladu s pristopom Komisije, ki temelji na kazalniku v zvezi s power sellers, na katerega se je sama odločila opreti. Zato naj izpodbijani sklep ne bi bil pravno zadostno obrazložen glede uporabe B2C storitve Marketplace po teh spremembah.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">216</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kar zadeva časovni okvir, uporabljen za opredelitev storitve Marketplace kot spletne posredniške storitve, je Komisija v odgovoru na tožbo vztrajala pri stališču, izraženem v točki 256 obrazložitve izpodbijanega sklepa, ki je v razdelku 5.6.1 tega sklepa, ki se nanaša na opredelitev in razmejitev storitve Marketplace, v skladu s katerim mora za imenovanje na podlagi člena 3 akta o digitalnih trgih upoštevati informacije zadnjih treh poslovnih let pred spornim imenovanjem, in sicer informacije iz let od 2020 do 2022. Zato v skladu s to uvodno izjavo dejstvo, da je družba Meta januarja 2023 izvedla spremembe in da je nameravala uvesti druge spremembe, katerih namen je bil omejiti možnost, da bi Marketplace uporabljali poslovni uporabniki, nikakor ni vplivalo na ugotovitev Komisije, da Marketplace ni izključno platforma C2C.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">217</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega je Komisija navedla, da je dejansko upoštevala vse dokaze, ki jih je imela na voljo ob sprejetju izpodbijanega sklepa, zlasti spremembe z dne 31. julija 2023, da bi preverila, ali je Marketplace spletna posredniška storitev v skladu s členom 2, točka 5, akta o digitalnih trgih. Tako naj bi bile trditve tožeče stranke v zvezi s časovnim okvirom, upoštevnim za presojo opredelitve kot JPS, brezpredmetne.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">218</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija v zvezi z obrazložitvijo izpodbijanega sklepa v zvezi s spremembami z dne 31. julija 2023 trdi, da je v izpodbijanem sklepu zadostno navedla razloge, ki utemeljujejo njeno stališče. Natančneje, Komisija je v odgovor na ukrep procesnega vodstva z dne 28. marca 2025 navedla, da so v točkah od 256 do 262 obrazložitve navedenega sklepa navedeni razlogi, zaradi katerih spremembe z dne 31. julija 2023 niso v ničemer spremenile njene presoje glede tega, da tožeča stranka poslovnim uporabnikom omogoča, da za ponujanje izdelkov potrošnikom uporabljajo Marketplace, in torej glede dejstva, da je Marketplace spletna posredniška storitev.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">219</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 3(1) akta o digitalnih trgih določa, da se podjetje imenuje za vratarja, če izpolnjuje te tri kumulativne zahteve:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-285" title="page-39">
      „(a) ima znaten vpliv na notranji trg;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-286" title="page-39">
      (b) zagotavlja jedrno platformno storitev, ki je pomembna vstopna točka […]; […]
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-287" title="page-39">
      (c) ima pri izvajanju svojih dejavnosti utrjen in trajen položaj ali se predvideva, da bo tak položaj imelo v bližnji prihodnosti.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">220</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V skladu s členom 3(2)(b) akta o digitalnih trgih se šteje, da podjetje izpolnjuje zahtevo iz odstavka 1(b) tega člena, kadar zagotavlja JPS, ki ima v zadnjem poslovnem letu vsaj 45 milijonov mesečno aktivnih končnih uporabnikov, ki imajo sedež ali so v Uniji, in vsaj 10.000 letno aktivnih poslovnih uporabnikov s sedežem v Uniji, opredeljenih in izračunanih v skladu z metodologijo in kazalniki iz priloge k aktu o digitalnih trgih.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">221</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V skladu s členom 3(2)(c) akta o digitalnih trgih se šteje, da podjetje izpolnjuje zahtevo iz odstavka 1(c) tega člena, kadar so bile mejne vrednosti iz odstavka1(b) navedenega člena dosežene v vsakem od zadnjih treh poslovnih let.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">222</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede na zgoraj navedene določbe je res, kot je v bistvu navedla Komisija v točki 265 obrazložitve izpodbijanega sklepa, da vprašanje, ali podjetje dosega mejne vrednosti iz člena 3(2)(c) akta o digitalnih trgih, zahteva retrospektivno preučitev, ki zajema zadnja tri poslovna leta pred imenovanjem.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">223</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem je treba opozoriti, da akt o digitalnih trgih določa predhodni regulativni sistem, v skladu s katerim bi morali biti poslovni in končni uporabniki JPS, ki jih zagotavljajo vratarji, ki jih imenuje Komisija, upravičeni do nekaterih regulativnih zaščitnih ukrepov (glej v tem smislu uvodno izjavo 7 akta o digitalnih trgih). Tako mora v skladu s členom 3(10) akta o digitalnih trgih podjetje, ki je imenovano za vratarja, izpolniti obveznosti iz členov od 5 do 7 navedene uredbe v šestih mesecih po tem, ko je bila JPS vključena v sklep o imenovanju.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">224</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vprašanje opredelitve JPS v smislu člena 2, točka 2, akta o digitalnih trgih, ki vsebuje kvalitativno presojo, povezano z naravo JPS, pa se razlikuje od vprašanja, ali podjetje dosega kvantitativne mejne vrednosti iz člena 3(2) akta o digitalnih trgih v zvezi s to storitvijo, na podlagi katerih je, tudi če so dosežene, mogoče domnevati, da so izpolnjene zahteve iz odstavka 1 tega člena.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">225</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Natančneje, v nasprotju s tem, kar je določeno za presojo vprašanja, ali so dosežene kvantitativne mejne vrednosti iz člena 3(2) akta o digitalnih trgih, zakonodajalec Unije ni določil, da je treba presojo opredelitve storitve kot JPS na podlagi člena 2, točka 2, akta o digitalnih trgih opraviti na podlagi informacij, ki se nanašajo na obdobje pred letom imenovanja.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">226</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ob neobstoju take časovne omejitve v okviru opredelitve storitve je treba navesti, da je treba zakonitost akta Unije presojati glede na dejanske in pravne elemente, ki so obstajali na dan sprejetja akta (glej sodbi z dne 18. julija 2013, Schindler Holding in drugi/Komisija, C‑501/11 P, EU:C:2013:522, točka 31 in navedena sodna praksa, in z dne 4. oktobra 2024, García Fernández in drugi/Komisija in EOR, C‑541/22 P, EU:C:2024:820, točka 327 in navedena sodna praksa). Poleg tega mora Komisija v interesu dobrega upravljanja skrbno in nepristransko opraviti preučitev, da bi ob sprejetju končne odločbe imela na voljo najpopolnejše in najzanesljivejše elemente za to (glej v tem smislu in po analogiji sodbi z dne 14. maja 2020, Agrobet CZ, C‑446/18, EU:C:2020:369, točki 43 in 44 ter navedena sodna praksa, in z dne 10. novembra 2022, Komisija/Valencia Club de Fútbol, C‑211/20 P, EU:C:2022:862, točka 78 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">227</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija je namreč v odgovor na vprašanja Splošnega sodišča v zvezi s tem, postavljena na obravnavi, pojasnila, da so bile po njenem mnenju spremembe, uvedene v storitvi Marketplace od januarja 2023 in pred sprejetjem izpodbijanega sklepa, upoštevne za odgovor na vprašanje, ali je Marketplace spletna posredniška storitev. Tako je navedla, da ne vztraja več pri stališču, povzetem v točki 216 zgoraj, v zvezi s časovnim okvirom, upoštevnim za presojo opredelitve storitve kot JPS iz točke 256 obrazložitve izpodbijanega sklepa.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">228</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Dodati je treba, da prvotno stališče Komisije iz točke 256 obrazložitve izpodbijanega sklepa poleg tega ni združljivo s členom 3(3) Izvedbene uredbe 2023/814, ki med drugim določa obveznost, da podjetje, ki predloži uradno obvestilo, kadar poteka pregled tega uradnega obvestila, brez nepotrebnega odlašanja sporoči vsako pomembno spremembo dejstev, navedenih v uradnem obvestilu, Komisiji.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">229</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V teh okoliščinah je treba najprej ugotoviti, da je Komisija v izpodbijanem sklepu pri presoji, ali je treba Marketplace opredeliti kot JPS v obliki spletne posredniške storitve, uporabila pravno napačen časovni okvir, ker se zaradi njenega stališča iz točke 256 obrazložitve izpodbijanega sklepa upoštevni časovni okvir za preučitev vprašanja, ali je mejna vrednost iz člena 3(2)(c) akta o digitalnih trgih dosežena, ki je omejen na zadnja tri poslovna leta pred imenovanjem, zamenjuje s časovnim okvirom, ki je upošteven za presojo opredelitve storitve kot JPS v skladu s členom 2, točka 2, akta o digitalnih trgih, za katerega zakonodajalec Unije ni določil takega retrospektivnega preizkusa.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">230</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nato je treba preučiti vpliv te napačne uporabe prava na zakonitost izpodbijanega sklepa, saj Komisija podredno trdi, da je vseeno upoštevala spremembe z dne 31. julija 2023, saj je ugotovila, da je bila storitev Marketplace ob sprejetju izpodbijanega sklepa JPS v obliki spletne posredniške storitve v smislu člena 2, točka 2, akta o digitalnih trgih.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">231</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V skladu s sodno prakso napaka v razlogovanju izpodbijanega akta ne povzroči razglasitve ničnosti tega akta, če v posebnih okoliščinah obravnavanega primera ta napaka ni mogla odločilno vplivati na rezultat (glej sodbo z dne 17. julija 2024, Bytedance/Komisija, T‑1077/23, v pritožbenem postopku, EU:T:2024:478, točka 112 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">232</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem je treba preučiti zadostnost obrazložitve izpodbijanega sklepa v zvezi s spremembami z dne 31. julija 2023, pri čemer je bilo to vprašanje postavljeno v okviru tretjega dela drugega tožbenega razloga (glej točki 214 in 215 zgoraj).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">233</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija je v točki 247 obrazložitve izpodbijanega sklepa opozorila, da so v členu 2, točka 5, akta o digitalnih trgih spletne posredniške storitve opredeljene kot spletne posredniške storitve v smislu člena 2, točka 2, Uredbe (EU) 2019/1150 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o spodbujanju pravičnosti in preglednosti za poslovne uporabnike spletnih posredniških storitev (UL 2019, L 186, str. 57). V skladu z zadnjenavedeno določbo mora storitev, da bi ustrezala opredelitvi spletne posredniške storitve, med drugimi zahtevami poslovnim uporabnikom omogočati ponujanje blaga ali storitev za lažji začetek neposrednih poslov med temi poslovnimi uporabniki in potrošniki, ne glede na to, kje se navedeni posli nato sklenejo (v nadaljevanju: druga zahteva za opredelitev kot spletna posredniška storitev).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">234</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija je v okviru opredelitve storitve Marketplace kot spletne posredniške storitve v smislu člena 2, točka 5, akta o digitalnih trgih uporabila kazalnik v zvezi s power sellers, da bi opredelila poslovne uporabnike storitve Marketplace.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">235</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tako je Komisija v točki 258 obrazložitve izpodbijanega sklepa pojasnila, da so lahko poslovni uporabniki na dan sprejetja tega sklepa delovali v poklicne ali poslovne namene, tako da so na platformi Marketplace prek svojega osebnega profila Facebook objavljali oglase za proizvode in storitve, namenjene potrošnikom. Čeprav tožeča stranka ni „uradno identificirala“ teh uporabnikov, je Komisija ugotovila, da lahko veliko število oglasov iste vrste kaže na to, da uporabnik deluje poklicno ali poslovno in da je treba tudi te uporabnike šteti za poslovne uporabnike. V zvezi s tem je Komisija opozorila, da je tožeča stranka za interne namene uporabila podoben kazalnik v zvezi s power sellers za identifikacijo uporabnikov, ki so objavili veliko število oglasov ali so jih objavljali zelo pogosto, in navedla, da je z uporabo kazalnika v zvezi s power sellers glede na številke, ki jih je predložila tožeča stranka, število teh poslovnih uporabnikov znašalo [&gt; 100.000] leta 2020, [&gt; 100.000] leta 2021 in [&gt; 100.000] leta 2022.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">236</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija je v točki 259 obrazložitve izpodbijanega sklepa presodila, da trditev tožeče stranke, da lahko končni uporabniki zakonito objavijo veliko število oglasov v isti kategoriji v istem mesecu v neposlovne namene, ni upoštevna, saj to nikakor ne izključuje, da poslovni uporabniki prek svojega osebnega profila uporabljajo Marketplace za objavo oglasov za poslovne ali poklicne namene. Komisija je ugotovila, da tudi ob predpostavki, da lahko nekateri končni uporabniki iz neposlovnih razlogov objavijo veliko število oglasov, podatki na podlagi posredniškega strežnika, kot se uporablja v internem sistemu tožeče stranke, opredeljujejo število uporabnikov, ki znatno presega mejno vrednost letnih aktivnih poslovnih uporabnikov, določeno v členu 3(2)(b) akta o digitalnih trgih.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">237</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija je v točki 260 obrazložitve izpodbijanega sklepa navedla, da zato spremembe, ki jih je tožeča stranka uvedla v storitvi Marketplace od januarja 2023, ne vplivajo na okoliščino, da so lahko poslovni uporabniki še vedno aktivni v storitvi Marketplace prek svojega osebnega profila. Po mnenju Komisije bi ta ugotovitev veljala, tudi če bi spremembe povzročile, da bi določeno število poslovnih uporabnikov, ki so objavljali oglase prek svoje poslovne strani Facebook, zapustilo platformo ali objavilo svoje oglase prek svojega osebnega profila. Vsekakor je po njenem mnenju velika večina poslovnih uporabnikov storitve Marketplace oglase za blago objavljala prek svojega osebnega profila.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">238</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega je Komisija v točki 261 obrazložitve izpodbijanega sklepa prikazala tri posnetke zaslona, ki po njenem mnenju pomenijo novejše primere – med drugimi – oglasov, ki so jih v storitvi Marketplace objavili poslovni uporabniki prek svojega osebnega profila.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">239</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija je v točki 262 obrazložitve izpodbijanega sklepa navedla, da je vprašanje, ali je treba uporabnika šteti za poslovnega uporabnika zaradi števila in pogostosti oglasov, ki jih je objavil v storitvi Marketplace, odvisno od okoliščin posameznega primera. Komisija je v zvezi s tem opozorila, da bi se lahko uporabniki, ki objavijo 20 oglasov za pohištvo ali pet oglasov za nepremičnine za prodajo ali najem na mesec, v skladu s prihodnjimi omejitvami, ki jih je družba Meta ravno uvajala, glede na dejanske okoliščine še vedno šteli za poslovne uporabnike.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">240</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kot je bilo navedeno v točki 53 zgoraj, mora biti v skladu z ustaljeno sodno prakso obrazložitev, ki se zahteva s členom 296, drugi odstavek, PDEU, prilagojena naravi zadevnega akta, iz nje pa mora biti jasno in nedvoumno razvidno razlogovanje institucije, ki je avtor tega akta, tako da se lahko zadevne osebe seznanijo z utemeljitvijo sprejetega ukrepa in da lahko pristojno sodišče opravi nadzor. Obveznost obrazložitve je treba presojati glede na okoliščine posameznega primera, zlasti glede na vsebino akta, naravo podanih razlogov in interes za pojasnitev, ki ga lahko imajo naslovniki akta ali druge osebe, na katere se ta akt neposredno in posamično nanaša. Ne zahteva se, da so v obrazložitvi navedeni vsi upoštevni dejanski in pravni elementi, ker se vprašanje, ali obrazložitev akta izpolnjuje zahteve iz člena 296, drugi odstavek, PDEU, ne sme presojati le glede na njegovo besedilo, ampak tudi glede na njegov kontekst in celoto pravnih pravil, ki urejajo zadevno področje.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">241</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz sodne prakse prav tako izhaja, da obrazložitev odločbe, ki jo sprejme institucija ali organ Unije, med drugim ne sme biti protislovna, da se lahko zadevne osebe seznanijo z resničnimi razlogi za to odločbo, da bi lahko branile svoje pravice pred pristojnim sodiščem, in da lahko navedeno sodišče opravi nadzor (glej sodbo z dne 22. januarja 2025, Norddeutsche Landesbank – Girozentrale/EOR (Predhodni prispevki za leto 2022), T‑407/22, neobjavljena, EU:T:2025:56, točka 193 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">242</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zadostnost obrazložitve izpodbijanega sklepa v zvezi s spremembami z dne 31. julija 2023 je treba preučiti glede na te preudarke.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">243</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na prvem mestu, ugotoviti je treba, da so spremembe z dne 31. julija 2023 v izpodbijanem sklepu obravnavane kvečjemu obrobno.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">244</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prvič, razlogovanje iz točke 262 obrazložitve izpodbijanega sklepa je nejasno in hipotetično. Komisija je namreč po sklicevanju na prihodnje omejitve, ki jih družba Meta uvaja v zvezi z možnostjo uporabnikov Facebooka, da uporabljajo svoj osebni profil za poslovne namene – kar je treba po mnenju Komisije razumeti kot sklicevanje na spremembe z dne 31. julija 2023 – ugotovila, da bi se ti uporabniki „še vedno lahko šteli za poslovne uporabnike glede na dejanske okoliščine“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">245</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar Komisija v točki 262 obrazložitve izpodbijanega sklepa ni predstavila nobene konkretne analize sprememb z dne 31. julija 2023, da bi utemeljila svojo ugotovitev, da je storitev Marketplace kljub uvedbi navedenih sprememb izpolnjevala drugo zahtevo za opredelitev kot spletna posredniška storitev.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">246</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega je v skladu s točko 262 obrazložitve izpodbijanega sklepa vprašanje, ali bi bilo treba uporabnika šteti za poslovnega uporabnika zaradi števila in pogostosti oglasov, ki jih je objavil, „odvisno od okoliščin posameznega primera“. Komisija pa ni pojasnila okoliščin, ki jih je štela za upoštevne v obravnavani zadevi, da bi izključila učinek sprememb z dne 31. julija 2023, tako da njena obrazložitev ni popolna.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">247</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Drugič, tožeča stranka je v odgovoru z dne 3. avgusta 2023 na predhodno stališče in v svojih pisanjih pred Splošnim sodiščem navedla, ne da bi ji Komisija v zvezi s tem nasprotovala, da zaradi sprememb z dne 31. julija 2023 ni bilo več nobenega poslovnega uporabnika storitve Marketplace, opredeljenega na podlagi kazalnika v zvezi s power sellers, ki ga je uporabila Komisija.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">248</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kot je bilo namreč navedeno v točki 215 zgoraj, so spremembe z dne 31. julija 2023 določale omejitev števila oglasov, ki jih je uporabnik lahko objavil, in sicer največ 20 oglasov v isti kategoriji oglasov v enem mesecu, pri čemer je bilo to največje število oglasov pod mejno vrednostjo, nad katero se je tak uporabnik štel kot power seller.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">249</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kot pa je bilo navedeno v točki 234 zgoraj, se je Komisija sama odločila, da se bo pri opredelitvi poslovnih uporabnikov storitve Marketplace oprla na kazalnik v zvezi s power sellers.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">250</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tako iz točke 262 obrazložitve izpodbijanega sklepa ni mogoče jasno in nedvoumno razumeti razlogov, zaradi katerih je Komisija ugotovila, da je bila druga zahteva za opredelitev kot spletna posredniška storitev, ki se nanaša na to, da storitev uporabljajo poslovni uporabniki, na dan sprejetja izpodbijanega sklepa izpolnjena.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">251</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tretjič, iz točke 262 obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je Komisija spremembe z dne 31. julija 2023 obravnavala kot „prihodnje omejitve, ki jih uvaja družba Meta“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">252</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem je iz spisa razvidno, da je tožeča stranka v upravni fazi Komisijo ustrezno obvestila o naravi in obsegu sprememb z dne 31. julija 2023 ter njihovem vplivu na merilo, na katero se je Komisija oprla pri opredelitvi poslovnih uporabnikov storitve Marketplace.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">253</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka je namreč v uradnem obvestilu z dne 3. julija 2023 Komisiji sporočila, da izvaja odločitev o omejitvi števila oglasov, ki jih končni uporabnik lahko objavi na platformi Marketplace v enem mesecu, na največ 20 oglasov v kategoriji „izdelki“ in pet oglasov v kategorijah „vozila“ in „nepremičnine za prodajo ali najem“. Tako je navedla, da po uvedbi teh sprememb na Marketplace ne bo več power sellers.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">254</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka je nato v odgovoru z dne 3. avgusta 2023 na predhodno stališče Komisijo obvestila o naravi in natančnem obsegu sprememb, ki jih je začela izvajati 31. julija 2023.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">255</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato je bila Komisija na dan sprejetja izpodbijanega sklepa obveščena o tem, da spremembe z dne 31. julija 2023 niso bile prihodnje omejitve, ki jih družba Meta uvaja, temveč omejitve, ki jih je družba Meta že uvedla, potem ko jih je napovedala v svojem uradnem obvestilu. Kot pa je bilo ugotovljeno v točkah od 219 do 229 zgoraj, jih je Komisija morala upoštevati.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">256</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar izpodbijani sklep ne vsebuje razlogovanja, na podlagi katerega bi bilo mogoče razumeti, zakaj je Komisija kljub navedenim informacijam te spremembe v točki 262 obrazložitve tega sklepa obravnavala kot „prihodnje omejitve, ki jih uvaja družba Meta“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">257</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz vseh teh razlogov v točki 262 obrazložitve izpodbijanega sklepa niso jasno in nedvoumno navedeni razlogi, zaradi katerih je Komisija po spremembah z dne 31. julija 2023 štela, da Marketplace izpolnjuje drugi pogoj za opredelitev kot spletna posredniška storitev.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">258</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na drugem mestu, v nasprotju s tem, kar je Komisija navedla v odgovor na ukrep procesnega vodstva z dne 28. marca 2025, z drugimi točkami obrazložitve izpodbijanega sklepa ni mogoče odpraviti te nezadostne obrazložitve.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">259</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija je v odgovoru na ukrep procesnega vodstva z dne 28. marca 2025 navedla, da so v točkah od 256 do 261 obrazložitve izpodbijanega sklepa navedeni razlogi, zaradi katerih spremembe z dne 31. julija 2023 niso v ničemer spremenile njenega stališča, da je družba Meta poslovnim uporabnikom omogočala, da za ponujanje izdelkov potrošnikom uporabljajo Marketplace, in da torej Marketplace izpolnjuje drugo zahtevo za opredelitev kot spletna posredniška storitev.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">260</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar zgolj na podlagi trditve, da lahko uporabnik deluje v poslovne namene z objavo oglasov na platformi Marketplace prek svojega osebnega profila Facebook, čeprav skupaj z dvema posnetkoma zaslona po spremembah z dne 31. julija 2023, ni mogoče jasno in nedvoumno razumeti, zakaj je Komisija po spremembah z dne 31. julija 2023 štela, da Marketplace izpolnjuje drugo zahtevo za opredelitev kot spletna posredniška storitev.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">261</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega trditve Komisije, da je že v predhodnem stališču tožeči stranki sporočila svoje mnenje o spremembah z dne 31. julija 2023, ko te še niso bile uvedene, ni mogoče sprejeti. Komisija je namreč v navedenem stališču navedla, da se zdi, da prihodnje spremembe, ki jih družba Meta uvaja, da bi poslovnim uporabnikom preprečila uporabo storitve Marketplace, ne morejo spremeniti opredelitve storitve Marketplace kot spletne posredniške storitve, saj „uporabnikom ne preprečujejo uporabe njihovega osebnega profila v poslovne ali poklicne namene za zagotavljanje ali poskus zagotavljanja blaga ali storitev končnim uporabnikom“. Navesti pa je treba, da iz istih razlogov, na katerih temelji ugotovitev iz točke 260 zgoraj, razlog, naveden v navedenem stališču, ne pomeni jasne in nedvoumne obrazložitve, ki bi tožeči stranki in Splošnemu sodišču omogočala razumeti, zakaj je bil po spremembah z dne 31. julija 2023 izpolnjen drugi pogoj za opredelitev kot spletna posredniška storitev.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">262</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato je treba ugotoviti, da se tožeča stranka ne more seznaniti z utemeljitvijo opredelitve storitve Marketplace kot spletne posredniške storitve po spremembah z dne 31. julija 2023 in da sodišče Unije v zvezi s tem ne more opraviti nadzora, tako da obrazložitev izpodbijanega sklepa v zvezi s tem ne izpolnjuje zahtev iz sodne prakse, na katere je bilo opozorjeno v točkah 240 in 241 zgoraj.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">263</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Druge trditve Komisije te ugotovitve ne izpodbijejo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">264</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prvič, Komisija trdi, da bi bilo mogoče uporabnika glede na okoliščine šteti za poslovnega uporabnika, saj bi lahko v skladu z omejitvijo števila oglasov, določeno s spremembami z dne 31. julija 2023, v isti kategoriji objavil 240 novih oglasov na leto. Poleg tega bi se lahko samo en oglas nanašal na prodajo več izdelkov ali več različic izdelkov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">265</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar v izpodbijanem sklepu nista omenjeni niti možnost uporabnika, da objavi 240 oglasov na leto v isti kategoriji, niti hipotetična trditev, da bi glede na okoliščine uporabnik lahko bil poslovni uporabnik, če bi objavil en sam oglas v zvezi s ponujanjem velikega števila izdelkov v prodajo. Vsekakor je tožeča stranka, kot je bilo navedeno v točki 247 zgoraj, navedla, ne da bi ji Komisija v zvezi s tem nasprotovala, da je bila posledica sprememb z dne 31. julija 2023 ta, da storitev Marketplace ni imela več nobenega poslovnega uporabnika na podlagi kazalnika v zvezi s power sellers, ki se ga je Komisija sama odločila uporabiti za njihovo opredelitev. Tako s to trditvijo ni mogoče izpodbiti ugotovitve iz točke 262 zgoraj, da obrazložitev izpodbijanega sklepa v zvezi z upoštevanjem sprememb z dne 31. julija 2023 ne izpolnjuje zahtev iz sodne prakse, na katere je bilo opozorjeno v točkah 240 in 241 zgoraj.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">266</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Drugič, čeprav je res, kot trdi Komisija, da zgolj formalna sprememba pogojev, ki se uporabljajo za poslovne uporabnike, načeloma ne zadostuje za izključitev, da je neka storitev spletna posredniška storitev, ta okoliščina Komisije ne odvezuje obveznosti, da navede ustrezne in zadostne razloge za pojasnitev, kako je upoštevala tako spremembo, zlasti ker, kot je bilo navedeno v točki 247 zgoraj, po mnenju tožeče stranke in ne da bi ji Komisija v zvezi s tem nasprotovala, je bila posledica navedenih sprememb ta, da storitev Marketplace ni imela nobenega poslovnega uporabnika na podlagi kazalnika v zvezi s power sellers, ki ga je Komisija uporabila v izpodbijanem sklepu za njihovo opredelitev.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">267</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tretjič, Komisija trdi, da je bila mejna vrednost 10.000 poslovnih uporabnikov, določena v členu 3(2)(b) akta o digitalnih trgih, močno presežena v vsakem od zadnjih treh poslovnih let pred imenovanjem. Tako naj po mnenju Komisije ne bi bilo očitno, da lahko zgolj omejitev na 20 oglasov na mesec v vsaki kategoriji „izdelkov“ z največ petimi oglasi v vsaki od kategorij „vozila“, „rezervni deli in avtomobilska oprema“ ter „nepremičnine za prodajo ali najem“ izloči toliko poslovnih uporabnikov na platformi Marketplace, da njihovo število ne bi več preseglo navedene mejne vrednosti 10.000.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">268</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija pa bi morala v izpodbijanem sklepu pojasniti, kako se lahko Marketplace po spremembah z dne 31. julija 2023 šteje za storitev, ki izpolnjuje drugo zahtevo za opredelitev kot spletna posredniška storitev. Vendar, kot je bilo navedeno v točkah 244 in 245 zgoraj, iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, da je Komisija opravila konkretno analizo navedenih sprememb. Poleg tega, kot je bilo razsojeno v točkah od 219 do 229 zgoraj, se Komisija v okviru opredelitve storitve Marketplace kot JPS v obliki spletne posredniške storitve ni mogla omejiti na informacije, ki se nanašajo na zadnja tri poslovna leta pred imenovanjem. Tako okoliščina, da je bila zadevna mejna vrednost v teh poslovnih letih močno presežena, ni zadosten razlog, na podlagi katerega bi bilo mogoče utemeljiti ugotovitev, da je storitev Marketplace na dan sprejetja izpodbijanega sklepa izpolnjevala drugo zahtevo za opredelitve kot spletna posredniška storitev.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">269</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato je treba dodatne trditve Komisije zavrniti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">270</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede na vse navedeno je treba na eni strani sprejeti drugi in tretji del drugega tožbenega razloga v delu, v katerem je Komisija napačno uporabila pravo pri določitvi časovnega okvira, ki se uporablja za opredelitev storitve Marketplace kot spletne posredniške storitve, ker je štela, da mora upoštevati le informacije iz zadnjih treh poslovnih let pred imenovanjem, in na drugi strani tretji del drugega tožbenega razloga, ker je Komisija kršila obveznost obrazložitve v zvezi z utemeljitvijo opredelitve storitve Marketplace kot spletne posredniške storitve kljub spremembam z dne 31. julija 2023.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">271</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato je treba člen 2(f) izpodbijanega sklepa razglasiti za ničen, ne da bi bilo treba preučiti druge trditve, ki jih je tožeča stranka navedla v utemeljitev drugega tožbenega razloga, v preostalem pa tožbo zavrniti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Stroški</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">272</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V skladu s členom 134(3) Poslovnika vsaka stranka nosi svoje stroške, če vsaka uspe samo deloma.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">273</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ker sta v obravnavani zadevi obe glavni stranki uspeli samo deloma, Splošno sodišče meni, da je treba na podlagi pravične presoje okoliščin odločiti, da vsaka stranka nosi svoje stroške.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">274</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega v skladu s členom 138(1) Poslovnika države članice, ki so intervenirale v postopku, nosijo svoje stroške. Francoska republika zato nosi svoje stroške.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C41DispositifIntroduction" id="para-344" title="page-47">
      Iz teh razlogov je
    </p>
    <p class="C19Centre" id="para-345" title="page-47">
      SPLOŠNO SODIŠČE (osmi senat, ki zaseda v sestavi petih sodnikov),
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-346" title="page-47">
      razsodilo:
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">1.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 2(f) Sklepa Komisije C(2023) 6105 final z dne 5. septembra 2023 o imenovanju družbe Meta za vratarja v skladu s členom 3 Uredbe (EU) 2022/1925 Evropskega parlamenta in Sveta o tekmovalnih in pravičnih trgih v digitalnem sektorju se razglasi za ničen.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">2.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V preostalem se tožba zavrne.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">3.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Meta Platforms, Inc., Evropska komisija in Francoska republika nosijo vsaka svoje stroške.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <div class="signatures">
<p class="C77SignaturesComposition" id="para-350" title="page-47">
<span class="signatory">van der </span>
<span class="signatory">Woude</span>
<span class="signatory_separator"> </span>
<span class="signatory">De </span>
<span class="signatory">Baere</span>
<span class="signatory_separator"> </span>
<span class="signatory">Petrlík</span>
</p>
<p class="C77SignaturesComposition" id="para-351" title="page-47">
<span class="signatory">Kecsmár</span>
<span class="signatory_separator"> </span>
<span class="signatory_separator"> </span>
<span class="signatory">Kingston</span>
</p>
<p class="C77SignaturesAlinea" id="para-352" title="page-47">
<span class="signatory">Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, </span>
<span class="signatory">3. jun</span>
<span class="signatory">ija 2026.</span>
</p>
<p class="C77Signatures" id="para-353" title="page-47">
<span class="signatory">Podpisi</span>
</p>
</div>
    
    
    
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-354" title="page-48">
      
        <br/>
      
    </p>
    <div class="toc">
<p class="C19Centre" id="para-355" title="page-48">
<span>Kazalo</span>
</p>
<p class="CTOC1" id="para-356" title="page-48">
<span>Dejansko stanje </span>
<span>2</span>
</p>
<p class="CTOC1" id="para-357" title="page-48">
<span>Predlogi strank </span>
<span>4</span>
</p>
<p class="CTOC1" id="para-358" title="page-48">
<span>Pravo </span>
<span>5</span>
</p>
<p class="CTOC2" id="para-359" title="page-48">
<span>Predlog za nerazkritje podatkov javnosti </span>
<span>5</span>
</p>
<p class="CTOC2" id="para-360" title="page-48">
<span>Nadaljnji obstoj pravnega interesa tožeče stranke za razglasitev ničnosti izpodbijanega sklepa v delu, v katerem je storitev Marketplace opredeljena kot JPS, ki je pomembna vstopna točka </span>
<span>7</span>
</p>
<p class="CTOC2" id="para-361" title="page-48">
<span>Prvi tožbeni razlog: opredelitev Messengerja kot JPS, ki je pomembna vstopna točka </span>
<span>8</span>
</p>
<p class="CTOC3" id="para-362" title="page-48">
<span>Prvi del: konkretna presoja Messengerja in njegova opredelitev kot JPS v obliki medosebne komunikacijske storitve, neodvisne od številke </span>
<span>9</span>
</p>
<p class="CTOC4" id="para-363" title="page-48">
<span>– Prvi očitek: Komisija naj ne bi upoštevala dokazov, ki jih je predložila tožeča stranka, ter jih je napačno razlagala in/ali jih izkrivila </span>
<span>9</span>
</p>
<p class="CTOC4" id="para-364" title="page-48">
<span>– Drugi očitek: domnevno diskriminatorna in samovoljna presoja Messengerja </span>
<span>14</span>
</p>
<p class="CTOC4" id="para-365" title="page-48">
<span>– Tretji očitek: domnevna kršitev priloge k aktu o digitalnih trgih </span>
<span>15</span>
</p>
<p class="CTOC3" id="para-366" title="page-48">
<span>Drugi del: pravna merila, ki se uporabljajo za opredelitev storitve, kakršna je Messenger, kot JPS v obliki medosebne komunikacijske storitve, neodvisne od številke </span>
<span>17</span>
</p>
<p class="CTOC3" id="para-367" title="page-48">
<span>Tretji del: izpodbijanje domneve, da je Messenger pomembna vstopna točka </span>
<span>21</span>
</p>
<p class="CTOC4" id="para-368" title="page-48">
<span>– Prvi očitek: ovrženje domneve iz člena 3(2)(b) akta o digitalnih trgih </span>
<span>21</span>
</p>
<p class="CTOC4" id="para-369" title="page-48">
<span>– Drugi očitek: zahteva, da je Messenger „posamično“ pomembna vstopna točka </span>
<span>27</span>
</p>
<p class="CTOC4" id="para-370" title="page-48">
<span>– Tretji očitek: Komisija neupravičeno ni začela preiskave trga </span>
<span>30</span>
</p>
<p class="CTOC3" id="para-371" title="page-48">
<span>Četrti del: kršitev pravice do obrambe </span>
<span>32</span>
</p>
<p class="CTOC2" id="para-372" title="page-48">
<span>Drugi tožbeni razlog: opredelitev storitve Marketplace kot JPS, ki je pomembna vstopna točka </span>
<span>37</span>
</p>
<p class="CTOC1" id="para-373" title="page-48">
<span>Stroški </span>
<span>48</span>
</p>
<p class="C19Centre" id="para-374" title="page-1">
<span/>
</p>
</div>
    
    
    
    
    
    
    
    
    
    
    
    
    
    
    
    
    
    
    
    <div/>
  <hr class="note"/>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-1" href="#c-1">*</a>
</span>) Jezik postopka: angleščina.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-2" href="#c-2">1</a>
</span>) Prikriti zaupni podatki.</p>
</body>
</html>
