|
Uradni list |
SL Serija C |
|
C/2024/4131 |
28.6.2024 |
Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33
(C/2024/4131)
To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).
OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE
„Petit Chablis“
PDO-FR-A0656-AM01
Datum obvestila: 22. april 2024
OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE
1. Največji donos
V točki 1 oddelka VIII poglavja I je bil največji donos povečan s 70 hl/ha na 75 hl/ha.
Vrednost največjega donosa je bila povečana zaradi upoštevanja podnebnih sprememb, ki prinašajo tveganja, ta pa vplivajo na pogoste primanjkljaje v pridelku.
Enotni dokument je spremenjen v točki 5.
2. Način obdelovanja vinograda
V točki 1(a) in (c) oddelka VI Vzgoja vinograda v poglavju 1 specifikacije proizvoda so odstavki nadomeščeni z naslednjim:
|
„(a) |
Gostota zasaditve
|
|
„(c) |
Pravila o oblikovanju v špalir in višini listja
|
Od začetka 21. stoletja so vinogradniki v chablijski regiji z izruvanjem vsake šeste vrste vinske trte uredili prehod za mehanizacijo obdelave vinograda. Nato so nove vinograde zasadili v skladu s tem načinom obdelovanja.
Te stare prakse niso bile vključene v prvotno različico specifikacije proizvoda.
Pri spremembi specifikacije proizvoda so te prakse upoštevane in opredeljene:
|
— |
ohranjena je najmanjša gostota zasaditve 5 500 trsov/ha, |
|
— |
določena je povprečna razdalja med vrstama, ki je največ 1,2 metra, |
|
— |
uvedena je največja razdalja med vrstama, ki je 2 metra. |
Enotni dokument je spremenjen v točki 5 v zvezi z novimi pravili o gostoti zasaditve.
3. Prehodni ukrepi
Naslednja prehodna ukrepa sta zastarela, zato sta bila črtana iz oddelka XI poglavja 1 specifikacije proizvoda.
|
— |
Predelava, obdelava, zorenje, pakiranje in skladiščenje |
Naslednje določbe se uporabljajo od 1. novembra 2014:
|
— |
določba o zmogljivosti vinske kleti, |
|
— |
določba o obvladovanju temperature v posodah med zorenjem, |
|
— |
določba o varovanem kraju skladiščenja za ustekleničena vina. |
|
— |
Posebna določba |
Poskušanje s t. i. posamično dodatno količino, s katero uravnavajo primanjkljaj, je urejeno z odlokom z dne 20. oktobra 2005, ki je bil spremenjen z odlokom z dne 29. novembra 2007 in odlokom z dne 23. novembra 2010.
Enotni dokument ni spremenjen.
4. Sprememba nadzornega organa
V oddelku II poglavja III specifikacije proizvoda je bil spremenjen prvi odstavek, ker so bila redakcijska pravila spremenjena.
Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.
ENOTNI DOKUMENT
1. Ime
Petit Chablis
2. Vrsta geografske označbe
ZOP – zaščitena označba porekla
3. Kategorije proizvodov vinske trte
|
1. |
Vino |
4. Opis vin
KRATEK OPIS
Gre za suha mirna bela vina.
|
(a) |
Vina imajo najmanj 9,5-odstotni volumenski delež naravnega alkohola. |
|
(b) |
Po obogatitvi volumenski delež skupnega alkohola v vinu ne presega 12,5 %. |
|
(c) |
Končna vina, pripravljena za dajanje na trg, imajo naslednjo najvišjo vsebnost fermentirnih sladkorjev (glukoze in fruktoze): 3 grame na liter ali 4 grame na liter, če je skupna vsebnost kislin najmanj 55,10 miliekvivalenta na liter. |
Za druga analitska merila se upoštevajo vrednosti iz evropskih predpisov.
Vino „Petit Chablis“ je živahno sadno vino, ki se odlikuje po svoji mineralnosti in lahkosti. Vsebnost kislin in mineralov mu daje svežino, zato je to mlado vino, ki ga ni treba starati, da bi bilo prijetno za pitje.
Splošne analitske lastnosti
|
— |
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %): – |
|
— |
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %): – |
|
— |
Najnižja vsebnost skupnih kislin: – |
|
— |
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter): – |
|
— |
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): – |
5. Enološki postopki
5.1. Posebni enološki postopki
1. Posebni enološki postopek
|
(a) |
Prepovedana je uporaba lesenih trsk. |
|
(b) |
Po obogatitvi volumenski delež skupnega alkohola v vinu ne presega 12,5 %. |
Poleg teh določb se pri enoloških postopkih za ta vina upoštevajo obveznosti iz zakonodaje Unije ter zakonika o kmetijstvu in morskem ribištvu.
2. Pridelovalna praksa
(a) Gostota zasaditve
|
— |
Najmanjša gostota zasaditve vinske trte je 5 500 trsov na hektar s povprečno razdaljo med vrstama največ 1,20 metra, razen v vinogradih, zasajenih na pobočjih z najmanj 40-odstotnim naklonom, v katerih je ta razdalja največ 1,60 metra, če je razmik neenakomeren, razdalja med vrstama ni večja od 2 metrov. |
|
— |
Razmik med trsi v isti vrsti je najmanj 0,80 metra. |
(b) Pravila rezi
Vina izhajajo s trt, ki se obrezujejo po naslednjih določbah:
SPLOŠNE DOLOČBE
Trsi se obrezujejo z največ 14 očesi na trs in največ 10 očesi na kvadratni meter:
|
— |
ali s kratko rezjo (vinska trta v kordonski gojitveni obliki royat), |
|
— |
ali z dolgo rezjo (rez na enojni ali dvojni guyot in rez po chablijsko). |
POSEBNA DOLOČBA
Vinska trta se lahko ne glede na rez obreže na dodatna očesa pod pogojem, da je v fenološki fazi, ko ima trta 11 ali 12 listov, tako da je število enoletnih rodnih mladik na trs največ enako številu očes iz pravil za obrezovanje.
(c) Namakanje
Namakanje ni dovoljeno.
5.2. Največji donosi
Petit Chablis
75 hektolitrov na hektar
6. Razmejeno geografsko območje
Trgatev, vinifikacija in obdelava vin potekajo na ozemlju naslednjih občin departmaja Yonne: Beine, Béru, Chablis, La Chapelle-Vaupelteigne, Chemilly-sur-Serein, Chichée, Collan, Courgis, Fleys, Fontenay-près-Chablis, Lignorelles, Ligny-le-Châtel, Maligny, Poilly-sur-Serein, Préhy, Villy in Viviers.
7. Sorte vinske trte
Chardonnay B
8. Opis povezave
(a) Opis naravnih dejavnikov, ki prispevajo k povezavi
Geografsko območje obsega griče sredi planot auxerroijske regije v Pariški kotlini. Chablijski vinogradi ležijo na majhnem in dobro omejenem območju vzpetin okrog doline reke Serein, pritoka reke Yonne, tam, kjer teče skozi vinogradniško območje Côte des Bars.
Geografsko območje se tako razteza na ozemlju 17 občin departmaja Yonne vzhodno od mesta Auxerre.
Kvesta na območju Côte des Bars, velika geomorfološka struktura, na površju katere se kažejo usedline iz zgornje jure, je pobočje iz trdega apnenca, imenovanega barroijski apnenec, ki tvori greben nad dolgim pobočjem s podlago iz kompaktnih in neprepustnih laporjev (lapornih apnencev), bogatih s fosilnimi ostanki majhnih ostrig Exogyra virgula v obliki vejice, ki so tej formaciji dale ime.
Pod laporji leži apnenčasta plast, bogata s fosilnimi ostanki školjk Astarte, v obliki majhne police blizu dna doline. Laporji, ki tvorijo pobočje, so najpogosteje zakriti s plaščem melišča, v katerem so pomešani drobno gradivo in večji apnenčasti elementi. Višinska razlika na sprednji strani pobočja je 120 do 130 metrov, nadmorska višina pa ostaja skromna, saj najvišji vrh planote ne presega 320 metrov. Na severovzhodu geografskega območja se nad apnenčasto planoto dvigajo formacije iz krede, sestavljene iz gline z ostrigami in laporjev.
Chablijska pokrajina ima zelo izvirno podobo. Nad velikimi, rahlo vbočenimi pobočji, zasajenimi z vinsko trto, se dviga gozdnat apnenčast greben, ki zastira poglede in je odprt le v smeri doline reke Serein. Številne, pogosto suhe dolinice prečijo griče v različnih smereh. Te doline so večinoma zaprte in na najstrmejših delih gozdnate, tako da vinska trta raste le na najbolje izpostavljenih pobočjih.
Parcele, razmejene za vinograde, ležijo na območjih z različnimi razmerami:
|
— |
na gričih, predvsem lapornatih pobočjih z dobro odcednimi tlemi, |
|
— |
lokalno tudi ob vznožjih na apnenčastih tleh s fosilnimi ostanki školjk Astarte ali na koluvialni podlagi, |
|
— |
na robovih planot s površinskimi apnenčastimi in zelo prodnatimi tlemi, ki zagotavljajo dobro segrevanje, ki tako nadomešča podnebne pomanjkljivosti zaradi pomanjkljivega zavetja. |
Tla so različna, čeprav vedno apnenčasta. Revna in zelo prodnata, dobro odcedna tla na apnenčasti planoti (s krajevnim imenom „male zemlje“) so bogatejša z glino kot lapornato pobočje in njegovo vznožje.
Na severozahodu geografskega območja se je nekaj vinogradov razvilo na glini iz krede, ki prekriva barroijski apnenec. Tla so torej neprepustna, vendar naklon omogoča odtekanje vode.
V chablijski regiji vlada oceansko podnebje, ki je nekoliko spremenjeno zaradi vplivov celine. Za to podnebje je značilna zmerna in enakomerna količina padavin (le 650 milimetrov na leto v Auxerru), brez očitne poletne suše in z bolj svežimi temperaturami s povprečno letno temperaturo 10,8 °C.
Značilna je precej velika nevarnost zimskih in pomladnih zmrzali, ki imajo lahko katastrofalne posledice za vinsko trto. Razmeroma zaprt relief povečuje to nevarnost v dolinah, medtem ko so planote izpostavljene ledenim zimskim vetrovom.
(b) Opis človeških dejavnikov, ki prispevajo k povezavi
Vinogradništvo v chablijski regiji je potrjeno vse od visokega srednjega veka. Leta 510 je bil v Chablisu ustanovljen samostan, ki je bil pozneje, leta 867, prepuščen menihom svetega Martina iz Toursa, ki so bežali pred vdorom Vikingov v kraje ob Loari. Zdi se, da so ti menihi v bližini vasi zasadili vinograd.
Leta 1114 so cistercijanci blizu Chablisa zgradili opatijo Pontigny, kjer so postopoma razvijali vinograde, nato pa v Chablisu odprli vinsko klet „Petit Pontigny“, katere stavbe še vedno obstajajo. Poleg cerkvenih posesti, ki so obstajale do francoske revolucije, je uspevalo tudi posvetno vinogradništvo, ki se je prav tako usmerilo v zunanjo trgovino. Redno so trgovali s Parizom in severom Evrope.
Skozi zgodovino je vino „Chablis“ kot suho belo vino ostalo presenetljivo stabilno. Leta 1186 je bil opatiji Pontigny podarjen vinograd v bližini Chablisa, v katerem so pridelovali „belo vino, ki se je dolgo staralo“. Tudi pisci iz 19. stoletja poudarjajo to posebnost, zaradi katere je vino „Chablis“ izjema na vinorodnem območju, kjer prevladujejo rdeča vina in vina clairet.
Chablijsko regijo so hudo prizadeli trtna uš, peronospora in oidij, regija pa je potrebovala več desetletij, da si je opomogla. Obnova vinogradov se je resnično začela šele v drugi polovici 20. stoletja z napredkom vinogradništva, mehanizacijo in zaščito pred zmrzaljo. Ta obnova je upoštevala tamkajšnje prakse, saj so bili vinogradi namenjeni le za pridelavo suhih belih vin.
Uporaba imena „Petit Chablis“ je izkazana od začetka 20. stoletja, ko so proizvajalci leta 1908 ustanovili prvi sindikat, da bi se učinkovito borili proti zlorabam imena. Ime „Petit Chablis“ se navaja v različnih sodbah, v katerih je bila kontrolirana označba porekla „Chablis“ priznana za označevanje suhih belih vin, proizvedenih v chablijski regiji, bodisi iz drugih sort vinske trte namesto sorte beaunois (lokalno ime za chardonnay B – sodba iz leta 1920) bodisi iz sorte beaunois, vendar ne na parcelah s tlemi iz kimmeridgija (1923).
Kontrolirana označba porekla „Petit Chablis“ je bila priznana z odlokom leta 1944.
Vino „Petit Chablis“ se proizvaja iz samo ene sorte vinske trte, to je chardonnay B, ki slovi po tem, da se iz nje proizvajajo vélika burgundska bela vina.
Vina se proizvajajo predvsem v vinogradih, zasajenih na planotah z apnenčastimi tlemi, na severozahodu pa na pobočjih z glinenimi tlemi iz krede. Vinska trta je lokalno zasajena tudi ob vznožjih s tršimi tlemi.
V vinogradih za vino „Petit Chablis“ se tradicionalno uporablja dolga rez. Tradicionalna, tako imenovana rez po chablijsko je dobro prilagojena težkim podnebnim razmeram, hkrati pa omogoča reden in zmeren pridelek.
V chablijski regiji se uporablja tudi rez na enojni ali dvojni guyot, ki se je v 19. stoletju začela uporabljati v vseh burgundskih vinogradih. Razvoj učinkovitega rastlinskega materiala s klonsko selekcijo spodbuja razvoj kratke rezi, ki omogoča dobro regulacijo vegetacije. Vinska trta je oblikovana v špalir in običajno zasajena v smeri naklona. Čeprav ta postavitev omogoča lažje sušenje glinenih tal, povzroča tudi težave zaradi erozije, kar proizvajalci izravnavajo z vračanjem k obdelavi tal in zatravljanjem.
Vinorodno območje je leta 2009 merilo okrog 850 hektarjev, letna proizvodnja pa je znašala približno 50 000 hektolitrov.
Vino „Petit Chablis“ je živahno in sadno suho belo vino, ki se odlikuje po svoji mineralnosti in lahkosti. Vsebnost kislin in mineralov mu daje svežino, zato je to mlado vino, ki ga ni treba starati, da bi bilo prijetno za pitje.
Vina s kontrolirano označbo porekla „Petit Chablis“, ki so izključno bela, dolgujejo svojo živahnost in mineralnost svežemu oceanskemu podnebju na geografskem območju.
Mezoklimatske razmere vplivajo na vinogradniški potencial, lastnosti vina pa so posebej občutljive za razmere v letniku.
Chablijska regija ima posebno mesto v burgundski pokrajini zaradi svoje precejšnje odmaknjenosti od drugih velikih burgundskih vinogradov in očitne preprostosti svojega območja, za katero so značilne preprosta geološka zgradba, ena sama sorta vinske trte in ena sama vrsta vina.
Proizvajalci so skozi generacije razvili posebno znanje in pridobili izkušnje, ki jim omogočajo, da v tem težkem okolju iz sorte chardonnay B izvlečejo najboljše. Pospeševali so na primer tehnike rezi, s katerimi čim bolje uravnavajo donosnost in tako omogočajo doseganje optimalne zrelosti, in razvili sredstva za boj proti zmrzali.
Vino „Petit Chablis“ se proizvaja predvsem iz vinske trte, zasajene na parcelah, ki ležijo na hladni planoti, ob vznožju gričev ali na glinenih tleh. Te naravne razmere spodbujajo nadzorovano zrelost grozdja, ki ima zadostne kisline, da pride do izraza živahnost, po kateri se odlikujejo ta vina.
Kontrolirana označba porekla „Petit Chablis“ je ena od označb chablijske vinogradniške regije poleg kontroliranih označb porekla „Chablis“ in „Chablis grand cru“, s katerima sestavlja ponudbo vin, ki so si blizu po sorti vinske trte, okoljskih razmerah ter znanju in izkušnjah proizvajalcev. Vendar ima vsaka označba svoje lastnosti. Vino „Petit Chablis“ je najlažje in najbolj živahno med njimi. Vino, ki se pije mlado, se razlikuje zlasti od vina „Chablis grand cru“, ki je starano vino par excellence.
9. Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)
Pravni okvir:
nacionalna zakonodaja
Vrsta dodatnega pogoja:
izjema pri proizvodnji na razmejenem geografskem območju
Opis pogoja:
Območje v neposredni bližini, opredeljeno z izjemo za proizvodnjo in obdelavo vina, zajema ozemlje naslednjih občin:
|
— |
departma Côte-d’Or: Agencourt, Aloxe-Corton, Ancey, Arcenant, Argilly, Autricourt, Auxey-Duresses, Baubigny, Beaune, Belan-sur-Ource, Bévy, Bissey-la-Côte, Bligny-lès-Beaune, Boncourt-le-Bois, Bouix, Bouze-lès-Beaune, Brion-sur-Ource, Brochon, Cérilly, Chambœuf, Chambolle-Musigny, Channay, Charrey-sur-Seine, Chassagne-Montrachet, Châtillon-sur-Seine, Chaumont-le-Bois, Chaux, Chenôve, Chevannes, Chorey-lès-Beaune, Clémencey, Collonges-lès-Bévy, Combertault, Comblanchien, Corcelles-les-Arts, Corcelles-les-Monts, Corgoloin, Cormot-le-Grand, Corpeau, Couchey, Curley, Curtil-Vergy, Daix, Dijon, Ebaty, Echevronne, Epernay-sous-Gevrey, L’Etang-Vergy, Etrochey, Fixin, Flagey-Echézeaux, Flavignerot, Fleurey-sur-Ouche, Fussey, Gerland, Gevrey-Chambertin, Gilly-lès-Cîteaux, Gomméville, Grancey-sur-Ource, Griselles, Ladoix-Serrigny, Lantenay, Larrey, Levernois, Magny-lès-Villers, Mâlain, Marcenay, Marey-lès-Fussey, Marsannay-la-Côte, Massingy, Mavilly-Mandelot, Meloisey, Merceuil, Messanges, Meuilley, Meursanges, Meursault, Molesme, Montagny-lès-Beaune, Monthelie, Montliot-et-Courcelles, Morey-Saint-Denis, Mosson, Nantoux, Nicey, Noiron-sur-Seine, Nolay, Nuits-Saint-Georges, Obtrée, Pernand-Vergelesses, Perrigny-lès-Dijon, Plombières-lès-Dijon, Poinçon-lès-Larrey, Pommard, Pothières, Premeaux-Prissey, Prusly-sur-Ource, Puligny-Montrachet, Quincey, Reulle-Vergy, La Rochepot, Ruffey-lès-Beaune, Saint-Aubin, Saint-Bernard, Saint-Philibert, Saint-Romain, Sainte-Colombe-sur-Seine, Sainte-Marie-la-Blanche, Santenay, Savigny-lès-Beaune, Segrois, Tailly, Talant, Thoires, Vannaire, Vauchignon, Velars-sur-Ouche, Vertault, Vignoles, Villars-Fontaine, Villebichot, Villedieu, Villers-la-Faye, Villers-Patras, Villy-le-Moutier, Vix, Volnay, Vosne-Romanée in Vougeot, |
|
— |
departma Rhône: Alix, Anse, L’Arbresle, Les Ardillats, Arnas, Bagnols, Beaujeu, Belleville, Belmont d’Azergues, Blacé, Le Bois-d’Oingt, Le Breuil, Bully, Cercié, Chambost-Allières, Chamelet, Charentay, Charnay, Châtillon, Chazay-d’Azergues, Chénas, Chessy, Chiroubles, Cogny, Corcelles-en-Beaujolais, Dareizé, Denicé, Dracé, Emeringes, Fleurie, Frontenas, Gleizé, Jarnioux, Juliénas, Jullié, Lacenas, Lachassagne, Lancié, Lantignié, Légny, Létra, Liergues, Limas, Lozanne, Lucenay, Marchampt, Marcy, Moiré, Montmelas-Saint-Sorlin, Morancé, Nuelles, Odenas, Oingt, Les Olmes, Le Perréon, Pommiers, Pouilly-le-Monial, Quincié-en-Beaujolais, Régnié-Durette, Rivolet, Saint-Clément-sur-Valsonne, Saint-Cyr-le-Chatoux, Saint-Didier-sur-Beaujeu, Saint-Etienne-des-Oullières, Saint-Etienne-la-Varenne, Saint-Georges-de-Reneins, Saint-Germain-sur-l’Arbresle, Saint-Jean-d’Ardières, Saint-Jean-des-Vignes, Saint-Julien, Saint-Just-d’Avray, Saint-Lager, Saint-Laurent-d’Oingt, Saint-Loup, Sainte-Paule, Saint-Romain-de-Popey, Saint-Vérand, Salles-Arbuissonnas-en-Beaujolais, Sarcey, Taponas, Ternand, Theizé, Vaux-en-Beaujolais, Vauxrenard, Vernay, Villefranche-sur-Saône, Ville-sur-Jarnioux in Villié-Morgon, |
|
— |
departma Saône-et-Loire: Aluze, Ameugny, Azé, Barizey, Beaumont-sur-Grosne, Berzé-la-Ville, Berzé-le-Châtel, Bissey-sous-Cruchaud, Bissy-la-Mâconnaise, Bissy-sous-Uxelles, Bissy-sur-Fley, Blanot, Bonnay, Bouzeron, Boyer, Bray, Bresse-sur-Grosne, Burgy, Burnand, Bussières, Buxy, Cersot, Chagny, Chaintré, Chalon-sur-Saône, Chamilly, Champagny-sous-Uxelles, Champforgeuil, Chânes, Change, Chapaize, La Chapelle-de-Bragny, La Chapelle-de-Guinchay, La Chapelle-sous-Brancion, Charbonnières, Chardonnay, La Charmée, Charnay-lès-Mâcon, Charrecey, Chasselas, Chassey-le-Camp, Château, Châtenoy-le-Royal, Chaudenay, Cheilly-lès-Maranges, Chenôves, Chevagny-lès-Chevrières, Chissey-lès-Mâcon, Clessé, Cluny, Cormatin, Cortambert, Cortevaix, Couches, Crêches-sur-Saône, Créot, Cruzille, Culles-les-Roches, Curtil-sous-Burnand, Davayé, Demigny, Dennevy, Dezize-lès-Maranges, Donzy-le-National, Donzy-le-Pertuis, Dracy-le-Fort, Dracy-lès-Couches, Epertully, Etrigny, Farges-lès-Chalon, Farges-lès-Mâcon, Flagy, Fleurville, Fley, Fontaines, Fuissé, Genouilly, Germagny, Givry, Granges, Grevilly, Hurigny, Igé, Jalogny, Jambles, Jugy, Jully-lès-Buxy, Lacrost, Laives, Laizé, Lalheue, Leynes, Lournand, La Loyère, Lugny, Mâcon, Malay, Mancey, Martailly-lès-Brancion, Massilly, Massy, Mellecey, Mercurey, Messey-sur-Grosne, Milly-Lamartine, Montagny-lès-Buxy, Montbellet, Montceaux-Ragny, Moroges, Nanton, Ozenay, Paris-l’Hôpital, Péronne, Pierreclos, Plottes, Préty, Prissé, Pruzilly, Remigny, La Roche-Vineuse, Romanèche-Thorins, Rosey, Royer, Rully, Saint-Albain, Saint-Ambreuil, Saint-Amour-Bellevue, Saint-Boil, Saint-Clément-sur-Guye, Saint-Denis-de-Vaux, Saint-Désert, Saint-Gengoux-de-Scissé, Saint-Gengoux-le-National, Saint-Germain-lès-Buxy, Saint-Gervais-sur-Couches, Saint-Gilles, Saint-Jean-de-Trézy, Saint-Jean-de-Vaux, Saint-Léger-sur-Dheune, Saint-Mard-de-Vaux, Saint-Martin-Belle-Roche, Saint-Martin-du-Tartre, Saint-Martin-sous-Montaigu, Saint-Maurice-de-Satonnay, Saint-Maurice-des-Champs, Saint-Maurice-lès-Couches, Saint-Pierre-de-Varennes, Saint-Rémy, Saint-Sernin-du-Plain, Saint-Symphorien-d’Ancelles, Saint-Vallerin, Saint-Vérand, Saint-Ythaire, Saisy, La Salle, Salornay-sur-Guye, Sampigny-lès-Maranges, Sancé, Santilly, Sassangy, Saules, Savigny-sur-Grosne, Sennecey-le-Grand, Senozan, Sercy, Serrières, Sigy-le-Châtel, Sologny, Solutré-Pouilly, Taizé, Tournus, Uchizy, Varennes-lès-Mâcon, Vaux-en-Pré, Vergisson, Vers, Verzé, Le Villars, La Vineuse, Vinzelles in Viré, |
|
— |
departma Yonne: Accolay, Aigremont, Annay-sur-Serin, Arcy-sur-Cure, Asquins, Augy, Auxerre, Avallon, Bazarnes, Bernouil, Bessy-sur-Cure, Bleigny-le-Carreau, Censy, Champlay, Champs-sur-Yonne, Champvallon, Chamvres, Charentenay, Châtel-Gérard, Cheney, Chevannes, Chitry, Coulangeron, Coulanges-la-Vineuse, Cravant, Cruzy-le-Châtel, Dannemoine, Dyé, Epineuil, Escamps, Escolives-Sainte-Camille, Gy-l’Evêque, Héry, Irancy, Island, Joigny, Jouancy, Junay, Jussy, Lichères-près-Aigremont, Lucy-sur-Cure, Mélisey, Merry-Sec, Migé, Molay, Molosmes, Montigny-la-Resle, Mouffy, Moulins-en-Tonnerois, Nitry, Noyers, Ouanne, Paroy-sur-Tholon, Pasilly, Pierre-Perthuis, Pontigny, Quenne, Roffey, Rouvray, Sacy, Saint-Bris-le-Vineux, Saint-Cyr-les-Colons, Sainte-Pallaye, Saint-Père, Sainte-Vertu, Sarry, Senan, Serrigny, Tharoiseau, Tissey, Tonnerre, Tronchoy, Val-de-Mercy, Vallan, Venouse, Venoy, Vermenton, Vézannes, Vézelay, Vézinnes, Villeneuve-Saint-Salves, Villiers-sur-Tholon, Vincelles, Vincelottes, Volgré in Yrouerre. |
Pravni okvir:
nacionalna zakonodaja
Vrsta dodatnega pogoja:
dodatne določbe o označevanju
Opis pogoja:
Kadar je na etiketi navedena sorta vinske trte, ta navedba ni v istem vidnem polju kot obvezne navedbe in je natisnjena s črkami velikosti največ 2 mm.
Povezava na specifikacijo proizvoda
ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/4131/oj
ISSN 1977-1045 (electronic edition)