|
Uradni list |
SL Serija C |
|
C/2024/6185 |
15.10.2024 |
Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33
(C/2024/6185)
To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).
OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE
„Côtes du Rhône“
PDO-FR-A0325-AM05
Datum obvestila: 24.7.2024
OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE
1. Trsni izbor
V poglavju I specifikacije proizvoda, oddelek V, je bil v točki 1 Trsni izbor dopolnjen seznam stranskih sort vinske trte.
(a) Bela vina
Dodane so bile sorte carignan B, floréal B in rolle B, ki so omejene na 5 % sortnega sestava v vinogradih in 10 % sortne sestave v zvrstnih vinih.
(b) Rdeča vina in vina rosé
Dodane so bile sorte carignan B, floréal B, rolle B in vidoc N, ki so omejene na 5 % sortnega sestava v vinogradih in 10 % sortne sestave v zvrstnih vinih.
Vključitev teh sort je ena od rešitev, s katerimi se pri označbi spopadajo s podnebnimi spremembami in s katerimi zmanjšujejo uporabo fitofarmacevtskih sredstev. Te sorte, ki so bile vključene kot stranske sorte vinske trte, so skladne z lastnostmi vin z označbo ter se lahko prilagodijo suši in glivičnim boleznim. Omogočajo manjšo uporabo fitofarmacevtskih sredstev.
Enotni dokument je bil dopolnjen v točki Sorte vinske trte, da se dodajo te sorte.
Delež sort carignan B, floréal B, rolle B in vidoc N v sortnem sestavu, ki znaša 5 %, je bil podrobno določen v specifikaciji proizvoda v oddelku V, točka 2 Pravila o sortnih deležih na vinogradniškem gospodarstvu. Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.
Delež sort carignan B, floréal B, rolle B in vidoc N v zvrstnem vinu, ki znaša 10 %, je bil podrobno določen v specifikaciji proizvoda v oddelku IX, točka 1 Zvrščanje. Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.
2. Pravila o označevanju
V poglavju I specifikacije proizvoda, oddelek XII Pravila o predstavitvi in označevanju, so bili podrobno določeni pogoji za označevanje večje geografske enote „Vignobles de la Vallée du Rhône“. Ta navedba mora biti v istem vidnem polju kot vse obvezne navedbe ter mora biti natisnjena v enaki pisavi in barvi kot označba, po velikosti pa ne sme presegati dveh tretjin velikosti označbe.
Ta sprememba je vključena v enotni dokument v točki Dodatni pogoji.
V poglavju I specifikacije proizvoda, oddelek XII Pravila o predstavitvi in označevanju, je bilo podrobno določeno, da se prilagoditveno obetavne sorte carignan B, floréal B, rolle B in vidoc N ne smejo navesti na etiketi.
Ta sprememba je vključena v enotni dokument v točki Dodatni pogoji.
3. Prijavne obveznosti
Poglavje II specifikacije proizvoda o prijavnih obveznostih je usklajeno z načrtom nadzora označbe.
Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.
4. Podatki o nadzornem organu
Poglavje III specifikacije proizvoda o nadzornem organu je bilo dopolnjeno tako, da podrobneje določa, da nadzor nad upoštevanjem specifikacije proizvoda po odobrenem načrtu nadzora izvaja tretji organ, ki jamči za usposobljenost, nepristranskost in neodvisnost ter ki ga je pooblastil inštitut INAO, tj. nadzorni organ.
Ta pojasnitev ne vpliva na enotni dokument.
ENOTNI DOKUMENT
1. Ime
Côtes du Rhône
2. Vrsta geografske označbe
ZOP – zaščitena označba porekla
3. Kategorije proizvodov vinske trte
|
1. |
Vino |
3.1 Oznaka kombinirane nomenklature
|
— |
22 – PIJAČE, ALKOHOLNE TEKOČINE IN KIS 2204 – Vino iz svežega grozdja, vključno ojačena vina; grozdni mošt, razen tistega iz tarifne številke 2009 |
4. Opis vin
Rdeča in bela vina ter vina rosé
KRATEK OPIS
Vina so mirna in suha.
Rdeča vina predstavljajo večino proizvodnje (93 %). Ta vina so sadna, darežljiva in imajo dobro barvno intenzivnost, dolžina njihovega staranja pa je odvisna od vrste tal (lažja na peščenih ali peščeno-ilovnatih tleh, bogatejša in bolj tanična na kamnitih ali glinastih tleh) in zvrščanja sort, ki ga na podlagi svojega znanja in spretnosti določi proizvajalec.
Vina rosé (4 % proizvodnje) so v nekaterih predelih že zelo kmalu postala prepoznavna. So sadna ali cvetlična.
Bela vina (3 % proizvodnje) imajo cvetlične arome in zaokrožen okus, ki ga včasih spremljajo eksotične note.
Vina izpolnjujejo naslednja analitska merila:
|
1. |
Volumenski delež naravnega alkohola je 10,5 %. |
|
2. |
Vsebnost fermentirnih sladkorjev (glukoze + fruktoze) je največ 3 g/l pri volumenskem deležu naravnega alkohola manj kot 14 %. |
|
3. |
Vsebnost fermentirnih sladkorjev (glukoze + fruktoze) je največ 4 g/l pri volumenskem deležu naravnega alkohola več kot 14 %. |
|
4. |
Rdeča vina: vsebnost jabolčne kisline je največ 0,4 g/l. Intenzivnost barve (DO 420 + 520 + 620 nm) je najmanj 4,5 v fazi stekleničenja. Indeks skupnih polifenolov (DO 280 nm) je najmanj 35 v fazi stekleničenja. |
Druga analitska merila upoštevajo vrednosti iz evropskih predpisov.
Splošne analitske lastnosti
|
— |
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %): 14,5 |
|
— |
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %): — |
|
— |
Najnižja vsebnost skupnih kislin: v miliekvivalentih na liter |
|
— |
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter): 16,33 |
|
— |
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): — |
5. Enološki postopki
5.1 Posebni enološki postopki
1. Razdalja med vrstami in med trsi
Pridelovalna praksa
Razdalja med vrstami je največ 2,50 metra. Vsak trs ima na voljo največ 2,50 kvadratnega metra površine. Razdalja med trsi v isti vrsti znaša med 0,80 metra in 1,25 metra.
2. Rez vinske trte
Pridelovalna praksa
Trsi se obrezujejo z največ šestimi rezniki na trs. Vsak reznik ima največ dve očesi. Obdobje vzgoje kordonske oblike je največ dve leti: rez je enaka kot pri sorti viognier B.
Sorta viognier B se lahko obrezuje bodisi z največ osmimi očesi na šparonu in enim ali dvema reznikoma z največ dvema očesoma bodisi z največ šestimi očesi na vsakem šparonu in enim ali dvema reznikoma z največ dvema očesoma.
3. Namakanje
Pridelovalna praksa
Namakanje se lahko dovoli.
4. Pridelovalne prakse za ohranjanje značilnosti fizičnega in biološkega okolja
Pridelovalna praksa
Da se ohranijo značilnosti fizičnega in biološkega okolja, ki je bistveni element rastišča:
|
— |
je kemično zatiranje plevela na ozarah prepovedano, |
|
— |
je kemično zatiranje plevela na več kot 50 % površine vinogradniških parcel, razen ozar, prepovedano, |
|
— |
je plastična zastirka prepovedana, |
|
— |
je vsaka bistvena sprememba oblikovanosti terena in naravnega pedološkega zaporedja parcel, namenjenih za proizvodnjo kontrolirane označbe porekla AOC, prepovedana. |
5. Obogatitev
Posebni enološki postopek
Odvzemalne tehnike obogatitve so dovoljene za rdeča vina do koncentracije 10 %.
Pri obdelavi vin rosé je uporaba oglja za enološko uporabo dovoljena pri proizvajalcu vina, in sicer izključno za prešani mošt in v deležu, ki ne sme biti večji od 20 % celotne količine vina, ki jo zadevni izvajalec proizvede v zadevni trgatvi.
5.2 Največji donosi
|
1. |
Vina 60 hektolitrov na hektar |
6. Razmejeno geografsko območje
Trgatev, vinifikacija in obdelava vina potekajo na ozemlju naslednjih občin po uradnem geografskem kodeksu iz leta 2022:
|
— |
departma Ardèche: Andance, Ardoix, Arras-sur-Rhône, Bourg-Saint-Andéol, Champagne, Charnas, Châteaubourg, Cornas, Félines, Glun, Guilherand-Granges, Lemps, Limony, Mauves, Ozon, Peyraud, Saint-Désirat, Saint-Etienne-de-Valoux, Saint-Jean-de-Muzols, Saint-Julien-en-Saint-Alban, Saint-Just-d’Ardèche, Saint-Marcel-d’Ardèche, Saint-Martin-d’Ardèche, Saint-Péray, Sarras, Sécheras, Serrières, Talencieux, Toulaud, Tournon-sur-Rhône in Vion, |
|
— |
departma Drôme: Beaumont-Monteux, Bouchet, Chanos-Curson, Crozes-Hermitage, Erôme, Gervans, Larnage, Livron-sur-Drôme, Mercurol-Veaunes (samo ozemlje pooblaščene občine Mercurol), Mérindol-les-Oliviers, Mirabel-aux-Baronnies, Mollans-sur-Ouvèze, Montbrison-sur-Lez, Nyons, Le Pègue, Piégon, Pont-de-l’Isère, La Roche-de-Glun, Rochegude, Rousset-les-Vignes, Saint-Maurice-sur-Eygues, Saint-Pantaléon-les-Vignes, Serves-sur-Rhône, Suze-la-Rousse, Tain-l’Hermitage, Taulignan, Tulette, Venterol in Vinsobres, |
|
— |
departma Gard: Aiguèze, Aramon, Bagnols-sur-Cèze, Carsan, Castillon-du-Gard, Cavillargues, Chusclan, Codolet, Comps, Connaux, Cornillon, Domazan, Estézargues, Fournès, Gaujac, Laudun-l’Ardoise, Laval-Saint-Roman, Lirac, Montfaucon, Montfrin, Orsan, Le Pin, Pont-Saint-Esprit, Pougnadoresse (odsek A katastra, posodobljenega leta 1934), Pouzilhac, Pujaut, Remoulins, Rochefort-du-Gard, Roquemaure, La Roque-sur-Cèze, Sabran, Saint-Alexandre, Saint-André-d’Olérargues, Saint-Etienne-des-Sorts, Saint-Géniès-de-Comolas, Saint-Gervais, Saint-Hilaire-d’Ozilhan, Saint-Julien-de-Peyrolas, Saint-Laurent-de-Carnols, Saint-Laurent-des-Arbres, Saint-Marcel-de-Careiret, Saint-Michel-d’Euzet, Saint-Nazaire, Saint-Paul-les-Fonts, Saint-Paulet-de-Caisson, Saint-Pons-la-Calm, Saint-Victor-la-Coste, Sauveterre, Saze, Tavel, Théziers, Tresques, Valliguières, Vénéjan in Villeneuve-lès-Avignon, |
|
— |
departma Loire: Chavanay, Malleval, Saint-Michel-sur-Rhône, Saint-Pierre-de-Bœuf in Vérin, |
|
— |
departma Rhône: Ampuis, Condrieu, Saint-Cyr-sur-le-Rhône in Tupin-et-Semons, |
|
— |
departma Vaucluse: Avignon, Beaumes-de-Venise, Bédarrides, Bollène, Buisson, Cairanne, Camaret-sur-Aigues, Caumont-sur-Durance, Châteauneuf-de-Gadagne, Châteauneuf-du-Pape, Courthézon, Faucon, Gigondas, Grillon, Jonquerettes, Jonquières, Lafare, Lagarde-Paréol, Mondragon, Morières-lès-Avignon, Mornas, Orange, Piolenc, Puyméras, Rasteau, Richerenches, Roaix, La Roque-Alric, Sablet, Sainte-Cécile-les-Vignes, Saint-Marcellin-lès-Vaison, Saint-Romain-en-Viennois, Saint-Roman-de-Malegarde, Saint-Saturnin-lès-Avignon, Sarrians, Séguret, Sérignan-du-Comtat, Sorgues, Suzette, Travaillan, Uchaux, Vacqueyras, Vaison-la-Romaine, Valréas, Vedène, Villedieu, Violès in Visan. |
7. Sorte vinske trte
Bourboulenc B – doucillon blanc
Brun argenté N – vaccarèse
Caladoc N
Carignan N
Carignan blanc B
Cinsaut N – cinsault
Clairette B
Clairette rose Rs
Counoise N
Couston N
Floreal B
Grenache N
Grenache blanc B
Grenache gris G
Marsanne B
Marselan N
Mourvèdre N – monastrell
Muscardin N
Piquepoul blanc B
Piquepoul noir N
Roussanne B
Syrah N – shiraz
Terret noir N
Ugni blanc B
Vermentino B – rolle
Vidoc N
Viognier B
8. Opis povezave
8.1 Naravni in človeški dejavniki, ki prispevajo k povezavi
Geografsko območje ustreza naravni regiji doline Rone. Ta reka je v osrednjem delu tega območja in je omogočila odprtje te pomembne komunikacijske poti.
Geografsko območje se med Viennom in Avignonom razprostira po ozemlju šestih departmajev vse do zahodnega in vzhodnega brega Rone.
V terciarju je bila dolina Rone sredozemski fjord, ki je segal do Vienna. V tem obdobju se je izoblikovalo zaporedje sedimentnih bazenov, odprtih proti jugu in obdanih z reliefi iz mezozoika. Sedanje morfološke lastnosti pokrajine so nastale po umiku morja v kvartarju zaradi erozije (padavine, vetrovi, rečna erozija). V pokrajini tako prevladujejo griči in terase.
Tla so zelo raznovrstna:
|
— |
tla, nastala na terasah iz rečnih nanosov, |
|
— |
tla, nastala na laporju in mehkem apnencu, |
|
— |
tla, nastala z erozijo (lapor, pesek, peščenjak ali molase). |
Ronsko podnebje je v južnem delu sredozemsko, z vročimi in suhimi poletji ter majhno letno količino padavin, v severnem delu pa zmerno celinsko in z enako količino padavin kot na jugu.
Obdobje padavin je pretežno jeseni in konec zime.
Tako v rastni dobi vinske trte evapotranspiracijo nadomestijo le redke nevihtne padavine poleti. Zaradi tega pomanjkanja vode se postopoma izčrpavajo zaloge vode v tleh, kar upočasni in nato ustavi vegetativno rast.
Za podnebje so značilni tudi vplivi mistrala, severnika, ki je pogosto zelo močan in vedno prinaša suh zrak. Ta veter, ki piha povprečno 120 dni na leto, razpihuje oblake in omogoča obilo sonca, ki ga je vsako leto več kot 2 500 ur. Gore in griči, ki obkrožajo dolino, ustvarjajo učinek koridorja (Venturijev učinek ronskega koridorja), ki krepi moč vetra.
Priznanje kontrolirane označbe porekla AOC je bilo registrirano že leta 1937. AOC „Côtes du Rhône“, ki je v središču po površini drugega največjega francoskega vinogradniškega območja, za celotno območje predstavlja to, kar Rona predstavlja za pokrajino.
Leta 2010 so pridelali približno 1,5 milijona hektolitrov vina, od tega 60 000 hektolitrov vina rosé in 45 000 hektolitrov belega vina.
Vino z označbo večinoma pridelujejo v južnem delu geografskega območja, od Avignona do Donzèra, severni del pa je bolj usmerjen v proizvodnjo AOC pod imenom „Crus des Côtes du Rhône“. Vendar so zaradi naravnih dejavnikov ter na podlagi znanja in izkušenj pri obdelovanju tega dela vinorodnega območja, ki leži severno od vzporednika Montélimar (44° 33′), pri tej enotni označbi „Côtes du Rhône“ potrebne prilagoditve trsnega izbora in pravil o zrelosti grozdja.
8.2 Vzročna medsebojna povezava
Vinogradi za označbo „Côtes du Rhône“, ki so edinstveni po svoji raznovrstnosti, izhajajo iz povezave med zgodovino ter izmenjavo znanja in izkušenj, s čimer je postopoma nastala skupnost pridelovalcev, ki je želela ohraniti enotnost, ki jo prinaša reka, hkrati pa spoštovati posebno identiteto številnih mikroregij, ki jo sestavljajo ali mejijo nanjo.
Pridelana vina so tako dokaz in rezultat te „edinstvene raznovrstnosti“, ki so jo ustvarili pridelovalci, s tem da so znali prilagoditi sortni sestav in izbrati lege zasaditve ter izkoristiti ugodne podnebne razmere in bližino Rone.
Sorto grenache N so v preteklosti sadili v južnem delu geografskega območja, v severnem delu pa je imela prednost sorta syrah N, saj je manj zahtevna glede vsote temperatur. Paleta sort vinske trte, med katerimi lahko izbira vinogradnik, mu omogoča optimalno zasaditev glede na naravo tal in izpostavljenost posamezne parcele.
Ronsko podnebje spodbuja ugodne pridelovalne razmere zaradi „zdravilnega“ učinka močnega, hladnega in suhega mistrala, ki trto ščiti pred napadi glivičnih bolezni, velike osončenosti, ki omogoča doseganje dobre zrelosti grozdja, primerne količine padavin ter koncentracije snovi, ki je prav tako posledica stalnega pihanja mistrala.
To posebno podnebje ustvarja polna, obarvana, dobro strukturirana rdeča vina s sadnimi aromatičnimi notami; omogoča izražanje cvetličnih arom v vinih rosé in belih vinih.
Ronski jarek, ki je glavna komunikacijska, pomorska in tudi železniška ter kopenska pot, je omogočil trgovino z vini že med grško kolonizacijo, tako da se vinogradniška tradicija ohranja že več kot 2000 let.
S povezavo med znanjem in izkušnjami, ki so jih pridelovalci pridobili iz roda v rod, ter ozemljem, ki jim je bilo dano na voljo, skupaj z izborom razmejenih parcel, se je izoblikovala identiteta družine vin „Côtes du Rhône“. Znotraj te družine je bilo mogoče tako v južnem kot severnem delu geografskega območja razlikovati med AOC „Côtes du Rhône Villages“, dopolnjeno ali ne z dopolnilnim geografskim imenom, in označbami AOC, imenovanimi „Crus des Côtes du Rhône“.
9. Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)
Pravila o predstavitvi in označevanju vin
Pravni okvir:
nacionalna zakonodaja
Vrsta dodatnega pogoja:
dodatne določbe o označevanju
Opis pogoja:
|
(a) |
Na vinih z izrazoma „primeur“ ali „nouveau“ (novo) se obvezno navede letnik. |
|
(b) |
Pri označevanju vin s kontrolirano označbo porekla AOC se lahko pod pogoji iz sporazuma med zadevnimi organi za zaščito in upravljanje navede večja geografska enota „Vignobles de la Vallée du Rhône“. Ta navedba mora biti v istem vidnem polju kot vse obvezne navedbe ter mora biti natisnjena v enaki pisavi in barvi kot označba, po velikosti pa ne sme presegati dveh tretjin velikosti označbe. |
|
(c) |
Prilagoditveno obetavne sorte carignan B, floréal B, rolle B in vidoc N se ne smejo navesti na etiketi. |
Območje v neposredni bližini
Pravni okvir:
nacionalna zakonodaja
Vrsta dodatnega pogoja:
izjema pri proizvodnji na opredeljenem geografskem območju
Opis pogoja:
Območje v neposredni bližini, opredeljeno z izjemo za vinifikacijo in obdelavo vina, zajema ozemlje naslednjih občin po uradnem geografskem kodeksu iz leta 2022:
|
— |
departma Ardèche: Alboussière, Arlebosc, Baix, Beauchastel, Bidon, Boffres, Bogy, Champis, Charmes-sur-Rhône, Cheminas, Colombier-le-Cardinal, Eclassan, Etables, Flaviac, Gilhac-et-Bruzac, Gras, Labastide-de-Virac, Peaugres, Plats, Le Pouzin, Quintenas, Rompon, Saint-Barthélemy-le-Plain, Saint-Cierge-la-Serre, Saint-Cyr, Saint-Georges-les-Bains, Saint-Laurent-du-Pape, Saint-Montan, Saint-Remèze, Saint-Romain-d’Ay, Saint-Romain-de-Lerps, Saint-Symphorien-sous-Chomérac, Saint-Vincent-de-Durfort, Savas, Soyons, Thorrenc, Vernosc-lès-Annonay, Vinzieux in La Voulte-sur-Rhône, |
|
— |
departma Drôme: Albon, Aleyrac, Allex, Ambonil, Andancette, Aubres, La Baume-de-Transit, Beausemblant, Benivay-Ollon, Bourg-lès-Valence, Chamaret, Chantemerle-les-Blés, Chantemerle-les-Grignan, Châteauneuf-de-Bordette, Châteauneuf-sur-Isère, Chavannes, Clansayes, Clérieux, Colonzelle, Condorcet, Donzère, Etoile-sur-Rhône, La Garde-Adhémar, Grane, Granges-les-Beaumont, Les Granges-Gontardes, Grignan, Laveyron, Loriol-sur-Drôme, Mercurol-Veaunes (samo ozemlje pooblaščene občine Veaunes), Montaulieu, Montjoux, Montoison, Montségur-sur-Lauzon, La Penne-sur-l’Ouvèze, Pierrelatte, Pierrelongue, Le Poët-Laval, Les Pilles, Ponsas, Propiac, Roche-Saint-Secret-Beconne, Roussas, Saint-Barthélemy-de-Vals, Saint-Donat-sur-l’Herbasse, Saint-Gervais-sur-Roubion, Saint-Jean-de-Galaure (samo ozemlje pooblaščene občine La Motte-de-Galaure), Saint-Paul-Trois-Châteaux, Saint-Rambert-d’Albon, Saint-Restitut, Saint-Uze, Saint-Vallier, Salles-sous-Bois, Solérieux, Teyssières, Triors, Valaurie in Valence, |
|
— |
departma Gard: Les Angles, Argilliers, La Bastide-d’Engras, Beaucaire, Bellegarde, La Capelle-et-Masmolène, Collias, Flaux, Le Garn, Goudargues, Issirac, Jonquières-Saint-Vincent, Meynes, Pougnadoresse (razen odseka A iz katastra, posodobljenega leta 1934), Saint-André-de-Roquepertuis, Saint-Bonnet-du-Gard, Saint-Christol-de-Rodières, Saint-Laurent-la-Vernède, Salazac, Sernhac, Vallabrix, Verfeuil in Vers-Pont-du-Gard, |
|
— |
departma Isère: Chonas-l’Amballan, Les Côtes d’Arey, Le-Péage-de-Roussillon, Reventin-Vaugris, Les Roches-de-Condrieu, Sablons, Saint-Alban-du-Rhône, Saint-Clair-du-Rhône, Saint-Maurice-l’Exil, Salaise-sur-Sanne, Seyssuel in Vienne, |
|
— |
departma Loire: Bessey, La Chapelle-Villars, Chuyer, Lupe, Maclas, Pélussin, Roisey in Saint-Romain-en-Jarez, |
|
— |
departma Rhône: Les Haies, Loire-sur-Rhône, Longes, Sainte-Colombe in Saint-Romain-en-Gal, |
|
— |
departma Vaucluse: Althen-les-Paluds, Aubignan, Le Barroux, Beaumont-du-Ventoux, Bédoin, Blauvac, Brantes, Caderousse, Caromb, Carpentras, Cavaillon, Le Crestet, Crillon-le-Brave, Entraigues-sur-la-Sorgue, Entrechaux, Flassan, Lamotte-du-Rhône, Lapalud, Loriol-du-Comtat, Malaucène, Malemort-du-Comtat, Mazan, Méthamis, Modène, Monteux, Mormoiron, Pernes-les-Fontaines, Le Pontet, Saint-Hippolyte-le-Graveyron, Saint-Léger-du-Ventoux, Saint-Pierre-de-Vassols, Savoillan, Le Thor in Villes-sur-Auzon. |
nadaljevanje ... Območje v neposredni bližini
Pravni okvir:
nacionalna zakonodaja
Vrsta dodatnega pogoja:
izjema pri proizvodnji na opredeljenem geografskem območju
Opis pogoja:
|
— |
departma Isère: Chonas-l’Amballan, Le-Péage-de-Roussillon, Reventin-Vaugris, Les Roches-de-Condrieu, Sablons, Saint-Alban-du-Rhône, Saint-Clair-du-Rhône, Saint-Maurice-l’Exil, Salaise-sur-Sanne, Seyssuel in Vienne, |
|
— |
departma Loire: Bessey, La Chapelle-Villars, Chuyer, Lupe, Maclas, Pélussin, Roisey in Saint-Romain-en-Jarez, |
|
— |
departma Rhône: Les Haies, Loire-sur-Rhône, Longes, Sainte-Colombe in Saint-Romain-en-Gal, |
|
— |
departma Vaucluse: Althen-les-Paluds, Aubignan, Le Barroux, Beaumont-du-Ventoux, Caderousse, Caromb, Carpentras, Cavaillon, Le Crestet, Entraigues-sur-la-Sorgue, Entrechaux, Lamotte-du-Rhône, Lapalud, Loriol-du-Comtat, Malaucène, Mazan, Monteux, Pernes-les-Fontaines, Le Pontet, Saint-Hippolyte-le-Graveyron, Saint-Léger-du-Ventoux in Le Thor. |
nadaljevanje ... Območje v neposredni bližini
Pravni okvir:
nacionalna zakonodaja
Vrsta dodatnega pogoja:
izjema pri proizvodnji na opredeljenem geografskem območju
Opis pogoja:
|
— |
departma Drôme: Albon, Aleyrac, Allex, Ambonil, Andancette, Aubres, La Baume-de-Transit, Beausemblant, Benivay-Ollon, Bourg-lès-Valence, Chamaret, Chantemerle-les-Blés, Chantemerle-les-Grignan, Châteauneuf-de-Bordette, Châteauneuf-sur-Isère, Chavannes, Clansayes, Clérieux, Colonzelle, Condorcet, Donzère, Etoile-sur-Rhône, La Garde-Adhémar, Grane, Granges-les-Beaumont, Les Granges-Gontardes, Grignan, Laveyron, Loriol-sur-Drôme, Montjoux, Montoison, Montaulieu, Montségur-sur-Lauzon, La Motte-de-Galaure, La Penne-sur-l’Ouvèze, Pierrelatte, Pierrelongue, Le Poët-Laval, Les Pilles, Ponsas, Propiac, Roche-Saint-Secret-Beconne, Roussas, Saint-Barthélemy-de-Vals, Saint Donat sur l’Herbasse, Saint-Gervais-sur-Roubion, Saint-Paul-Trois-Châteaux, Saint-Rambert-d’Albon, Saint-Restitut, Saint-Uze, Saint-Vallier, Salles-sous-Bois, Solérieux, Teyssières, Triors, Valaurie, Valence in Veaunes, |
|
— |
departma Gard: Les Angles, Argilliers, La Bastide-d’Engras, Beaucaire, Bellegarde, La Capelle-et-Masmolène, Collias, Flaux, Le Garn, Goudargues, Issirac, Jonquières-Saint-Vincent, Meynes, Montfaucon, Saint-André-de-Roquepertuis, Saint-Bonnet-du-Gard, Saint-Christol-de-Rodières, Saint-Laurent-la-Vernède, Salazac, Sernhac, Vallabrix, Verfeuil in Vers-Pont-du-Gard. |
Povezava na specifikacijo proizvoda
ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/6185/oj
ISSN 1977-1045 (electronic edition)