<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><JUDGMENT xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.00-20081231.xd"><BIB.JUDGMENT><REF.CASE FILE="ECRCJ2004SLA.0500612901.case.xml"><NO.CASE>C-49/02</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62002J0049</NO.CELEX><NO.SEQ>0011.0002</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>6152</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>6170</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>19</PAGE.TOTAL><AUTHOR>CJ</AUTHOR></BIB.JUDGMENT><CURR.TITLE><LEFT>SODBA Z DNE <DATE ISO="20040624">24. 6. 2004</DATE> — ZADEVA C-49/02</LEFT><RIGHT>HEIDELBERGER BAUCHEMIE</RIGHT></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sodba Sodišča</HT> (drugi senat)</P><P>z dne <DATE ISO="20040624">24. junija 2004</DATE><NOTE NOTE.ID="E0001" NUMBERING="STAR"><P>Jezik postopka: nemščina.</P></NOTE></P></TI></TITLE><JUDGMENT.INIT><P>V zadevi C-49/02,</P><P>zaradi predloga Bundespatentgerichta (Nemčija), naslovljenega na Sodišče, naj na podlagi člena 234 v postopku s tožbo, ki jo je na tem sodišču vložil</P></JUDGMENT.INIT><PARTIES><DEFENDANTS><P>Heidelberger Bauchemie GmbH,</P></DEFENDANTS></PARTIES><P>sprejme predhodno odločbo o razlagi člena 2 Prve direktive Sveta 89/104/EGS z dne <DATE ISO="19881221">21. decembra 1988</DATE> o približevanju zakonodaje držav članic o blagovnih znamkah (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="040" DATE.PUB="1989" PAGE.FIRST="1">UL 1989 L 40, str. 1</REF.DOC.OJ>),</P><PREAMBLE><PREAMBLE.INIT><P>SODIŠČE (drugi senat),</P><P>v sestavi C. W. A. Timmermans, predsednik senata, J.-P. Puissochet, J. N. Cunha Rodrigues (poročevalec) in R. Schintgen, sodniki, in N. Colneric, sodnica,</P><P>generalni pravobranilec: P. Léger,</P><P>sodni tajnik: H. von Holstein, namestnik sodnega tajnika,</P></PREAMBLE.INIT><?PAGE NO="I-6153"?><GR.CONSID><CONSID><P>ob upoštevanju pisnih stališč, ki so jih predložili:</P><LIST TYPE="DASH"><ITEM><P>za Heidelberger Bauchemie GmbH V. Schmitz, Rechtsanwalt,</P></ITEM><ITEM><P>za nizozemsko vlado H. G. Sevenster, zastopnica,</P></ITEM><ITEM><P>za vlado Združenega kraljestva P. Ormond, zastopnica, skupaj z D. Alexandrom, barrister,</P></ITEM><ITEM><P>za Komisijo Evropskih skupnosti N. B. Rasmussen in T. Jürgensen, zastopnika,</P></ITEM></LIST></CONSID></GR.CONSID><GR.VISA><VISA>ob upoštevanju poročila za obravnavo,</VISA><VISA>po predstavitvi ustnih navedb Heidelberger Bauchemie GmbH in Komisije na obravnavi dne <DATE ISO="20031106">6. novembra 2003</DATE>,</VISA><VISA>po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi dne <DATE ISO="20040115">15. januarja 2004</DATE></VISA></GR.VISA><?PAGE NO="I-6154"?><PREAMBLE.FINAL><P>izreka naslednjo</P></PREAMBLE.FINAL></PREAMBLE><CONTENTS.JUDGMENT><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P>Sodbo</P></TI></TITLE><NP><NO.P>1</NO.P><TXT>S sklepom z dne <DATE ISO="20020122">22. januarja 2002</DATE>, ki je na Sodišče prispel dne <DATE ISO="20020220">20. februarja 2002</DATE>, je Bundespatentgericht na podlagi člena 234 ES predložilo vprašanji za predhodno odločanje o razlagi člena 2 Prve direktive Sveta z dne <DATE ISO="19881221">21. decembra 1988</DATE> o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami (89/104/EGS) (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="040" DATE.PUB="1989" PAGE.FIRST="1">UL 1989 L 40, str. 1</REF.DOC.OJ>, v nadaljevanju: Direktiva).</TXT></NP><NP><NO.P>2</NO.P><TXT>Ti vprašanji sta se zastavili v okviru tožbe, ki jo je zoper zavrnitev registracije modre in rumene barve kot blagovne znamke za določene gradbene proizvode s strani Deutsches Patentamt (nemški patentni urad, v nadaljevanju: patentni urad) vložil Heidelberger Bauchemie GbmH (v nadaljevanju: Heidelberger Bauchemie).</TXT></NP><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P>Pravni okvir</P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P>Sporazum TRIPs</P></TI></TITLE><NP><NO.P>3</NO.P><TXT>Sporazum o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (v nadaljevanju: Sporazum TRIPs), iz Aneksa k Sporazumu o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije z dne <DATE ISO="19940415">15. aprila 1994</DATE>, je bil v imenu Evropske skupnosti v zvezi z zadevami, ki so v njeni pristojnosti sklenjene s Sklepom Sveta 94/800/ES z dne<?PAGE NO="I-6155"?> <DATE ISO="19941222">22. decembra 1994</DATE> (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="336" DATE.PUB="1994" PAGE.FIRST="1">UL L 336, str. 1</REF.DOC.OJ>, <REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="336" DATE.PUB="1994" PAGE.FIRST="214">214</REF.DOC.OJ>). Sporazum je začel veljati <DATE ISO="19950101">1. januarja 1995</DATE>. Vendar v skladu s členom 65 TRIPs nobena članica ni dolžna uporabljati določb tega sporazuma pred iztekom splošnega obdobja enega leta, to je pred <DATE ISO="19960101">1. januarjem 1996</DATE>.</TXT></NP><NP><NO.P>4</NO.P><TXT>Člen 15(1) Sporazuma TRIPs določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START ID="QS0001" REF.END="QE0001" CODE="201E"/>Vsak znak ali kombinacija znakov, ki omogočajo razlikovanje med proizvodi ali storitvami enega podjetja in proizvodi ali storitvami drugega podjetja, lahko postane znamka. Taki znaki, zlasti besede, ki vključujejo osebna imena, črke, številke, figurativne elemente in kombinacije barv ter kombinacije takih znakov, se smejo registrirati kot znamke. Če znaki sami po sebi ne omogočajo razlikovanja določenih proizvodov ali storitev, lahko članice registracijo pogojujejo z razločljivostjo, pridobljeno z uporabo. Članice lahko kot pogoj za registracijo zahtevajo, da so znaki vidno zaznavni.<QUOT.END ID="QE0001" REF.START="QS0001" CODE="201C"/></P></QUOT.S></P></NP></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P>Skupnostna ureditev</P></TI></TITLE><NP><NO.P>5</NO.P><TXT>Člen 2 Direktive, z naslovom <QUOT.START ID="QS0002" REF.END="QE0002" CODE="201E"/>Znaki, ki lahko sestavljajo znamko<QUOT.END ID="QE0002" REF.START="QS0002" CODE="201C"/>, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START ID="QS0003" REF.END="QE0003" CODE="201E"/>Znamka je lahko sestavljena iz kakršnih koli znakov, ki jih je mogoče predstaviti grafično, zlasti iz besed, vključno z osebnimi imeni, slik, črk, števil, oblike blaga ali njegove embalaže, če se s temi znaki blago in storitve nekega podjetja lahko razlikujejo od blaga in storitev drugih podjetij.<QUOT.END ID="QE0003" REF.START="QS0003" CODE="201C"/></P></QUOT.S></P></NP><?PAGE NO="I-6156"?><NP><NO.P>6</NO.P><TXT>Člen 3 Direktive, z naslovom <QUOT.START ID="QS0004" REF.END="QE0004" CODE="201E"/>Razlogi za zavrnitev ali neveljavnost<QUOT.END ID="QE0004" REF.START="QS0004" CODE="201C"/>, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><NP><NO.P><QUOT.START ID="QS0005" REF.END="QE0005" CODE="201E"/>1.</NO.P><TXT>Kot znamka se ne smejo registrirati, ali če so registrirani, se jih lahko razglasi za neveljavne:</TXT><P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>a)</NO.P><TXT>znaki, ki ne morejo sestavljati znamke;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>b)</NO.P><TXT>znamke, ki so brez slehernega razlikovalnega učinka;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>c)</NO.P><TXT>znamke, ki jih sestavljajo izključno znaki ali označbe, ki lahko v gospodarskem prometu označujejo vrsto, kakovost, količino, namen, vrednost, geografski izvor ali čas proizvodnje blaga ali opravljanja storitev ali druge lastnosti blaga;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>d)</NO.P><TXT>znamke, ki so sestavljene izključno iz znakov in označb, ki so postali običajni v jezikovni rabi ali v dobroverni ustaljeni praksi trgovanja;</TXT></NP></ITEM></LIST></P></NP><P>[...]</P><NP><NO.P>3.</NO.P><TXT>Registracija znamke se ne zavrne, znamka pa se ne razglasi za neveljavno v skladu z odstavkom 1(b), (c) ali (d), če je pred datumom prijave za registracijo in z njeno<?PAGE NO="I-6157"?> uporabo postala razlikovalna. Vsaka država članica lahko poleg tega predvidi, da ta določba velja tudi takrat, če je znamka postala razlikovalna po datumu vložitve prijave za registracijo ali po datumu registracije.</TXT><P>[...]<QUOT.END ID="QE0005" REF.START="QS0005" CODE="201C"/></P></NP></QUOT.S></P></NP></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P>Nemška ureditev</P></TI></TITLE><NP><NO.P>7</NO.P><TXT>Gesetz über den Schutz von Marken und sonstigen Kennzeichen (zakon o varstvu znamk in drugih razlikovalnih znakov) z dne <DATE ISO="19941025">25. oktobra 1994</DATE> (BGBl. 1994 I, str. 3082, v nadaljevanju: Markengesetz), iz člena 1 Gesetz zur Reform des Markenrechts und zur Umsetzung der Ersten Richtlinien (zakon o reformi prava znamk in prenosu prve direktive), ki je začel veljati <DATE ISO="19950101">1. januarja 1995</DATE>, je namenjen prenosu Direktive v nemško nacionalno pravo.</TXT></NP><NP><NO.P>8</NO.P><TXT>Člen 3(1) Markengesetza določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START ID="QS0006" REF.END="QE0006" CODE="201E"/>Kot znamke se lahko zaščitijo kakršni koli znaki, zlasti iz besed, vključno z osebnimi imeni, slikami, črkami, števili, zvočnimi znaki, tridimenzionalnimi oblikami, vključno z oblikami blaga ali njegove embalaže in iz vseh drugih embalaž, vključno z barvami in barvnimi kombinacijami, če se s temi znaki blago in storitve nekega podjetja lahko razlikujejo od blaga in storitev drugih podjetij.<QUOT.END ID="QE0006" REF.START="QS0006" CODE="201C"/></P></QUOT.S></P></NP><?PAGE NO="I-6158"?><NP><NO.P>9</NO.P><TXT>Člen 8 Markengesetza določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P><QUOT.START ID="QS0007" REF.END="QE0007" CODE="201E"/>1.</NO.P><TXT>Znaki, ki se lahko zaščitijo kot znamke v smislu člena 3, a ne morejo biti grafično predstavljeni, se ne registrirajo.</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Registrirati se ne morejo znamke:</TXT><P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>1)</NO.P><TXT>ki so za blago ali storitve brez slehernega razlikovalnega učinka,</TXT><P>[...]</P></NP></ITEM></LIST></P></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>3.</NO.P><TXT>Točke 1, 2 in 3 odstavka 2 se ne uporabljajo, če je bila znamka pred odločitvijo o registraciji zaradi njene uporabe za blago ali storitve, navedene v prijavi, sprejeta v upoštevni javnosti.<QUOT.END ID="QE0007" REF.START="QS0007" CODE="201C"/></TXT></NP></ITEM></LIST></QUOT.S></P></NP></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P>Spor o glavni stvari in vprašanji za predhodno odločanje</P></TI></TITLE><NP><NO.P>10</NO.P><TXT>Dne <DATE ISO="19950322">22. marca 1995</DATE> je Heidelberger Bauchemie pri patentnem uradu vložil prijavo za registracijo modre in rumene barve kot znamke. Pod naslovom <QUOT.START ID="QS0008" REF.END="QE0008" CODE="201E"/>reprodukcija znamke<QUOT.END ID="QE0008" REF.START="QS0008" CODE="201C"/> je bil kos pravokotnega papirja, katerega zgornja polovica je bila modre<?PAGE NO="I-6159"?> barve, spodnja polovica pa rumene barve. Prijavi je bil priložen naslednji opis znamke:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START ID="QS0009" REF.END="QE0009" CODE="201E"/>Prijavljena znamka je sestavljena iz barv podjetja prijavitelja, ki se uporabljajo v vseh predstavljivih oblikah, zlasti na embalažah in etiketah.</P><P>Natančna specifikacija barv je:</P><P>RAL 5015/HKS 47 - modra</P><P>RAL 1016/HKS 3 - rumena.<QUOT.END ID="QE0009" REF.START="QS0009" CODE="201C"/></P></QUOT.S></P></NP><NP><NO.P>11</NO.P><TXT>Registracija znamke je bila zahtevana za spisek različnih gradbenih proizvodov, zlasti za lepila, topila, lake, barve, maziva in izolacijski material.</TXT></NP><NP><NO.P>12</NO.P><TXT>Patentni urad je prijavo zavrnil z odločbo z dne 18. septembra, ker, prvič, znak, za katerega je bila zahtevana registracija, ni mogel predstavljati znamke, in, drugič, ker je bil brez razlikovalnega učinka. Vendar je po odločitvi Bundesgerichtshofa (Nemčija) <QUOT.START ID="QS0010" REF.END="QE0010" CODE="201E"/>znamka črne/rumene barve<QUOT.END ID="QE0010" REF.START="QS0010" CODE="201C"/> z dne <DATE ISO="19981210">10. decembra 1998</DATE> patentni urad ponovno premislil svoje stališče. Z odločbo z dne <DATE ISO="20000502">2. maja 2000</DATE> je sprejel, da barve<?PAGE NO="I-6160"?> načeloma lahko sestavljajo znamko, vendar je zaradi pomanjkanja razlikovalnega učinka prijavo zavrnil. Heidelberger Bauchemie je zoper to odločbo vložil tožbo pri Bundespatentgerichtu.</TXT></NP><NP><NO.P>13</NO.P><TXT>Bundespatentgericht je presodilo, da ni gotovo, ali je mogoče znamke iz abstraktnih barv in brez robov šteti za <QUOT.START ID="QS0011" REF.END="QE0011" CODE="201E"/>znake<QUOT.END ID="QE0011" REF.START="QS0011" CODE="201C"/>, ki jih je mogoče grafično predstaviti v smislu člena 2 Direktive. Ta določba zajema znake, ki so jasno opredeljeni, konkretni, neposredno vidni in ki jih je mogoče grafično predstaviti. Možnost grafične predstavitve znaka, določena v členu 2 Direktive, naj bi omogočala, da se upošteva načelo določenosti, ki ga pravo znamk zahteva za dovolitev registracije. Vprašljivo naj bi bilo, ali bi bila znamka abstraktne barve lahko v skladu s tem načelom. Razlaga člena 2 Direktive naj bi bila potrebna zato, da se pojasni, ali izraz znaki, ki jih je mogoče predstaviti grafično, zajema barve oziroma kombinacije barv. Treba naj bi bilo tudi ugotoviti, do katere točke je področje zaščite <QUOT.START ID="QS0012" REF.END="QE0012" CODE="201E"/>znamk iz abstraktnih barv<QUOT.END ID="QE0012" REF.START="QS0012" CODE="201C"/> mogoče uskladiti s pravno varnostjo, nujno za vse tržne subjekte, in ali s tem, da daje imetnikom preveč pomembne izključne pravice, ki so s stališča konkurentov pretirane, ovira prosti pretok blaga in storitev.</TXT></NP><NP><NO.P>14</NO.P><TXT>V teh okoliščinah je Bundespatentgericht odločilo, da prekine odločanje in da Sodišču predloži naslednji vprašanji za predhodno odločanje:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START ID="QS0013" REF.END="QE0013" CODE="201E"/>Ali barvi oziroma kombinacije barv, ki sta predmet prijave za registracijo, ki sta prikazani abstraktno in brez robov in katerih odtenka sta opredeljena s sklicevanjem na nabor barv ter sta določeni v skladu s priznano klasifikacijo barv, izpolnjujeta pogoje za to, da sestavljata znamko v smislu člena 2 [Direktive]?</P><?PAGE NO="I-6161"?><P>Ali je taka znamka v smislu člena 2 Direktive <QUOT.START ID="QS0014" REF.END="QE0014" CODE="201A"/>abstraktna barvna znamka<QUOT.END ID="QE0014" REF.START="QS0014" CODE="2018"/> predvsem</P><P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>a)</NO.P><TXT>znak,</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>b)</NO.P><TXT>dovolj razlikovalen, da lahko označuje poreklo,</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>c)</NO.P><TXT>ki ga je mogoče grafično predstaviti?<QUOT.END ID="QE0013" REF.START="QS0013" CODE="201C"/></TXT></NP></ITEM></LIST></P></QUOT.S></P></NP></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P>Vprašanji za predhodno odločanje</P></TI></TITLE><NP><NO.P>15</NO.P><TXT>S tema vprašanjema, ki ju je treba obravnavati skupaj, predložitveno sodišče v bistvu sprašuje ali in, ob pritrdilnem odgovoru, v kakšnih okoliščinah barve oziroma kombinacije barv, ki so prikazane abstraktno in brez robov, lahko sestavljajo znamko v smislu člena 2 Direktive.</TXT></NP><NP><NO.P>16</NO.P><TXT>Sodišče je v zvezi s tem opozorilo na točke od 24 do 26 svoje sodbe z dne <DATE ISO="20030506">6. maja 2003</DATE> v zadevi Libertel (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-104/01" YEAR="2003" PAGE.ECR="I-3793">C-104/01, Recueil str. I-3793</REF.DOC.ECR>), in sicer, da sta Svet Evropske unije in Komisija sprejela skupno izjavo, ki je vpisana v zapisnik Sveta ob sprejemanju direktive, v skladu s katero Svet in Komisija <QUOT.START ID="QS0015" REF.END="QE0015" CODE="201E"/>menita, da člen 2 ne izključuje možnosti [...] registracije kombinacije barv ali ene same barve kot znamke [...] pod pogojem, da se s temi znaki blago in storitve nekega podjetja razlikujejo od blaga in storitev drugih podjetij<QUOT.END ID="QE0015" REF.START="QS0015" CODE="201C"/> (UL UUNT št. 5/96, str. 607).</TXT></NP><?PAGE NO="I-6162"?><NP><NO.P>17</NO.P><TXT>Take izjave pri razlagi določbe sekundarne zakonodaje ni mogoče upoštevati, kadar, kot v tem primeru, njena vsebina ni omenjena v besedilu zadevne določbe in zato nima pravnega učinka (sodbi z dne <DATE ISO="19910226">26. februarja 1991</DATE> v zadevi Antonissen, <REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-292/89" YEAR="1991" PAGE.ECR="I-745">C-292/89, Recueil str. I-745, točka 18</REF.DOC.ECR>, in z dne <DATE ISO="19970529">29. maja 1997</DATE> v zadevi VAG Sverige, <REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-329/95" YEAR="1997" PAGE.ECR="I-2675">C-329/95, Recueil str. I-2675, točka 23</REF.DOC.ECR>). Sicer pa sta Svet in Komisija to omejitev izrecno priznala v preambuli svoje izjave, v skladu s katero <QUOT.START ID="QS0016" REF.END="QE0016" CODE="201E"/>spodaj navedene izjave Sveta in Komisije niso del zakonodajnega besedila in vnaprej ne določajo razlage tega zakonodajnega besedila s strani Sodišča Evropskih skupnosti<QUOT.END ID="QE0016" REF.START="QS0016" CODE="201C"/>.</TXT></NP><NP><NO.P>18</NO.P><TXT>Posledično mora Sodišče ugotoviti, ali in, ob pritrdilnem odgovoru, v kakšnih okoliščinah je treba člen 2 Direktive razlagati tako, da lahko barve oziroma kombinacije barv brez prostorskih omejitev sestavljajo znamko.</TXT></NP><NP><NO.P>19</NO.P><TXT>Člen 15(1) Sporazuma TRIPs določa, da <QUOT.START ID="QS0017" REF.END="QE0017" CODE="201E"/>se sme kombinacija barv [...] registrirati kot znamka<QUOT.END ID="QE0017" REF.START="QS0017" CODE="201C"/>. Vendar ta sporazum ne opredeli <QUOT.START ID="QS0018" REF.END="QE0018" CODE="201E"/>kombinacije barv<QUOT.END ID="QE0018" REF.START="QS0018" CODE="201C"/>.</TXT></NP><NP><NO.P>20</NO.P><TXT>Zato ker je Skupnost stranka sporazuma TRIPs, mora svojo zakonodajo o blagovnih znamkah v največji možni meri razlagati v smislu besedila in namena tega sporazuma (v tem smislu glej sodbo z dne <DATE ISO="19980616">16. junija 1998</DATE> v zadevi Hermès, <REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-53/96" YEAR="1998" PAGE.ECR="I-3603">C-53/96, Recueil str. I-3603, točka 28</REF.DOC.ECR>).</TXT></NP><NP><NO.P>21</NO.P><TXT>Treba je torej preveriti, ali je mogoče člen 2 Direktive razlagati tako, da <QUOT.START ID="QS0019" REF.END="QE0019" CODE="201E"/>kombinacije barv<QUOT.END ID="QE0019" REF.START="QS0019" CODE="201C"/> lahko sestavljajo znamke.</TXT></NP><?PAGE NO="I-6163"?><NP><NO.P>22</NO.P><TXT>Za to, da sestavljajo znamko v smislu člena 2, morajo barve oziroma kombinacije barv izpolnjevati tri pogoje. Prvič, biti morajo znak. Drugič, ta znak mora biti mogoče grafično predstaviti. Tretjič, s pomočjo tega znaka mora biti mogoče blago in storitve nekega podjetja razlikovati od blaga in storitev drugih podjetij (v tem smislu glej zgoraj navedeno sodbo v zadevi Libertei, točka 23).</TXT></NP><NP><NO.P>23</NO.P><TXT>Kot je Sodišče že odločilo, so barve navadno preproste lastnosti stvari (zgoraj navedena sodba v zadevi Libertei, točka 27). Tudi na posebnem področju trgovine se barve ali kombinacije barv na splošno uporabljajo zaradi njihove privlačnosti ali okrasitve, ne da bi se z njimi posredoval kakršen koli pomen. Vendar ni mogoče izključiti, da bi barve v povezavi z blagom ali storitvijo lahko sestavljale znak.</TXT></NP><NP><NO.P>24</NO.P><TXT>Zaradi uporabe člena 2 Direktive je treba ugotoviti, da se barve ali kombinacije barv, za katere se zahteva registracija, v kontekstu, v katerem so uporabljene, res predstavljajo kot znak. Cilj te zahteve je zlasti preprečiti zlorabo prava znamk, za pridobitev neupravičene konkurenčne prednosti.</TXT></NP><NP><NO.P>25</NO.P><TXT>Poleg tega iz sodne prakse Sodišča (sodbi z dne <DATE ISO="20021212">12. decembra 2002</DATE> v zadevi Sieckmann, <REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-273/00" YEAR="2002" PAGE.ECR="I-11737">C-273/00, Recueil str. I-11737</REF.DOC.ECR>, točke od 46 do 55, in v zadevi Libertei, zgoraj navedena, točki 28 in 29) izhaja, da mora grafična predstavitev v smislu člena 2 Direktive znaku omogočiti, da se vidno predstavi zlasti s podobami, črtami ali znaki tako, da ga je mogoče natančno prepoznati.</TXT></NP><NP><NO.P>26</NO.P><TXT>Tako razlago narekuje dobro delovanje sistema registracij znamk.</TXT></NP><?PAGE NO="I-6164"?><NP><NO.P>27</NO.P><TXT>Zahteva po grafični predstavitvi je namenjena zlasti za opredelitev same znamke zaradi določitve natančnega predmeta varstva, ki ga registrirana znamka daje njenemu imetniku.</TXT></NP><NP><NO.P>28</NO.P><TXT>Znamka se vpiše v javni register zato, da je dostopna pristojnim organom in javnosti, zlasti gospodarskim subjektom.</TXT></NP><NP><NO.P>29</NO.P><TXT>Po eni strani morajo pristojni organi zaradi izpolnjevanja svoje obveznosti glede predhodnega preizkusa prijav za registracijo in zaradi objave in vzdrževanja ustreznega in natančnega registra znamk jasno in natančno poznati lastnosti znakov, ki sestavljajo znamko.</TXT></NP><NP><NO.P>30</NO.P><TXT>Po drugi strani morajo imeti gospodarski subjekti možnost, da se natančno in jasno prepričajo o opravljenih registracijah ali o prijavah za registracijo, ki so jih vložili njihovi sedanji ali potencialni konkurenti, in da tako koristijo upoštevne informacije, ki zadevajo pravice tretjih.</TXT></NP><NP><NO.P>31</NO.P><TXT>V teh okoliščinah mora biti znak, zato da izpolni svojo vlogo registrirane znamke, predmet natančne in enotne zaznave, ki zagotavlja prvotno vlogo omenjene znamke. Glede na to, kako dolgo registracija znamke velja, in ob tem, da se ta veljavnost lahko podaljša za bolj ali manj dolga obdobja, mora biti predstavitev trajna.</TXT></NP><NP><NO.P>32</NO.P><TXT>Iz tega izhaja, da mora biti grafična predstavitev v smislu člena 2 Direktive zlasti natančna in trajna.</TXT></NP><?PAGE NO="I-6165"?><NP><NO.P>33</NO.P><TXT>Zato mora biti grafična predstavitev dveh ali več barv, ki so prikazane abstraktno in brez robov, sistematično razporejena tako, da zadevne barve združuje na vnaprej določen in enoten način.</TXT></NP><NP><NO.P>34</NO.P><TXT>Preprosta vzporedna postavitev dveh ali več barv brez oblike in brez robov ali omemba dveh ali več barv <QUOT.START ID="QS0020" REF.END="QE0020" CODE="201E"/>v vseh predstavljivih oblikah<QUOT.END ID="QE0020" REF.START="QS0020" CODE="201C"/>, kot je ta, ki je predmet postopka v glavni stvari, nima lastnosti natančnosti in trajnosti, ki ju zahteva Direktiva, kot je razložena v točkah od 25 do 32 te sodbe.</TXT></NP><NP><NO.P>35</NO.P><TXT>Take predstavitve bi omogočale veliko različnih kombinacij, ki potrošniku ne bi omogočale, da bi prepoznal in si zapomnil posebno kombinacijo, ki bi jo lahko uporabil zato, da bi z gotovostjo ponovil izkušnjo nakupa, niti pristojnim organom in gospodarskim subjektom ne bi omogočale poznavanja obsega varovanih pravic imetnika znamke.</TXT></NP><NP><NO.P>36</NO.P><TXT>Glede načina predstavitve vsake od zadevnih barv iz točk 33, 34, 37, 38 in 68 zgoraj navedene sodbe v zadevi Libertel izhaja, da obravnavani barvni vzorec skupaj z njegovim opisom z identifikacijsko kodo, ki je mednarodno priznana, lahko pomeni grafično predstavitev v smislu člena 2 Direktive.</TXT></NP><NP><NO.P>37</NO.P><TXT>Glede vprašanja o tem, ali se v smislu te določbe, z barvami ali kombinacijami barv, blago in storitve nekega podjetja lahko razlikujejo od blaga in storitev drugih podjetij, je treba presoditi, ali barve oziroma kombinacije barv lahko ali ne morejo posredovati natančnih informacij zlasti o poreklu določenega blaga ali storitve.</TXT></NP><?PAGE NO="I-6166"?><NP><NO.P>38</NO.P><TXT>Iz točk 40, 41 in od 65 do 67 zgoraj navedene sodbe v zadevi Libertei izhaja, da medtem ko se z barvami lahko posredujejo določene asociacije na predstave in zbujajo občutki, so barve v majhni meri sposobne posredovati natančne informacije. Tega niso sposobne zlasti zato, ker so zaradi svoje privlačnosti, običajno in v veliki meri uporabljene v reklamah in pri trženju blaga ali storitev, brez kakršnega koli natančnega sporočila.</TXT></NP><NP><NO.P>39</NO.P><TXT>Razen v izjemnih okoliščinah barve <HT TYPE="ITALIC">ab initio</HT> nimajo razlikovalnega učinka, vendar ga lahko morebiti pridobijo zaradi njihove uporabe v zvezi s proizvodi in storitvami.</TXT></NP><NP><NO.P>40</NO.P><TXT>V teh okvirih je treba priznati, da so lahko abstraktno prikazane barve in kombinacije barv, ki so brez robov, v smislu člena 2 Direktive, primerne za razlikovanje blaga in storitev nekega podjetja od blaga in storitev drugih podjetij.</TXT></NP><NP><NO.P>41</NO.P><TXT>Dodati je treba, da je, tudi če kombinacija barv, katerih registracija kot znamke se zahteva, izpolnjuje pogoje za to, da lahko sestavlja znamko v smislu člena 2 Direktive, še vedno potrebno, da organ, pristojen za registracijo znamk, presodi, ali zahtevana kombinacija izpolnjuje druge, zlasti v členu 3 Direktive določene pogoje za to, da bi bila registrirana kot znamka za blago ali storitve podjetja, ki zanjo zahteva registracijo. Ta presoja mora upoštevati vse upoštevne okoliščine posameznega primera, vključno z morebitno prejšnjo uporabo znaka, katerega registracija kot znamke se zahteva (sodbi v zgoraj navedeni zadevi Libertei, točka 76, in z dne <DATE ISO="20040212">12. februarja 2004</DATE> v zadevi Koninklijke KPN Nederland, <REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-363/99" YEAR="2004" PAGE.ECR="I-1619">C-363/99, Recueil, 2004, I-1619, točka 37</REF.DOC.ECR>). Taka presoja mora ravno tako upoštevati javni interes, in sicer da se drugim subjektom, ki ponujajo blago ali storitve enake vrste, kot je tisto, za katero se zahteva registracija, neupravičeno ne omeji razpoložljivosti barv (zgoraj navedena sodba v zadevi Libertei, točke od 52 do 56).</TXT></NP><?PAGE NO="I-6167"?><NP><NO.P>42</NO.P><TXT>Glede na zgoraj navedeno je treba na zastavljeno vprašanje odgovoriti tako, da barve ali kombinacije barv, ki so v prijavi za registracijo prikazane abstraktno in brez robov in katerih odtenki so opredeljeni s sklicevanjem na nabor barv in določeni v skladu z mednarodno sprejeto klasifikacijo barv, lahko sestavljajo znamko v smislu člena 2 Direktive, če:</TXT><P><LIST TYPE="DASH"><ITEM><P>se ugotovi, da v kontekstu, v katerem so uporabljene, te barve ali kombinacije barv dejansko sestavljajo znak, in če</P></ITEM><ITEM><P>prijava za registracijo obsega sistematično razporeditev, ki zadevne barve vnaprej in trajno združuje.</P></ITEM></LIST></P><P>Čeprav kombinacija barv izpolnjuje pogoje za to, da lahko sestavlja znamko v smislu člena 2 omenjene direktive, je še vedno potrebno, da organ, pristojen za registracijo znamk, presodi, ali zahtevana kombinacija izpolnjuje druge, zlasti v členu 3 te direktive določene pogoje, za to, da bi bila registrirana kot znamka za blago ali storitve podjetja, ki zanjo zahteva registracijo. Ta presoja mora upoštevati vse upoštevne okoliščine posameznega primera, vključno z morebitno prejšnjo uporabo znaka, katerega registracija kot znamke se zahteva. Taka presoja mora ravno tako upoštevati javni interes, in sicer, da se drugim subjektom, ki ponujajo blago ali storitve enake vrste, kot je tisto, za katero se zahteva registracija, neupravičeno ne omeji razpoložljivost barv.</P></NP></GR.SEQ><?PAGE NO="I-6168"?><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P>Stroški</P></TI></TITLE><NP><NO.P>43</NO.P><TXT>Stroški, ki so jih priglasile nizozemska vlada, vlada Združenega kraljestva in Komisija, ki so Sodišču predložile svoja stališča, se ne povrnejo. Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred nacionalnim sodiščem, to odloči o stroških.</TXT></NP></GR.SEQ></GR.SEQ><JURISDICTION><INTRO><P>Iz teh razlogov je</P><P>SODIŠČE (drugi senat)</P><P>v odgovor na vprašanji, ki ju je Bundespatentgericht postavilo s sklepom z dne <DATE ISO="20020122">22. januarja 2002</DATE>, razsodilo:</P></INTRO><P>Barve ali kombinacije barv, ki so v prijavi za registracijo prikazane abstraktno in brez robov in katerih odtenki so opredeljeni s sklicevanjem na nabor barv in določeni v skladu z mednarodno sprejeto klasifikacijo barv, lahko sestavljajo<?PAGE NO="I-6169"?> znamko v smislu člena 2 Prve direktive Sveta 89/104/EGS z dne <DATE ISO="19881221">21. decembra 1988</DATE> o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami, če:</P><LIST TYPE="DASH"><ITEM><P>se ugotovi, da v kontekstu, v katerem so uporabljene, te barve ali kombinacije barv dejansko sestavljajo znak, in če</P></ITEM><ITEM><P>prijava za registracijo obsega sistematično razporeditev, ki zadevne barve vnaprej in trajno združuje.</P></ITEM></LIST><P>Čeprav kombinacija barv izpolnjuje pogoje za to, da lahko sestavlja znamko v smislu člena 2 omenjene direktive, je še vedno potrebno, da organ, pristojen za registracijo znamk, presodi, ali zahtevana kombinacija izpolnjuje druge, zlasti v členu 3 te direktive določene pogoje za to, da bi bila registrirana kot znamka za blago ali storitve podjetja, ki zanjo zahteva registracijo. Ta presoja mora upoštevati vse pomembne okoliščine posameznega primera, vključno z morebitno prejšnjo uporabo znaka, katerega registracija kot znamke se zahteva. Taka presoja mora ravno tako upoštevati javni interes, in sicer da se drugim subjektom, ki ponujajo blago ali storitve enake vrste, kot je tisto, za katero se zahteva registracija, neupravičeno ne omeji razpoložljivost barv.</P></JURISDICTION></CONTENTS.JUDGMENT><SIGNATURE.CASE><P>Timmermans</P><P>Puissochet</P><P>Cunha Rodrigues</P><P>Schintgen</P><P>Colneric</P><?PAGE NO="I-6170"?><P>Razglašeno v Luxembourgu na javni obravnavi, dne <DATE ISO="20040624">24. junija 2004</DATE>.</P><SIGNATORY><P>Sodni tajnik</P><P>R. Grass</P></SIGNATORY><SIGNATORY><P>Predsednik drugega senata</P><P>C. W. A. Timmermans</P></SIGNATORY></SIGNATURE.CASE></JUDGMENT>