<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><JUDGMENT xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.55-20141201.xd"><BIB.JUDGMENT><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C‑283/15</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62015CJ0283</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:102">EU:C:2017:102</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>9</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>9</PAGE.TOTAL><AUTHOR>CJ</AUTHOR></BIB.JUDGMENT><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P>kosutlecjeSODBA Z DNE <DATE ISO="20170209">9. 2. 2017</DATE> – ZADEVA C‑283/15</P><P>X</P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sodba Sodišča</HT> (prvi senat)</P><P>z dne <DATE ISO="20170209">9. februarja 2017</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="STAR" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik postopka: nizozemščina.</P></NOTE></P></TI></TITLE><INDEX><KEYWORD>Predhodno odločanje</KEYWORD><KEYWORD>Davčna zakonodaja</KEYWORD><KEYWORD>Dohodnina</KEYWORD><KEYWORD>Državljan države članice, ki prejema dohodke na ozemlju te države članice in na ozemlju tretje države ter ima stalno prebivališče na ozemlju druge države članice</KEYWORD><KEYWORD>Davčna ugodnost, namenjena upoštevanju njegovega osebnega in družinskega položaja</KEYWORD></INDEX><JUDGMENT.INIT><P>V zadevi C‑283/15,</P><P>katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Hoge Raad der Nederlanden (vrhovno sodišče Nizozemske) z odločbo z dne <DATE ISO="20150522">22. maja 2015</DATE>, ki je prispela na Sodišče <DATE ISO="20150611">11. junija 2015</DATE>, v postopku</P></JUDGMENT.INIT><PARTIES><PLAINTIFS><P><HT TYPE="BOLD">X</HT></P></PLAINTIFS><AGAINST>proti</AGAINST><DEFENDANTS><P><HT TYPE="BOLD">Staatssecretaris van Financiën,</HT></P></DEFENDANTS></PARTIES><PREAMBLE><PREAMBLE.INIT><P>SODIŠČE (prvi senat),</P><P>v sestavi R. Silva de Lapuerta, predsednica senata, E. Regan, J.‑C. Bonichot (poročevalec), C. G. Fernlund in S. Rodin, sodniki,</P><P>generalni pravobranilec: M. Wathelet,</P><P>sodna tajnica: C. Strömholm, administratorka,</P></PREAMBLE.INIT><GR.VISA><VISA>na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne <DATE ISO="20160629">29. junija 2016</DATE>,</VISA></GR.VISA><GR.CONSID><CONSID><P>ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:</P><LIST TYPE="DASH"><ITEM><P>za X B. Dieleman, A. A. W. Langevoord in T. C. Gerverdinck, belastingadviseurs,</P></ITEM><ITEM><P>za nizozemsko vlado M. Bulterman in M. Noort, agentki, skupaj z J. C. L. M. Fijenom, izvedencom,</P></ITEM><ITEM><P>za belgijsko vlado M. Jacobs in J.‑C. Halleux, agenta,</P></ITEM><ITEM><P>za nemško vlado T. Henze in K. Petersen, agenta,</P></ITEM><ITEM><P>za avstrijsko vlado C. Pesendorfer, E. Lachmayer in F. Koppensteiner, agenti,</P></ITEM><ITEM><P>za portugalsko vlado L. Inez Fernandes, M. Rebelo in J. Martins da Silva, agenti,</P></ITEM><?PAGE NO="2"?><ITEM><P>za švedsko vlado A. Falk, C. Meyer‑Seitz, U. Persson, E. Karlsson, L. Swedenborg in N. Otte Widgren, agenti,</P></ITEM><ITEM><P>za vlado Združenega kraljestva M. Holt, agent, skupaj z R. Hillom, barrister,</P></ITEM><ITEM><P>za Evropsko komisijo W. Roels in C. Soulay, agenta,</P></ITEM></LIST></CONSID></GR.CONSID><GR.VISA><VISA>po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi <DATE ISO="20160907">7. septembra 2016</DATE></VISA></GR.VISA><PREAMBLE.FINAL>izreka naslednjo</PREAMBLE.FINAL></PREAMBLE><CONTENTS.JUDGMENT><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Sodbo</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1</NO.P><TXT>Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0001" REF.END="QE0001"/>določb Pogodbe DEU o prostem pretoku<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="201C" ID="QE0001"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2</NO.P><TXT>Ta predlog je bil vložen v okviru spora med X in Staatssecretaris van Financiën (državni sekretar za finance) zaradi zavrnitve nizozemske davčne uprave, da se X omogoči odbitek <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0002" REF.END="QE0002"/>negativnih dohodkov<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="201C" ID="QE0002"/> od lastniškega stanovanja v Španiji.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Pravni okvir</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3</NO.P><TXT>Člen 2.3 Wet Inkomstenbelasting 2001 (zakon o dohodnini iz leta 2001, v nadaljevanju: zakon iz leta 2001) določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0003" REF.END="QE0003"/>Dohodnina se nanaša na naslednje dohodke, ki jih davčni zavezanec prejme v zadevnem koledarskem letu:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>obdavčljivi dohodki iz dela ali iz stanovanja,</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>obdavčljivi dohodki, ki izhajajo iz pretežnega deleža v družbi, in</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(c)</NO.P><TXT>obdavčljivi dohodki iz prihrankov in naložb.<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/></TXT></NP></ITEM></LIST></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4</NO.P><TXT>Člen 2.4 zakona iz leta 2001 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="002.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0004" REF.END="QE0004"/>1.</NO.PARAG><ALINEA><P>Obdavčljivi dohodki iz dela ali stanovanja se določijo:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>za nacionalne davčne zavezance: v skladu z določbami poglavja 3,</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>za tuje davčne zavezance: v skladu z določbami oddelka 7.2 […]<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/>.</TXT></NP></ITEM></LIST></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5</NO.P><TXT>Člen 2.5 zakona iz leta 2001 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="002.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0005" REF.END="QE0005"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Davčni zavezanec rezident, ki ne prebiva na Nizozemskem celotno koledarsko leto, in davčni zavezanec nerezident, ki je kot rezident druge države članice Evropske unije ali tretje države, določene z ministrskim odlokom, s katero je Kraljevina Nizozemska podpisala konvencijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja, ki določa izmenjavo informacij, davčni zavezanec v navedeni državi članici ali tretji državi, lahko izbereta, da bosta obdavčena po določbah tega zakona, ki se uporabljajo za davčne zavezance rezidente […]</ALINEA><ALINEA>[…]<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><?PAGE NO="3"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6</NO.P><TXT>V skladu s členom 3.120(1) zakona iz leta 2001 lahko nizozemski rezident odšteje <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0006" REF.END="QE0006"/>negativne dohodke<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="201C" ID="QE0006"/> iz lastniškega stanovanja na Nizozemskem.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7</NO.P><TXT>V skladu s členom 7.1(a) zakona iz leta 2001 se davek plača od obdavčljivih dohodkov od dela in stanovanja na Nizozemskem, prejetih v koledarskem letu.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8</NO.P><TXT>Na podlagi člena 7.2(2)(b) in (f) zakona iz leta 2001 med obdavčljive dohodke od dela in stanovanja spadajo obdavčljiva plača v zvezi z delom, ki se opravlja na Nizozemskem, in morebitni obdavčljivi dohodki od lastniškega stanovanja na Nizozemskem.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Spor o glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9</NO.P><TXT>V skladu z zakonom iz leta 2001 se na Nizozemskem dohodnina ne nanaša zgolj na dohodke iz dela, ampak tudi na dohodke <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0007" REF.END="QE0007"/>iz stanovanja<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="201C" ID="QE0007"/>. Če je stanovanje <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0008" REF.END="QE0008"/>lastniško<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="201C" ID="QE0008"/>, se šteje, da zagotavlja <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0009" REF.END="QE0009"/>ugodnosti<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="201C" ID="QE0009"/>, ki se izračunajo kot odstotek njegove vrednosti. Od teh <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0010" REF.END="QE0010"/>ugodnosti<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="201C" ID="QE0010"/> se odbijejo stroški, med katerimi so obresti in stroški v zvezi s posojili, sklenjenimi za nakup stanovanja. Če zneski teh stroškov presegajo zneske <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0011" REF.END="QE0011"/>ugodnosti<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/>, ima davčni zavezanec <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0012" REF.END="QE0012"/>negativne dohodke<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="201C" ID="QE0012"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10</NO.P><TXT>V takem položaju je bil leta 2007 X, nizozemski državljan, v zvezi s svojim stanovanjem v Španiji.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11</NO.P><TXT>V istem davčnem letu so dohodke iz poklicne dejavnosti X sestavljala plačila od dveh družb, v katerih je ta imel večinski delež in od katerih je imela ena sedež na Nizozemskem, druga pa v Švici. Nizozemski dohodki so predstavljali 60 %, švicarski pa 40 % vseh njegovih obdavčljivih dohodkov. Noben dohodek torej ni bil prejet v Španiji in to niti v letu 2007 niti v naslednjih štirih letih, po izteku katerih je X prenehal biti španski rezident.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12</NO.P><TXT>V skladu z dvostransko davčno konvencijo, ki se uporabi, so bili švicarski dohodki obdavčeni v Švici, nizozemski pa na Nizozemskem.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13</NO.P><TXT>Glede obdavčenja v tej zadnjenavedeni državi članici je X sprva izbral, naj se ga obravnava enako kot davčne zavezance rezidente na podlagi člena 2.5 zakona iz leta 2001, zaradi česar je bil zavezan neomejeni davčni obveznosti na Nizozemskem. Zato je nizozemska davčna uprava upoštevala <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0013" REF.END="QE0013"/>negativne dohodke<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="201C" ID="QE0013"/> v zvezi s stanovanjem v Španiji.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14</NO.P><TXT>Celoten tako izračunani davek pa je bil višji, kot bi ga moral X plačati, če ne bi izbral, naj se ga obravnava enako kot davčne zavezance rezidente, zaradi česar bi bil obdavčen v Švici za dohodke, ki jih je prejel v tej državi, torej za 40 % celotnih dohodkov, in če bi mu bilo poleg tega dovoljeno, da odbije celotne <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0014" REF.END="QE0014"/>negativne dohodke<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="201C" ID="QE0014"/> iz lastniškega stanovanja v Španiji.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15</NO.P><TXT>Ob ponovnem sklicevanju na svojo možnost izbire je odločbo o odmeri izpodbijal pred nizozemskimi sodišči z zatrjevanjem, da bi bilo treba določbe prava Unije o prostem pretoku razlagati tako, da dovoljujejo davčnim zavezancem nerezidentom odbitek <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0015" REF.END="QE0015"/>negativnih dohodkov<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="201C" ID="QE0015"/> v zvezi z njihovim lastniškim stanovanjem, ne da bi morali zato izbrati, naj se jih obravnava enako kot davčne zavezance rezidente.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16</NO.P><TXT>X je, potem ko sta Rechtbank te Haarlem (sodišče v Haarlemu, Nizozemska) in Gerechtshof Amsterdam (pritožbeno sodišče v Amsterdamu, Nizozemska) zavrnili njegove zahtevke, vložil kasacijsko pritožbo pri Hoge Raad der Nederlanden (vrhovno sodišče Nizozemske).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče dvomi o upoštevnosti sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19950214">14. februarja 1995</DATE>, <NAME.CASE>Schumacker</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑279/93</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1995:31">EU:C:1995:31</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), ker X drugače od dejanskega stanja v zadevi, v kateri je bila izdana navedena sodba, družinskih dohodkov v celoti ali skoraj v celoti ne prejema samo v eni drugi državi članici, ki ni država njegovega rezidentstva, in ki je pristojna za obdavčitev teh dohodkov, zaradi česar lahko pri<?PAGE NO="4"?> tem upošteva njegov osebni in družinski položaj. Posebnost položaja X je namreč, da je na datum, ki se upošteva za izračun njegove dohodnine, prebival v Španiji, kjer ni prejemal dohodkov, in da je 60 % dohodkov prejemal na Nizozemskem, 40 % pa v Švici.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče meni, da bi bilo mogoče sodbe Sodišča z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19990914">14. septembra 1999</DATE>, <NAME.CASE>Gschwind</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑391/97</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1999:409">ECLI:EU:C:1999:409</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20021212">12. decembra 2002</DATE>, <NAME.CASE>Groot</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑385/00</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2002:750">ECLI:EU:C:2002:750</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20120510">10. maja 2012</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Estonija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑39/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:282">ECLI:EU:C:2012:282</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), razumeti tako, da mora država članica zaposlitve osebni in družinski položaj upoštevati vedno, ko to ni mogoče v državi članici stalnega prebivališča. To je tako v postopku v glavni stvari, ker X v zadevnem davčnem letu v Španiji ni prejel nobenega dohodka.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19</NO.P><TXT>V teh okoliščinah je Hoge Raad der Nederlanden (vrhovno sodišče Nizozemske) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><LIST TYPE="OTHER"><ITEM><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0016" REF.END="QE0016"/>1.</NO.P><TXT>Ali je treba določbe Pogodbe DEU o prostem pretoku razlagati tako, da nasprotujejo nacionalni ureditvi, po kateri državljan Unije, ki prebiva v Španiji in čigar dohodki od dela so v obsegu približno 60 % obdavčeni na Nizozemskem in v obsegu približno 40 % v Švici, izgube iz naslova lastniškega stanovanja v Španiji, ki ga osebno uporablja, ne sme odbiti od svojih dohodkov, obdavčenih na Nizozemskem, če ima v Španiji, ki je država njegovega prebivališča, tako nizke dohodke, da omenjena izguba v zadevnem letu ne more voditi k davčni olajšavi v državi prebivališča?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen: ali mora vsaka država, v kateri državljan Unije prejema del svojih dohodkov, v tem primeru upoštevati celoten znesek zgoraj omenjenih negativnih dohodkov? Ali pa velja ta obveznost zgolj za eno od zadevnih držav zaposlitve, in če je tako, katero? Ali pa mora vsaka posamezna država zaposlitve (razen države prebivališča) dovoliti odbitek dela teh negativnih dohodkov? Kako je treba v zadnjenavedenem primeru ugotoviti ta del, ki se lahko odbije?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>Ali je v tej povezavi pomembno, v kateri državi članici se delo dejansko opravlja, ali pa je pomembno, katera od držav članic je pristojna za obdavčitev dohodkov iz tega dela?</TXT></NP></ITEM></LIST></TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>3.</NO.P><TXT>Ali je odgovor na vprašanji, navedeni v okviru drugega vprašanja, drugačen, če gre pri eni od držav, v kateri ima državljan Unije dohodke, za Švicarsko konfederacijo, ki ni država članica Unije in tudi ne del Evropskega gospodarskega prostora?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>4.</NO.P><TXT>V kolikšni meri je v tej povezavi pomembno, ali pravni predpisi države prebivališča davčnega zavezanca (tu Kraljevine Španije) priznavajo možnost odbitka hipotekarnih obresti za lastniško stanovanje davčnega zavezanca in možnost pobotanja iz tega naslova ustvarjene davčne izgube v zadevnem letu z morebitnimi dohodki iz te države v poznejših letih?<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="201C" ID="QE0016"/></TXT></NP></ITEM></LIST></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Vprašanja za predhodno odločanje</HT></P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Prosti pretok, ki se uporabi</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20</NO.P><TXT>Najprej je treba navesti, da predložitveno sodišče ne poudarja prostega pretoka, na podlagi katerega je treba preučiti nacionalno zakonodajo, kot je ta iz postopka v glavni stvari.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21</NO.P><TXT>Vendar je iz dokumentov spisa, predloženih Sodišču, razvidno, da X prek večinskih deležev nadzira in vodi dejavnost družb s sedežem na Nizozemskem in v Švici, katerih dobiček želi pobotati z <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0017" REF.END="QE0017"/>negativnimi dohodki<QUOT.END REF.START="QS0017" CODE="201C" ID="QE0017"/> iz svojega lastniškega stanovanja v Španiji.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="5"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22</NO.P><TXT>Iz ustaljene sodne prakse pa je razvidno, da se za rezidenta države članice, ne glede na njegovo državljanstvo, ki ima v kapitalu družbe s sedežem v drugi državi članici delež, ki mu podeljuje precejšen vpliv na odločitve te družbe in mu omogoča, da določa njene dejavnosti, uporabi svoboda ustanavljanja (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20141218">18. decembra 2014</DATE>, <NAME.CASE>X</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑87/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2459">EU:C:2014:2459</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0021">21</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23</NO.P><TXT>Nacionalno zakonodajo iz postopka v glavni stvari je torej treba preučiti glede na določbe člena 49 PDEU.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Prvo vprašanje</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče s prvim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 49 PDEU razlagati tako, da nasprotuje temu, da država članica, katere davčna zakonodaja omogoča odbitek <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0018" REF.END="QE0018"/>negativnih dohodkov<QUOT.END REF.START="QS0018" CODE="201C" ID="QE0018"/> iz naslova stanovanja, zavrne možnost uveljavljanja tega odbitka samozaposleni osebi, ki ni rezident, kadar ta na ozemlju te države članice prejme 60 % vseh svojih dohodkov, na ozemlju države članice, na katerem je njeno stanovanje, pa ne prejme dohodka, ki bi omogočal uveljavljanje enakovredne pravice do odbitka.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25</NO.P><TXT>Za odgovor na to vprašanje je treba najprej spomniti, da morajo nacionalna davčna pravila spoštovati pravo Unije in zlasti pravice, ki jih zagotavljata Pogodbi, med katerimi je svoboda ustanavljanja, določena v členu 49 PDEU (glej po analogiji sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20120510">10. maja 2012</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Estonija</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑39/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:282">EU:C:2012:282</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0047">47</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26</NO.P><TXT>Upoštevanje <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0019" REF.END="QE0019"/>negativnih dohodkov<QUOT.END REF.START="QS0019" CODE="201C" ID="QE0019"/> iz naslova nepremičnine na ozemlju države članice, v kateri si je davčni zavezanec izbral prebivališče, pomeni davčno ugodnost, povezano z njegovim osebnim položajem, na podlagi katerega se presoja njegova univerzalna davčna sposobnost (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150618">18. junija 2015</DATE>, <NAME.CASE>Kieback</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑9/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:406">EU:C:2015:406</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0019">19</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27</NO.P><TXT>Zakonodaja države članice, ki davčnim zavezancem nerezidentom odvzema možnost odbitka takih <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0020" REF.END="QE0020"/>negativnih dohodkov<QUOT.END REF.START="QS0020" CODE="201C" ID="QE0020"/>, ki jo imajo davčni zavezanci rezidenti, prvonavedene obravnava manj ugodno od drugonavedenih.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28</NO.P><TXT>Preučiti je torej treba, ali merilo rezidentstva, ki ga določa zakonodaja iz postopka v glavni stvari, pomeni diskriminacijo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29</NO.P><TXT>V zvezi s tem je treba spomniti, da do diskriminacije lahko pride le z uporabo različnih pravil v primerljivih položajih ali z uporabo istega pravila v različnih položajih (glej zlasti sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19950214">14. februarja 1995</DATE>, <NAME.CASE>Schumacker</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑279/93</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1995:31">EU:C:1995:31</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0030">30</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>, in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150618">18. junija 2015</DATE>, <NAME.CASE>Kieback</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑9/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:406">EU:C:2015:406</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0021">21</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30</NO.P><TXT>Na področju neposrednih davkov rezidenti in nerezidenti praviloma niso v primerljivih položajih, ker je dohodek, ki ga na ozemlju države članice pridobi nerezident, najpogosteje le del njegovih skupnih dohodkov, katerih središče je v kraju njegovega prebivališča, in ker je osebno davčno sposobnost nerezidenta, ki izhaja iz upoštevanja vseh njegovih dohodkov ter njegovega osebnega in družinskega položaja, najlažje presoditi v kraju, v katerem je središče njegovih osebnih in premoženjskih interesov, kar po navadi ustreza kraju njegovega običajnega prebivališča (glej zlasti sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19950214">14. februarja 1995</DATE>, <NAME.CASE>Schumacker</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑279/93</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1995:31">EU:C:1995:31</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0031">31</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0032">32</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>, ter z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150618">18. junija 2015</DATE>, <NAME.CASE>Kieback</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑9/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:406">EU:C:2015:406</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0022">22</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31</NO.P><TXT>Poleg tega je Sodišče v točki 34 sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19950214">14. februarja 1995</DATE>, <NAME.CASE>Schumacker</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑279/93</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1995:31">EU:C:1995:31</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), presodilo, da dejstvo, da država članica nerezidentu ne podeljuje nekaterih davčnih ugodnosti, ki jih podeljuje rezidentom, praviloma ni diskriminatorno, in sicer zaradi objektivnih razlik med položajem<?PAGE NO="6"?> rezidentov in položajem nerezidentov tako z vidika vira dohodkov kot z vidika osebne davčne sposobnosti ali osebnega in družinskega položaja (glej tudi sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150618">18. junija 2015</DATE>, <NAME.CASE>Kieback</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑9/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:406">EU:C:2015:406</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0023">23</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32</NO.P><TXT>Za diskriminacijo v smislu Pogodbe DEU med rezidenti in nerezidenti bi lahko šlo, zgolj če bi se ugotovilo, da sta obe kategoriji zavezancev, čeprav imata stalno prebivališče v različnih državah članicah, glede na vsebino in predmet ustreznih nacionalnih določb v primerljivih položajih (glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19990914">14. septembra 1999</DATE>, <NAME.CASE>Gschwind</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑391/97</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1999:409">EU:C:1999:409</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0026">26</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33</NO.P><TXT>To zlasti velja, če davčni zavezanec nerezident ne prejema znatnega dela dohodka na ozemlju države članice stalnega prebivališča in prejema znatni del obdavčljivega dohodka iz dejavnosti, ki jo opravlja v neki drugi državi članici, tako da mu država članica stalnega prebivališča ne more zagotoviti ugodnosti, ki bi izhajale iz upoštevanja njegovega osebnega in družinskega položaja (glej zlasti sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19950214">14. februarja 1995</DATE>, <NAME.CASE>Schumacker</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑279/93</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1995:31">EU:C:1995:31</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0036">36</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>; z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20081016">16. oktobra 2008</DATE>, <NAME.CASE>Renneberg</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑527/06</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2008:566">EU:C:2008:566</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0061">61</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>, ter z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150618">18. junija 2015</DATE>, <NAME.CASE>Kieback</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑9/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:406">EU:C:2015:406</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0025">25</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34</NO.P><TXT>V takem primeru pomeni diskriminacijo dejstvo, da se osebni in družinski položaj nerezidenta, ki v državi članici, ki ni država članica njegovega stalnega prebivališča, prejme precejšen del dohodka in skoraj vse družinske dohodke, ne upošteva niti v državi članici stalnega prebivališča niti v državi članici zaposlitve (sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19950214">14. februarja 1995</DATE>, <NAME.CASE>Schumacker</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑279/93</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1995:31">EU:C:1995:31</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0038">38</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>; z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20070718">18. julija 2007</DATE>, <NAME.CASE>Lakebrink in Peters-Lakebrink</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑182/06</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2007:452">EU:C:2007:452</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0031">31</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>, ter z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150618">18. junija 2015</DATE>, <NAME.CASE>Kieback</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑9/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:406">EU:C:2015:406</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0026">26</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35</NO.P><TXT>Sodišče je v točki 34 sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20070718">18. julija 2007</DATE>, <NAME.CASE>Lakebrink in Peters-Lakebrink</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑182/06</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2007:452">EU:C:2007:452</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), pojasnilo, da se sodna praksa, navedena v točkah od 27 do 32 te sodbe, nanaša na vse davčne ugodnosti v zvezi z davčno sposobnostjo nerezidenta, ki niso priznane niti v državi članici stalnega prebivališča niti v državi članici zaposlitve delavca (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150618">18. junija 2015</DATE>, <NAME.CASE>Kieback</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑9/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:406">EU:C:2015:406</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0027">27</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36</NO.P><TXT>Ta sodna praksa se v okviru svobode ustanavljanja lahko uporabi za davčne ugodnosti, povezane z davčno sposobnostjo, ki jih ni mogoče priznati niti v državi članici stalnega prebivališča niti v državi članici zaposlitve samozaposlene osebe (v zvezi z uporabo sodne prakse, ki izhaja iz sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19950214">14. februarja 1995</DATE>, <NAME.CASE>Schumacker</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑279/93</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1995:31">EU:C:1995:31</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, ki je bila najprej oblikovana na področju prostega gibanja delavcev, na področju svobode ustanavljanja glej sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19950811">11. avgusta 1995</DATE>, <NAME.CASE>Wielockx</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑80/94</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1995:271">EU:C:1995:271</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>; z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19960627">27. junija 1996</DATE>, <NAME.CASE>Asscher</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑107/94</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1996:251">EU:C:1996:251</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20130228">28. februarja 2013</DATE>, <NAME.CASE>Ettwein</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑425/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:121">EU:C:2013:121</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37</NO.P><TXT>Tako ob upoštevanju takih davčnih ugodnosti, katerih namen je v skladu s pravili zadevne nacionalne zakonodaje ugotoviti davčno sposobnost zadevnega davčnega zavezanca, kot so pravila iz postopka v glavni stvari, s katerimi je obdavčen fiktivni dohodek od lastniškega stanovanja in posledično omogočen odbitek stroškov, povezanih s tem stanovanjem, samo okoliščina, da je nerezident na ozemlju države članice zaposlitve prejel dohodke pod pogoji, ki so bolj ali manj enaki tistim, ki so določeni za rezidente te države, ne zadostuje za to, da bi bil njegov položaj objektivno primerljiv s položajem teh rezidentov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38</NO.P><TXT>Da bi se lahko ugotovila taka objektivna primerljivost, je namreč nujno tudi, da temu nerezidentu, ker prejema znatni del dohodkov zunaj ozemlja države članice stalnega prebivališča, ta država ne more dodeliti ugodnosti, ki izvirajo iz upoštevanja celote njegovih dohodkov in njegovega osebnega in družinskega položaja (glej po analogiji sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150618">18. junija 2015</DATE>, <NAME.CASE>Kieback</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑9/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:406">EU:C:2015:406</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0028">28</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="7"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39</NO.P><TXT>Če nerezident na ozemlju države članice, v kateri opravlja del svojih dejavnosti, prejme 60 % svojega svetovnega dohodka, ni mogoče šteti, da samo zato država članica njegovega stalnega prebivališča ne bo mogla upoštevati vseh njegovih dohodkov ter njegovega osebnega in družinskega položaja. To bi bilo drugače, samo če bi se izkazalo, da zadevna oseba na ozemlju države članice svojega stalnega prebivališča ni prejela nobenega dohodka ali je prejela tako nizke dohodke, da ji ta država ne more priznati ugodnosti, ki izhajajo iz upoštevanja vseh njenih dohodkov ter njenega osebnega in družinskega položaja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40</NO.P><TXT>Tak se zdi primer X, saj je iz dokumentov iz spisa, ki so bili predloženi Sodišču, razvidno, da ta v zadevnem davčnem letu iz postopka v glavni stvari ni prejel nobenega dohodka na ozemlju države članice svojega stalnega prebivališča, torej Kraljevine Španije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41</NO.P><TXT>Ker X ni mogel uveljaviti upoštevanja svojega osebnega in družinskega položaja niti v tej državi članici niti v državi članici, na katere ozemlju je prejel 60 % vseh svojih dohodkov iz dejavnosti, torej v Kraljevini Nizozemski, je treba ugotoviti, da je šlo za diskriminacijo v njegovo škodo v smislu sodne prakse, navedene v točkah od 27 do 32 te sodbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42</NO.P><TXT>Te ugotovitve ne more omajati okoliščina, da je X poleg tega prejel preostanek svojih dohodkov istega leta na ozemlju države, ki ni Kraljevina Nizozemska ali Kraljevina Španija. Kot je generalni pravobranilec navedel v točkah od 47 do 53 sklepnih predlogov, dejstvo, da davčni zavezanec prejme precejšen del svojih dohodkov na ozemlju, ne ene, ampak več držav, v katerih nima stalnega prebivališča, ne vpliva na uporabo načel, navedenih v sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19950214">14. februarja 1995</DATE>, <NAME.CASE>Schumacker</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑279/93</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1995:31">EU:C:1995:31</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>). Odločilno merilo ostaja namreč nezmožnost države članice, da davčno upošteva osebni in družinski položaj davčnega zavezanca zaradi neobstoja zadostnih obdavčljivih dohodkov, medtem ko je tako upoštevanje možno drugje zaradi zadostnih dohodkov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43</NO.P><TXT>Ob upoštevanju vseh navedenih preudarkov je treba na prvo vprašanje odgovoriti, da je treba člen 49 PDEU razlagati tako, da nasprotuje temu, da država članica, katere davčna zakonodaja omogoča odbitek <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0021" REF.END="QE0021"/>negativnih dohodkov<QUOT.END REF.START="QS0021" CODE="201C" ID="QE0021"/> iz naslova stanovanja, zavrne možnost uveljavljanja tega odbitka samozaposleni osebi, ki ni rezident, kadar ta na ozemlju te države članice prejme 60 % vseh dohodkov in na ozemlju države članice, na katerem je njeno stanovanje, ne prejme dohodka, ki bi omogočal uveljavljanje enakovredne pravice do odbitka.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Drugo vprašanje</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0044"><NO.P>44</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče z drugim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali se prepoved, ki izhaja iz odgovora na prvo vprašanje, nanaša zgolj na državo članico, na katere ozemlju se prejme 60 % vseh dohodkov, ali pa velja za vsako državo članico, na katere ozemlju je davčni zavezanec nerezident prejel obdavčljive dohodke, na podlagi katerih lahko tam uveljavlja enakovredno pravico do odbitka, in kakšen ključ razdelitve se pri tem uporabi. Sprašuje se tudi, ali pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0022" REF.END="QE0022"/>država članica dejavnosti<QUOT.END REF.START="QS0022" CODE="201C" ID="QE0022"/> napotuje na državo članico, na katere ozemlju se dejavnost dejansko opravlja, ali na državo članico, ki je pristojna za obdavčitev dohodkov iz dejavnosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0045"><NO.P>45</NO.P><TXT>Za odgovor na drugi del drugega vprašanja zadošča spomniti, da je cilj sodne prakse, navedene v okviru odgovora na prvo vprašanje, upoštevanje osebnega in družinskega položaja davčnega zavezanca prek davčne ugodnosti, to je nižje obdavčitve. Pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0023" REF.END="QE0023"/>država članica dejavnosti<QUOT.END REF.START="QS0023" CODE="201C" ID="QE0023"/>, kot je uporabljen v tej sodbi, zato lahko pomeni zgolj državo članico, ki je pristojna za obdavčitev celote ali dela dohodkov iz dejavnosti davčnega zavezanca, ne glede na to, kje se dejansko opravlja dejavnost, na podlagi katere se izplačajo ti dohodki.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="8"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0046"><NO.P>46</NO.P><TXT>Glede prvega dela drugega vprašanja, ki se nanaša na razdelitev obveznosti upoštevanja osebnega in družinskega položaja davčnega zavezanca med več držav članic zaposlitve, se je treba najprej opreti na ustaljeno sodno prakso Sodišča na področju razdelitve pristojnosti obdavčitve med države članice (glej med drugim sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20021212">12. decembra 2002</DATE>, <NAME.CASE>de Groot</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑385/00</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2002:750">EU:C:2002:750</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0093">93</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0047"><NO.P>47</NO.P><TXT>Natančneje, iz te sodne prakse izhaja, da je treba pravico držav članic, da si v primeru neobstoja ukrepov za poenotenje ali uskladitev na podlagi prava Unije, med seboj razdelijo izvajanje svojih davčnih pristojnosti med drugim z namenom izogibanja kopičenja davčnih ugodnosti, uskladiti z nujnostjo, da se davčnim zavezancem zadevnih držav članic zagotovi, da bo na koncu ustrezno upoštevan njihov osebni in družinski položaj, ne glede na to, kako so si zadevne države članice med seboj razdelile to obveznost. Ob neobstoju take uskladitve lahko prosta porazdelitev davčne pristojnosti med državami članicami namreč povzroči neenakosti pri obravnavanju zadevnih davčnih zavezancev, ki ne bi bile združljive s svobodo ustanavljanja, ker niso posledica razlik med nacionalnimi davčnimi zakonodajami (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20131212">12. decembra 2013</DATE>, <NAME.CASE>Imfeld in Garcet</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑303/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:822">EU:C:2013:822</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0070">70</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0077">77</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0048"><NO.P>48</NO.P><TXT>Če samozaposlena oseba prejme dohodke, ki so obdavčljivi v več državah članicah, ki niso država članica njenega stalnega prebivališča, je to uskladitev mogoče doseči le tako, da se ji omogoči, da pravico do odbitka <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0024" REF.END="QE0024"/>negativnih dohodkov<QUOT.END REF.START="QS0024" CODE="201C" ID="QE0024"/> uveljavi v vsaki od držav članic dejavnosti, ki omogoča tovrstno davčno ugodnost, sorazmerno z delom dohodkov, ki jih prejme na ozemlju vsake take države članice, pri čemer mora pristojnim nacionalnim organom predložiti vse informacije o svojih svetovnih dohodkih, ki omogočajo določitev tega sorazmerja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0049"><NO.P>49</NO.P><TXT>Zato je treba na drugo vprašanje odgovoriti, da se prepoved, ki izhaja iz odgovora na prvo vprašanje, nanaša na vsako državo članico dejavnosti, na katere ozemlju samozaposlena oseba prejme dohodke, na podlagi katerih lahko tam uveljavlja enakovredno pravico do odbitka sorazmerno z delom navedenih dohodkov, prejetih na ozemlju vsake države članice dejavnosti. V zvezi s tem je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0025" REF.END="QE0025"/>država članica dejavnosti<QUOT.END REF.START="QS0025" CODE="201C" ID="QE0025"/> vsaka država članica, ki lahko obdavči tiste dohodke iz dejavnosti nerezidenta, ki jih ta prejme na njenem ozemlju, ne glede na to, kje se ta dejavnost dejansko opravlja.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Tretje vprašanje</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0050"><NO.P>50</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče s tretjim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali okoliščina, da zadevni davčni zavezanec nerezident dela obdavčljivih dohodkov ne prejme na ozemlju države članice, ampak na ozemlju tretje države, vpliva na odgovor na drugo vprašanje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0051"><NO.P>51</NO.P><TXT>V zvezi s tem je treba spomniti, da razlaga, ki jo zahtevajo določbe Pogodbe DEU o svobodi ustanavljanja v zvezi z obveznostjo, ki izhaja iz njih, da se ne sme diskriminatorno obravnavati samozaposlena oseba, ki opravlja poklicno dejavnost na ozemlju države članice, ki ni država članica njenega stalnega prebivališča, velja za vse države članice. Tako je tudi v položaju, kakršen je ta v postopku v glavni stvari, glede države članice, na katere ozemlju je samozaposlena oseba s stalnim prebivališčem na ozemlju druge države članice opravljala del svoje dejavnosti, pri čemer je preostali del svoje dejavnosti opravljala na ozemlju neke druge države, čeprav slednja ni bila država članica, ampak tretja država (glej po analogiji sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150618">18. junija 2015</DATE>, <NAME.CASE>Kieback</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑9/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:406">EU:C:2015:406</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0035">35</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0052"><NO.P>52</NO.P><TXT>Na tretje vprašanje je torej treba odgovoriti, da okoliščina, da zadevni davčni zavezanec nerezident dela obdavčljivih dohodkov ne prejme na ozemlju države članice, ampak na ozemlju tretje države, ne vpliva na odgovor na drugo vprašanje.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="9"?><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Četrto vprašanje</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0053"><NO.P>53</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče s četrtim vprašanjem sprašuje, ali je odgovor na prejšnja vprašanja drugačen, če nacionalna zakonodaja države članice, v kateri ima samozaposlena oseba stalno prebivališče, tej omogoča, da od davka, dolgovanega v tej državi članici, odbije hipotekarne obresti za svoje lastniško stanovanje in davčne izgube, ki pri tem nastanejo, pobota z dohodki v več prihodnjih davčnih letih.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0054"><NO.P>54</NO.P><TXT>Iz dokumentov iz spisa, ki so bili predloženi Sodišču in ki so bili v zvezi s tem potrjeni z ustnimi stališči, ki jih je X predstavil na obravnavi, je razvidno, da X niti v letu 2007 niti v poznejših davčnih letih ni prejel dohodka v Španiji. Ker X v teh letih ni imel obdavčljivega dohodka na ozemlju države članice njegovega stalnega prebivališča, pri španskih davčnih organih nikakor ni mogel uveljavljati pravice do odbitka na podlagi upoštevanja njegovega osebnega in družinskega položaja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0055"><NO.P>55</NO.P><TXT>Četrto vprašanje je torej hipotetično in zato ni dopustno (glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20130129">29. januarja 2013</DATE>, <NAME.CASE>Radu</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑396/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:39">EU:C:2013:39</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0024">24</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Stroški</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0056"><NO.P>56</NO.P><TXT>Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><JURISDICTION><INTRO>Iz teh razlogov je Sodišče (prvi senat) razsodilo:</INTRO><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">1.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Člen 49 PDEU je treba razlagati tako, da nasprotuje temu, da država članica, katere davčna zakonodaja omogoča odbitek <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0026" REF.END="QE0026"/>negativnih dohodkov<QUOT.END REF.START="QS0026" CODE="201C" ID="QE0026"/> iz naslova stanovanja, zavrne možnost uveljavljanja tega odbitka samozaposleni osebi, ki ni rezident, kadar ta na ozemlju te države članice prejme 60 % vseh svojih dohodkov in na ozemlju države članice, na katerem je njeno stanovanje, ne prejme dohodka, ki bi omogočal uveljavljanje enakovredne pravice do odbitka.</HT></TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">2.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Prepoved, ki izhaja iz odgovora na prvo vprašanje, se nanaša na vsako državo članico dejavnosti, na katere ozemlju samozaposlena oseba prejme dohodke, na podlagi katerih lahko tam uveljavlja enakovredno pravico do odbitka sorazmerno z delom navedenih dohodkov, prejetih na ozemlju vsake od držav članic dejavnosti. V zvezi s tem je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0027" REF.END="QE0027"/>država članica dejavnosti<QUOT.END REF.START="QS0027" CODE="201C" ID="QE0027"/> vsaka država članica, ki lahko obdavči tiste dohodke iz dejavnosti nerezidenta, ki jih ta prejme na njenem ozemlju, ne glede na to, kje se ta dejavnost dejansko opravlja.</HT></TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">3.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Okoliščina, da zadevni davčni zavezanec nerezident dela obdavčljivih dohodkov ne prejme na ozemlju države članice, ampak na ozemlju tretje države, ne vpliva na odgovor na drugo vprašanje.</HT></TXT></NP></ITEM></LIST></JURISDICTION></CONTENTS.JUDGMENT><SIGNATURE.CASE><SIGNATORY><P>Podpisi</P></SIGNATORY></SIGNATURE.CASE></JUDGMENT>