<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><CONCLUSION NNC="YES" xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.55-20141201.xd"><BIB.CONCLUSION><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C‑516/15 P</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62015CC0516</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:1004">EU:C:2016:1004</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>13</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>13</PAGE.TOTAL></BIB.CONCLUSION><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P>SKLEPNI PREDLOGI N. WAHLA – ZADEVA C‑516/15 P</P><P>AKZO NOBEL IN DRUGI/KOMISIJA</P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sklepni predlogi generalnega pravobranilca</HT></P><P><HT TYPE="UC">Nilsa Wahla,</HT></P><P>predstavljeni <DATE ISO="20161221">21. decembra 2016</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik izvirnika: francoščina.</P></NOTE></P></TI><STI><P><HT TYPE="BOLD">Zadeva C‑516/15 P</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">Akzo Nobel NV</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">Akzo Nobel Chemicals GmbH</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">Akzo Nobel Chemicals BV</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">proti</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">Evropski komisiji</HT></P></STI></TITLE><INDEX><KEYWORD>Pritožba</KEYWORD><KEYWORD>Omejevalni sporazumi</KEYWORD><KEYWORD>Evropski trgi toplotnih stabilizatorjev</KEYWORD><KEYWORD>Odločba o ugotovitvi dveh kršitev člena 81 ES in člena 53 Sporazuma EGP</KEYWORD><KEYWORD>Določanje cen, razdelitev trgov in izmenjevanje občutljivih poslovnih informacij</KEYWORD><KEYWORD>Pripis odgovornosti</KEYWORD><KEYWORD>Kršitve, ki jih storijo hčerinske družbe, in izvedena odgovornost matične družbe</KEYWORD><KEYWORD>Posledice odprave globe, naložene hčerinskim družbam, zaradi izteka zastaralnega roka iz člena 25(1)(b) Uredbe (ES) št. 1/2003</KEYWORD></INDEX><CONTENTS.CONCLUSION><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1.</NO.P><TXT>S to pritožbo zoper sodbo Splošnega sodišča Evropske unije z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150715">15. julija 2015</DATE>, <NAME.CASE>Akzo Nobel in drugi/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑47/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2015:506">EU:T:2015:506</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>) (v nadaljevanju: izpodbijana sodba), je Sodišče pozvano, naj poda nekatera pojasnila o posledicah, ki jih je dejansko treba izpeljati iz načel, ki jih je določilo na področju pripisa odgovornosti za protikonkurenčna ravnanja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2.</NO.P><TXT>Natančneje, postavlja se vprašanje, ali in – če je to ustrezno – v okviru katerih omejitev je treba upravičenost do izteka zastaralnega roka za pristojnost sankcioniranja, ki je bil ugotovljen v zvezi s hčerinsko družbo, razširiti na njeno matično družbo. V izpodbijani sodbi je Splošno sodišče namreč ugotovilo, da dejstvo, da Evropska komisija družbama Akzo Nobel Chemicals GmbH (v nadaljevanju: Akzo GmbH) in Akzo Chemicals BV (v nadaljevanju: Akzo BV), hčerinskima družbama družbe Akzo Nobel NV, zaradi zastaranja ni več mogla naložiti globe, ne <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0001" REF.END="QE0001"/>povzroči, da se podvomi o odgovornosti matične družbe, in ne preprečuje, da se vodi postopek proti zadnji<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="201C" ID="QE0001"/>. Menilo je namreč, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0002" REF.END="QE0002"/>nastop zastaranja iz člena 25 Uredbe [(ES)] št. 1/2003[<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0002"><P>Uredba Sveta z dne <DATE ISO="20021216">16. decembra 2002</DATE> o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 [ES] (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 2, str. 205, in popravek v <REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="100" PAGE.FIRST="81" DATE.PUB="2015">UL 2015, L 100, str. 81</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE>] ne povzroči, da se kršitev izbriše, niti ne prepreči Komisiji, da v odločbi ugotovi odgovornost za to kršitev […], ampak pomeni zgolj, da se tisti, za katere zastaranje velja, izognejo postopku za naložitev sankcij<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="201C" ID="QE0002"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3.</NO.P><TXT>Iz razlogov, ki jih bom navedel v spodnjih preudarkih, menim, da je treba to presojo grajati.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">I –</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Dejansko stanje</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4.</NO.P><TXT>Dejansko stanje tega spora, ki je nedvomno kompleksno, je predstavljeno v točkah od 1 do 50 izpodbijane sodbe.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="2"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5.</NO.P><TXT>Za potrebe razumevanja zadeve bom spomnil le na naslednje elemente.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6.</NO.P><TXT>Ta zadeva se nanaša na Odločbo Komisije C(2009) 8682 final z dne <DATE ISO="20091111">11. novembra 2009</DATE> v zvezi s postopkom na podlagi člena 81 ES in člena 53 Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (EGP) (zadeva COMP/38.589 – Toplotni stabilizatorji) (v nadaljevanju: sporna odločba).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7.</NO.P><TXT>Komisija je s sporno odločbo ugotovila, da so nekatera podjetja, med katerimi so tudi pritožnice, kršila člen 81 ES in člen 53 Sporazuma EGP s tem, da so bila udeležena pri dveh skupinah protikonkurenčnih sporazumov in usklajenih ravnanj, ki so zajemali ozemlje EGP in se nanašali na dve kategoriji toplotnih stabilizatorjev, in sicer, prvič, sektor kositrnih stabilizatorjev in, drugič, sektor epoksidiranega sojinega olja in estrov (v nadaljevanju: sektor ESBO/estri).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8.</NO.P><TXT>V sporni odločbi je ugotovljen obstoj dveh kršitev, ki se nanašata na ti kategoriji toplotnih stabilizatorjev ter zajemata določanje cen, razdelitev trgov s prodajnimi kvotami, razdelitev strank in izmenjevanje občutljivih poslovnih informacij.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9.</NO.P><TXT>V tej odločbi je navedeno, da so bila zadevna podjetja v teh kršitvah udeležena v različnih obdobjih, in sicer med 24. februarjem 1987 in 21. marcem 2000 na področju kositrnih stabilizatorjev ter med 11. septembrom 1991 in 26. septembrom 2000 v sektorju ESBO/estri.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10.</NO.P><TXT>Sporna odločba je bila v zvezi z vsako kršitvijo naslovljena na 20 družb, ki so bile bodisi neposredno udeležene v zadevnih kršitvah bodisi so se štele za odgovorne kot matične družbe (točka 510 obrazložitve sporne odločbe).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11.</NO.P><TXT>Komisija je udeležbo pritožnic v omejevalnih sporazumih razdelila na tri ločena obdobja kršitev. <HT TYPE="ITALIC">Ta pritožba se nanaša samo na prvo obdobje kršitev</HT>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12.</NO.P><TXT>Komisija je za prvo obdobje kršitev, ki je potekalo pred 28. junijem 1993, menila, da sta bili družbi v posredni lasti družbe Akzo, ki je postala družba Akzo Nobel, neposredno udeleženi v kršitvah, in sicer družba Akzo GmbH v kršitvi, ki se je nanašala na kositrne stabilizatorje, in družba Akzo BV v kršitvi, ki se je nanašala na sektor ESBO/estri. Družbi Akzo Nobel je bila kot matični družbi pripisana odgovornost za kršitev (točke od 512 do 519 obrazložitve sporne odločbe).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13.</NO.P><TXT>Komisija je za drugo obdobje kršitev, ki je potekalo od <DATE ISO="19930628">28. junija 1993</DATE> do <DATE ISO="19981002">2. oktobra 1998</DATE>, menila, da je kršitvi storil <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0003" REF.END="QE0003"/>partnerski podjem Akcros<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/>, ki ni imel lastne pravne osebnosti (točki 563 in 564 obrazložitve sporne odločbe).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14.</NO.P><TXT>Komisija je za tretje obdobje kršitev, ki je potekalo od <DATE ISO="19981002">2. oktobra 1998</DATE> do <DATE ISO="20000321">21. marca 2000</DATE> glede kositrnih stabilizatorjev in od <DATE ISO="19981002">2. oktobra 1998</DATE> do <DATE ISO="20000322">22. marca 2000</DATE> glede sektorja ESBO/estri, menila, da je kršitvi storila družba Akcros (točke od 582 do 587 obrazložitve sporne odločbe).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15.</NO.P><TXT>Kar zadeva pripis odgovornosti za globe, je v členu 2 sporne odločbe navedeno:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0004" REF.END="QE0004"/>Za kršitev oziroma kršitve v sektorju kositrnih stabilizatorjev […] se naložijo naslednje globe:</P><P>[…]</P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>4.</NO.P><TXT>družbe [Akzo Nobel], [Akzo GmbH] in [Akcros] so solidarno odgovorne za <FT TYPE="NUMBER">1.580.000</FT> EUR;</TXT></NP></ITEM></LIST><P>[…]</P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>6.</NO.P><TXT>družbi [Akzo Nobel] in [Akzo GmbH] sta solidarno odgovorni za <FT TYPE="NUMBER">9.820.000</FT> EUR;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>7.</NO.P><TXT>družba [Akzo Nobel] je odgovorna za <FT TYPE="NUMBER">1.432.700</FT> EUR;</TXT></NP></ITEM></LIST><?PAGE NO="3"?><P>[…]</P></ALINEA><ALINEA><P>Za kršitev oziroma kršitve v sektorju ESBO/estri […] se naložijo naslednje globe:</P><P>[…]</P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>21.</NO.P><TXT>družbe [Akzo Nobel], [Akzo BV] in [Akcros] so solidarno odgovorne za <FT TYPE="NUMBER">2.033.000</FT> EUR;</TXT></NP></ITEM></LIST><P>[…]</P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>23.</NO.P><TXT>družbi [Akzo Nobel] in [Akzo BV] sta solidarno odgovorni za <FT TYPE="NUMBER">3.467.000</FT> EUR;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>24.</NO.P><TXT>družba [Akzo Nobel] je odgovorna za <FT TYPE="NUMBER">2.215.303</FT> EUR […]<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/></TXT></NP></ITEM></LIST></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16.</NO.P><TXT>Z odločbo Komisije z dne <DATE ISO="20110630">30. junija 2011</DATE> je bila sporna odločba spremenjena v delu, v katerem je naslovljena na družbi Akzo Nobel in Akcros (v nadaljevanju: odločba o spremembah).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17.</NO.P><TXT>V točki 1 obrazložitve odločbe o spremembah je Komisija spomnila, da je globe v [sporni] odločbi naložila družbama Akzo Nobel in Akcros, ki sta <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0005" REF.END="QE0005"/>skupaj in solidarno odgovorni<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/> z družbami Elementis plc, Elementis Holdings Limited in Elementis Services Limited.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18.</NO.P><TXT>Komisija je v točki 2 obrazložitve odločbe o spremembah po sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20110329">29. marca 2011</DATE>, <NAME.CASE>ArcelorMittal Luxembourg/Komisija in Komisija/ArcelorMittal Luxembourg in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑201/09 P in C‑216/09 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:190">EU:C:2011:190</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), navedla, da se je odločila [sporno] odločbo preklicati v delu, v katerem je naslovljena predvsem na družbi Elementis in Elementis Holdings Limited.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19.</NO.P><TXT>Zato je Komisija [sporno] odločbo v delu, v katerem je bila naslovljena na družbi Akzo Nobel in Akcros, spremenila, saj sta se ti družbi šteli za solidarno odgovorni za naložene globe skupaj z družbo Elementis.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20.</NO.P><TXT>Nazadnje, družbi Akzo Nobel in Akcros sta <DATE ISO="20110912">12. septembra 2011</DATE> v sodnem tajništvu Splošnega sodišča zoper odločbo Komisije o spremembah vložili tožbo. Ta odločba o spremembah je bila razglašena za nično s sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150715">15. julija 2015</DATE>, <NAME.CASE>Akzo Nobel in Akcros Chemicals/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑485/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2015:517">EU:T:2015:517</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>). Zoper to sodbo ni bila vložena pritožba.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">II –</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Postopek pred Splošnim sodiščem in izpodbijana sodba</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21.</NO.P><TXT>Pritožnice so <DATE ISO="20100127">27. januarja 2010</DATE> v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložile tožbo, s katero so predlagale razglasitev ničnosti sporne odločbe in – podredno – zmanjšanje zneska naloženih glob.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22.</NO.P><TXT>Pritožnice so v utemeljitev tožbe navedle pet tožbenih razlogov, pri čemer se je prvi nanašal na kršitve pravil o zastaranju. V okviru prvega dela prvega tožbenega razloga, ki se nanaša na kršitev člena 25(1)(b) Uredbe št. 1/2003, so pritožnice trdile, da je bila Komisija od <DATE ISO="19980628">28. junija 1998</DATE> prekludirana za ukrepanje proti družbama Akzo GmbH in Akzo BV ter posledično za to, da je tema družbama solidarno z družbo Akzo Nobel kot njuno matično družbo naložila globo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23.</NO.P><TXT>Njihovi očitki so bili delno sprejeti. Splošno sodišče je menilo, da je treba razglasiti ničnost člena 2, točke 4, 6, 21 in 23, sporne odločbe v delu, v katerem so bile družbama Akzo GmbH in Akzo BV naložene globe glede prvega obdobja kršitev, v preostalem pa je treba očitke zavrniti. Razlogi, ki jih je v zvezi s tem navedlo Splošno sodišče, so večinoma predstavljeni v točkah od 118 do 128 izpodbijane sodbe.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="4"?><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">III –</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Predlogi strank</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24.</NO.P><TXT>Pritožnice predlagajo Sodišču, naj:</TXT><P><LIST TYPE="DASH"><ITEM><P>primarno, razveljavi izpodbijano sodbo v delu, v katerem je bilo ugotovljeno, da je globi, ki sta bili prvotno naloženi družbama Akzo GmbH in Akzo BV za sodelovanje pri kršitvah, še vedno mogoče zahtevati od družbe Akzo Nobel po tem, ko je Splošno sodišče ti globi odpravilo;</P></ITEM><ITEM><P>razglasi ničnost sporne odločbe v delu, v katerem je ugotovljeno sodelovanje družb Akzo GmbH in Akzo BV pri kršitvah, zlasti njena člen 1(1)(b) in člen 1(2)(b);</P></ITEM><ITEM><P>razglasi ničnost sporne odločbe v delu, v katerem je družbi Akzo Nobel pripisana odgovornost in/ali naložena globa zaradi nezakonitega ravnanja družb Akzo GmbH in Akzo BV, zlasti njenega člena 1(1)(a) za obdobje od <DATE ISO="19870224">24. februarja 1987</DATE> do <DATE ISO="19930628">28. junija 1993</DATE> in člena 1(2)(a) za obdobje od <DATE ISO="19910911">11. septembra 1991</DATE> do <DATE ISO="19930628">28. junija 1993</DATE> ter/ali člena 2(6) in (23);</P></ITEM><ITEM><P>podredno, razveljavi izpodbijano sodbo in zadevo vrne v odločanje Splošnemu sodišču, in</P></ITEM><ITEM><P>Komisiji naloži plačilo stroškov.</P></ITEM></LIST></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25.</NO.P><TXT>Komisija predlaga zavrnitev pritožbe in naložitev plačila stroškov pritožnicam.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">IV –</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Analiza pritožbe</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">A –</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Trditve strank</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26.</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Pritožnice, družba Akzo Nobel in drugi</HT>, v utemeljitev pritožbe navajajo en sam pritožbeni razlog, ki se v bistvu nanaša na kršitev pravil v zvezi z odgovornostjo matičnih družb za kršitveno ravnanje njihovih hčerinskih družb.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27.</NO.P><TXT>Ugotavljajo, da je Sodišče v sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150917">17. septembra 2015</DATE>, <NAME.CASE>Total/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑597/13 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:613">EU:C:2015:613</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), nedavno potrdilo, da kadar je odgovornost matične družbe v celoti izvedena iz odgovornosti njene hčerinske družbe, odgovornost prve ne more presegati odgovornosti druge. Če matična družba vloži tožbo, ki ima enak predmet kot tožba, ki jo je vložila hčerinska družba, mora biti matična družba v takem primeru upravičena do delne ali popolne odprave globe, ki je bila naložena hčerinski družbi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28.</NO.P><TXT>V zvezi s tem pritožnice trdijo, da bi morala odprava glob, naloženih družbama Akzo GmbH in Akzo BV, povzročiti odpravo globe, naložene družbi Akzo Nobel kot matični družbi, za obdobje kršitev pred <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0006" REF.END="QE0006"/>partnerskim podjemom Akcros<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="201C" ID="QE0006"/>, ker ji je bila ta globa naložena le zaradi neposredne udeležbe njenih hčerinskih družb v kršitvah. Odgovornost družbe Akzo Nobel je bila torej zgolj izpeljana, postranska in odvisna od odgovornosti njenih hčerinskih družb.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29.</NO.P><TXT>V obravnavani zadevi bi morala odprava glob, naloženih družbama Akzo GmbH in Akzo BV, povzročiti razglasitev ničnosti celotne sporne odločbe v zvezi s tema družbama za prvo obdobje kršitev.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30.</NO.P><TXT>V teh okoliščinah pritožnice ugotavljajo, da Komisija po sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20110329">29. marca 2011</DATE>, <NAME.CASE>ArcelorMittal Luxembourg/Komisija in Komisija/ArcelorMittal Luxembourg in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑201/09 P in C‑216/09 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:190">EU:C:2011:190</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), zaradi zastaranja ni mogla več naložiti globe družbama Elementis in Ciba/BASF. Kot je izhajalo iz odločbe o spremembah, Komisija torej ni samo preklicala glob, temveč je tudi spremenila ugotovitev o kakršni koli udeležbi teh podjetij v kršitvah.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="5"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31.</NO.P><TXT>Po mnenju pritožnic bi morala Komisija v skladu z načelom enakega obravnavanja in zato, da se izpeljejo vse posledice izpodbijane sodbe v smislu člena 266, prvi odstavek, PDEU, uporabiti enak pristop do družb Akzo GmbH in Akzo BV. V sporni odločbi pa je bila še vedno vključena ugotovitev kršitve v zvezi z zadnjenavedenima.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32.</NO.P><TXT>Dejstvo, da bi Komisija še vedno lahko naložila globo drugim pravnim subjektom, ki bi bili del skupine Akzo, naj ne bi bilo upoštevno, ker bi bilo treba v skladu s sodno prakso v zvezi s pravico do obrambe in individualnimi procesnimi jamstvi primerjati položaje različnih pravnih subjektov, in ne položaja vpletenih podjetij.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33.</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Komisija</HT> trdi, da pritožba vsaj delno ni dopustna. Prvič, pritožnice naj ne bi dokazale nobene napačne uporabe prava, ampak naj bi le ponovile trditve, ki jih je Splošno sodišče zavrnilo. Drugič, pritožbeni razlog naj bi bilo treba v delu, ki se nanaša na kršitev načela enakega obravnavanja družb Elementis in Ciba/BASF, šteti za nov. V skladu s členom 170(1) Poslovnika Sodišča in sodno prakso pa naj bi bilo treba tako trditev zavrniti. Trditve, ki se nanaša na domnevno postopkovno učinkovitost, naj v teh okoliščinah ne bi bilo mogoče sprejeti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34.</NO.P><TXT>Komisija vsekakor trdi, da je Splošno sodišče upravičeno opozorilo, da mu nastop zastaranja ni preprečil, da ugotovi odgovornost naslovnika, v zvezi s katerim je globa zastarala. V obravnavani zadevi naj bi bila ohranitev odgovornosti hčerinskih družb upoštevna in legitimna kot osnova za določitev odgovornosti matične družbe in za namene morebitnih odškodninskih tožb, vloženih proti podjetju.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35.</NO.P><TXT>Kar zadeva preklic sporne odločbe v zvezi z družbama Elementis in Ciba/BASF, Komisija ugotavlja, da je zastaranje nastopilo za vse pravne subjekte teh podjetij, ki so preprosto odstopili od omejevalnega sporazuma. V obravnavani zadevi pa je bila družba Akzo Nobel prek različnih hčerinskih družb udeležena v dveh enotnih in trajajočih kršitvah, za kateri se zastaralni rok ni iztekel.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36.</NO.P><TXT>Komisija še ugotavlja, da Splošno sodišče v sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150715">15. julija 2015</DATE>, <NAME.CASE>Akzo Nobel in Akcros Chemicals/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑485/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2015:517">EU:T:2015:517</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), zgolj ugotavlja postopkovno napako v zvezi z odločbo o spremembah. Poleg tega je bila v izpodbijani sodbi sporna odločba izrecno ohranjena v delu, v katerem je ugotovljena udeležba treh pravnih subjektov, ki so člani skupine Akzo, v kršitvah v obdobju pred partnerskim podjemom Akcros. Iz teh sodb naj torej ne bi izhajala nikakršna obveznost Komisije, da prekliče sporno odločbo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37.</NO.P><TXT>Kar zadeva pravila o izvedeni odgovornosti matičnih družb, očitki pritožnic po mnenju Komisije ne odražajo pravilno sodne prakse s tega področja. Sodišče naj bi v sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150917">17. septembra 2015</DATE>, <NAME.CASE>Total/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑597/13 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:613">EU:C:2015:613</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), s sklicevanjem na dejavnike, s katerimi je mogoče individualno opredeliti ravnanje, ki se očita matični družbi, potrdilo, da obstajajo položaji, v katerih razširitev znižanja globe, ki se odobri hčerinski družbi, na matično družbo ni upravičena.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38.</NO.P><TXT>Po mnenju Komisije je taka razširitev mogoča le, če gre pri obeh subjektih za enak razlog za odgovornost ali naložitev globe, in ne vsakič, kadar je hčerinska družba delno ali v celoti uspela pred sodiščem. Komisija poudarja, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0007" REF.END="QE0007"/>individualnih dejavnikov<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="201C" ID="QE0007"/>, ki upravičujejo naložitev drugačne globe matični družbi, ni mogoče navesti izčrpno.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39.</NO.P><TXT>Analiza glavnih odločitev Splošnega sodišča in Sodišča naj bi kazala na to, da je bilo sodišče Unije na tem področju dosledno. Iz tega naj bi izhajalo, da se za matično družbo in hčerinsko družbo običajno uporabi enaka globa, če sta bili med obdobjem kršitev del enega in istega podjetja, če nato nista bili razdeljeni in če v obdobju, preden sta postali eno samo podjetje, v kršitvi nista bili udeleženi individualno ali prek drugih hčerinskih družb.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="6"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40.</NO.P><TXT>Če je znižanje, ki se odobri hčerinski družbi, neposredno povezano z odgovornostjo pri kršitvi, predvsem kar zadeva njeno trajanje, naj bi bil sestavni del načela izvedene odgovornosti to, da ima znižanje odgovornosti in globe, naložene hčerinski družbi, neposredno posledico za matično družbo. Komisija poudarja, da sta lahko trajanje udeležbe matične družbe in hčerinske družbe kljub temu različna, na primer če je hčerinska družba prekinila udeležbo, vendar je druga hčerinska družba iz iste skupine ali neposredno matična družba udeležbo nadaljevala. V takem primeru bi lahko zastaranje eventualno veljalo za prvo hčerinsko družbo, ki je bila neposredno vpletena v omejevalnem sporazumu, vendar ne za matično družbo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41.</NO.P><TXT>Komisija ugotavlja tudi, da iz sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20110329">29. marca 2011</DATE>, <NAME.CASE>ArcelorMittal Luxembourg/Komisija in Komisija/ArcelorMittal Luxembourg in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑201/09 P in C‑216/09 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:190">EU:C:2011:190</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), izhaja, da zastaranje velja individualno za vsak pravni subjekt in ne enotno za celotno podjetje, kar pomeni, da gre za priznan položaj, v katerem je upravičeno, da se znižanje globe ne razširi na matično družbo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42.</NO.P><TXT>Nazadnje, po mnenju Komisije je Splošno sodišče v izpodbijani sodbi upravičeno primerjalo iztek zastaralnega roka z individualnimi procesnimi jamstvi, kot je pravica do obrambe, in z obveznostjo Komisije, da na zadevno pravno osebo naslovi obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah in odločbo, s katero naloži te sankcije.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">B –</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Presoja</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43.</NO.P><TXT>Pred vsebinsko presojo te zadeve se je treba na kratko izreči o razlogih za nedopustnost, na katere se v odgovoru na pritožbo sklicuje Komisija.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">1.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Dopustnost</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0044"><NO.P>44.</NO.P><TXT>Kot je ugotovila Komisija, se zdi, da so očitki pritožnic, ki se nanašajo, prvič, na kršitev načela enakega obravnavanja s strani Komisije v zvezi z družbami skupin Ciba/BASF in Elementis in, drugič, na neobstoj pravnega interesa v smislu člena 7(1), zadnji stavek, Uredbe št. 1/2003, s katerim je mogoče upravičiti ugotovitev, da sta bili družbi Akzo GmbH in Akzo BV dejansko udeleženi v omejevalnih sporazumih, novi očitki, saj se o njih ni razpravljalo na prvi stopnji.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0045"><NO.P>45.</NO.P><TXT>Pritožnice so namreč pred Splošnim sodiščem trdile le, da družb Akzo GmbH in Akzo BV zaradi izteka zastaralnega roka nikakor ni mogoče šteti za odgovorni ter da je zato treba v tej točki razglasiti ničnost sporne odločbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0046"><NO.P>46.</NO.P><TXT>Poleg tega je treba opozoriti, da ti novi očitki nikakor ne temeljijo na dejstvih, ki so bila ugotovljena med postopkom. V zvezi s tem je treba ugotoviti, da pritožnice v stališčih, ki so bila Splošnemu sodišču predložena <DATE ISO="20110916">16. septembra 2011</DATE>, predvsem glede posledic, ki jih je po njihovem mnenju treba izpeljati iz sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20110329">29. marca 2011</DATE>, <NAME.CASE>ArcelorMittal Luxembourg/Komisija in Komisija/ArcelorMittal Luxembourg in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑201/09 P in C‑216/09 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:190">EU:C:2011:190</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), ne navajajo nobene trditve v zvezi s kršitvijo načela enakega obravnavanja. Na ta datum pa so že bile seznanjene s preklicem sporne odločbe, kar zadeva družbe skupin Ciba/BASF in Elementis.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0047"><NO.P>47.</NO.P><TXT>Tako menim, da presoja navedenih očitkov v okviru te pritožbe ni v pristojnosti Sodišča.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0003"><P>Glej zlasti sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140710">10. julija 2014</DATE>, <NAME.CASE>Telefónica in Telefónica de España/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑295/12 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2062">EU:C:2014:2062</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0099">99</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20131024">24. oktobra 2013</DATE>, <NAME.CASE>Kone in drugi/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑510/11 P</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:696">EU:C:2013:696</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0072">72</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="7"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0048"><NO.P>48.</NO.P><TXT>V preostalem se mi zdi, da je treba ugotoviti, da je pritožba dopustna. Zdi se namreč, da želijo pritožnice v bistvu izpodbijati pravno razlogovanje, na podlagi katerega je Splošno sodišče ugotovilo, da nastop zastaranja v zvezi s hčerinskimi družbami ni povzročil, da se podvomi o odgovornosti njihove matične družbe.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">2.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Utemeljenost</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0049"><NO.P>49.</NO.P><TXT>Kot sem napovedal v uvodu teh sklepnih predlogov, ima Sodišče v obravnavani zadevi, ki se nanaša na omejevalna sporazuma v sektorju toplotnih stabilizatorjev, priložnost, da poda nekatera pojasnila v zvezi s svojo sodno prakso o odgovornosti matičnih družb v primeru kršitve konkurenčnega prava, ki jo storijo njihove hčerinske družbe. Natančneje, postavlja se vprašanje, ali zastaranje pristojnosti Komisije za sankcioniranje nekaterih hčerinskih družb, kot je ugotovilo Splošno sodišče, ne vpliva na odgovornost matične družbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0050"><NO.P>50.</NO.P><TXT>Odgovor, ki ga je treba dati na to vprašanje, se mi zdi močno odvisen od tega, ali je treba odgovornost matične družbe – kadar kot v obravnavani zadevi ni dokazano, da je bila matična družba sama neposredno udeležena v zadevni kršitvi – šteti za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0008" REF.END="QE0008"/>osebno<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="201C" ID="QE0008"/> ali <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0009" REF.END="QE0009"/>izvedeno<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="201C" ID="QE0009"/>. To problematiko bom najprej obravnaval z vidika spoznanj, ki jih je treba po mojem mnenju izpeljati iz sodne prakse Sodišča.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0051"><NO.P>51.</NO.P><TXT>Nato bom navedel, iz katerih razlogov je ugotovitev, do katere je prišlo Splošno sodišče v zvezi s pravili o zastaranju, po mojem mnenju v nasprotju z načeli iz sodne prakse v zvezi s pripisom odgovornosti matičnim družbam za protikonkurenčna ravnanja njihovih hčerinskih družb. V teh okoliščinah bom pojasnil, iz katerih razlogov narava odgovornosti matične družbe nujno pomeni, da lahko zanjo velja iztek zastaralnega roka, ki je bil ugotovljen za njeno hčerinsko družbo.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">a)</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Narava odgovornosti matičnih družb za dejanja, ki jih storijo njihove hčerinske družbe: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0010" REF.END="QE0010"/>osebna<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="201C" ID="QE0010"/> ali <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0011" REF.END="QE0011"/>izvedena<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/> odgovornost?</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0052"><NO.P>52.</NO.P><TXT>Problematika pripisa odgovornosti za kršitve konkurenčnega prava v skupinah družb je v sodni praksi že dolgo znana,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0004"><P>Glej zlasti sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19720714">14. julija 1972</DATE>, <NAME.CASE>Imperial Chemical Industries/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>48/69</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1972:70">EU:C:1972:70</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19730221">21. februarja 1973</DATE>, <NAME.CASE>Europemballage in Continental Can/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>6/72</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1973:22">EU:C:1973:22</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> razlogovanje, ki ga v zvezi s tem navaja Sodišče, pa je razen nekaterih podrobnosti ostalo nespremenjeno. To razlogovanje je mogoče shematično izraziti tako, kot sledi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0053"><NO.P>53.</NO.P><TXT>Kadar podjetje krši pravila Unije o konkurenci, mora za to odgovarjati.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0054"><NO.P>54.</NO.P><TXT>Kadar sporno ravnanje stori hčerinska družba skupine, je treba odgovornost za zadevno kršitev v skladu z načelom osebne odgovornosti, ki se uporablja za kršitve pravil Unije o konkurenci,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0005"><P>Za to načelo se je štelo, da se uporablja <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0012" REF.END="QE0012"/>ob upoštevanju narave zadevnih kršitev ter narave in teže sankcij za te kršitve<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="201C" ID="QE0012"/> (glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19990708">8. julija 1999</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Anic Partecipazioni</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑49/92 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1999:356">EU:C:1999:356</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0078">78</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> načeloma pripisati tej hčerinski družbi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0055"><NO.P>55.</NO.P><TXT>Kot izjema od tega načela Sodišče meni, da obstajajo okoliščine, v katerih je mogoče pravnemu subjektu, ki ni neposredni storilec kršitve, kljub temu pripisati odgovornost za očitano ravnanje in ga tako zanj sankcionirati. To velja predvsem, kadar zadevna družba o svojem ravnanju ne odloča samostojno, temveč v bistvu ravna po navodilih matične družbe, zlasti glede na gospodarske, organizacijske in pravne povezave med tema pravnima subjektoma.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0006"><P>Glej zgoraj navedeno sodno prakso. Glej tudi sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150624">24. junija 2015</DATE>, <NAME.CASE>Fresh Del Monte Produce/Komisija in Komisija/Fresh Del Monte Produce</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑293/13 P in C‑294/13 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:416">EU:C:2015:416</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0075">75</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE> Ta pristop temelji na ideji, da čeprav je skupina s pravnega vidika sestavljena iz več različnih fizičnih oseb, jo je mogoče šteti za eno in isto <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0013" REF.END="QE0013"/>podjetje<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="201C" ID="QE0013"/> v smislu konkurenčnega prava. Posledica možnosti, ki jo ima tako Komisija, da za<?PAGE NO="8"?> pripis odgovornosti za protikonkurenčna ravnanja družbam, ki niso bile neposredno udeležene v očitanih praksah, uporabi funkcionalni pojem podjetje, je predvsem to, da lahko Komisija odločbo o naložitvi glob naslovi na matično družbo, ne da bi bilo treba dokazati, da je bila matična družba v kršitvi osebno vpletena.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0007"><P>Glej zlasti sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20120719">19. julija 2012</DATE>, <NAME.CASE>Alliance One International in Standard Commercial Tobacco/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑628/10 P in C‑14/11 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:479">EU:C:2012:479</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0044">44</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0056"><NO.P>56.</NO.P><TXT>Okoliščine, v katerih je matično družbo mogoče šteti za odgovorno za protikonkurenčno ravnanje njene hčerinske družbe, so v sodni praksi zdaj jasno opredeljene: prvič, matična družba mora biti zmožna izvajati odločilni vpliv na ravnanje svoje hčerinske družbe in, drugič, dejansko mora izvajati tak vpliv.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0008"><P>Glej pred nedavnim izdano sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150917">17. septembra 2015</DATE>, <NAME.CASE>Total/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑597/13 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:613">EU:C:2015:613</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0035">35</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0057"><NO.P>57.</NO.P><TXT>Za dokazovanje obstoja teh okoliščin mora organ, ki je pristojen za pregon in kaznovanje protikonkurenčnih ravnanj, v vsakem primeru predložiti materialen dokaz o obstoju in dejanskem izvajanju odločilnega vpliva, ki ga matična družba izvaja nad svojo hčerinsko družbo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0009"><P>Učinkovitost nadzora, ki se izvaja nad družbami, je mogoče ugotoviti na podlagi kapitalske strukture skupine in tudi na podlagi drugih elementov, kot je pristojnost za imenovanje vodilnih kadrov družb, ki so vpletene v kršitev.</P></NOTE> Vendar je Sodišče od sodbe AEG-Telefunken/Komisija<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0010"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19831025">25. oktobra 1983</DATE> (<NO.CASE>107/82</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1983:293">EU:C:1983:293</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0050">50</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> in nedvomno od sodbe Akzo Nobel in drugi/Komisija<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0011"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20090910">10. septembra 2009</DATE> (<NO.CASE>C‑97/08 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2009:536">EU:C:2009:536</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 60 do 64).</P></NOTE> menilo, da kadar je matična družba lastnica vsega kapitala svoje hčerinske družbe, je mogoče domnevati, da dejansko izvaja tak vpliv na ravnanje svoje hčerinske družbe. Ta <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0014" REF.END="QE0014"/>domneva, povezana s kapitalom<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="201C" ID="QE0014"/>, ki je bila nato razširjena na matične družbe, ki imajo v lasti skoraj ves kapital svoje hčerinske družbe,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0012"><P>Glej zlasti sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20110929">29. septembra 2011</DATE>, <NAME.CASE>Arkema/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑520/09 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:619">EU:C:2011:619</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0042">42</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0048">48</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> je po mnenju Sodišča <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0015" REF.END="QE0015"/>izpodbojna domneva<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="201C" ID="QE0015"/>, ki jo lahko matična družba ovrže, če lahko dokaže, da njena hčerinska družba na trgu res deluje samostojno.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0058"><NO.P>58.</NO.P><TXT>Ob tem je treba poudariti, da lahko obstajajo okoliščine v zvezi s hčerinsko družbo ali matično družbo, s katerimi bi bilo mogoče upravičiti naložitev različno visokih glob.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0059"><NO.P>59.</NO.P><TXT>Kot je Komisija po mojem mnenju zelo upravičeno ugotovila, lahko vrsta okoliščin upravičuje naložitev drugačne globe, kot je bila naložena hčerinski družbi, tudi v primeru izvedene odgovornosti. Kljub temu je treba ugotoviti, da to razlikovanje temelji <HT TYPE="ITALIC">na individualnih dejavnikih</HT> v zvezi z matično družbo, ki se nanašajo na bistvene elemente (kot je obdobje, ko je bila dejansko udeležena v omejevalnem sporazumu) ali na parametre, ki so se upoštevali pri izračunu globe (kot je znižanje na podlagi sodelovanja enega od pravnih subjektov, ki sestavlja obdolženo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0016" REF.END="QE0016"/>podjetje<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="201C" ID="QE0016"/>, ali zvišanje zaradi ugotovljene ponovitve kršitve s strani matične družbe). V zvezi s tem je Sodišče v okviru zadeve Total/Komisija<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0013"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150917">17. septembra 2015</DATE> (<NO.CASE>C‑597/13 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:613">EU:C:2015:613</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0038">38</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE> navedlo, da le v položaju, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0017" REF.END="QE0017"/>v katerem noben drugi dejavnik samostojno ne opredeljuje <HT TYPE="ITALIC">ravnanja, ki se očita matični družbi</HT><QUOT.END REF.START="QS0017" CODE="201C" ID="QE0017"/>,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0014"><P>Moj poudarek.</P></NOTE> ni upravičeno matični družbi naložiti globe, katere znesek se razlikuje od zneska, ki je bil naložen njeni hčerinski družbi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0060"><NO.P>60.</NO.P><TXT>Toda kakšna je natančna narava odgovornosti matične družbe, za katero je dokazano, da ni neposredno vpletena v sporne protikonkurenčne prakse? Ali jo je treba enačiti z odgovornostjo neposrednega storilca kršitve (ob upoštevanju tesnih vezi, ki jih ima ta družba z neposredno obdolženo družbo ali družbami) ali pa je treba prej šteti, da mora le nositi odgovornost za ravnanje, ki ga dejansko ni storila?</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0061"><NO.P>61.</NO.P><TXT>Naj namreč opozorim, da obstajajo dvoumnosti glede vprašanja, ali je odgovornost matičnih družb – kadar je dokazano, da niso bile neposredno udeležene v zadevni kršitvi – <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0018" REF.END="QE0018"/>izvedena<QUOT.END REF.START="QS0018" CODE="201C" ID="QE0018"/> ali <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0019" REF.END="QE0019"/>osebna<QUOT.END REF.START="QS0019" CODE="201C" ID="QE0019"/>.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="9"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0062"><NO.P>62.</NO.P><TXT>V zvezi s tem je treba ugotoviti, da so terminologija, ki jo uporablja Sodišče, in posledice, ki jih je iz tega izpeljalo, na tem področju precej različne.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0063"><NO.P>63.</NO.P><TXT>Z vidika terminologije se sodna praksa pogosto sklicuje na koncept pripisa <HT TYPE="ITALIC">odgovornosti</HT><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0015"><P>Med zelo številnimi sodbami glej sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20090910">10. septembra 2009</DATE>, <NAME.CASE>Akzo Nobel in drugi/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑97/08 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2009:536">EU:C:2009:536</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0059">59</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20110120">20. januarja 2011</DATE>, <NAME.CASE>General Química in drugi/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑90/09 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:21">EU:C:2011:21</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0038">38</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20130711">11. julija 2013</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Stichting Administratiekantoor Portielje</NAME.CASE>, (<NO.CASE>C‑440/11 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:514">EU:C:2013:514</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0042">42</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>)), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160616">16. junija 2016</DATE>, <NAME.CASE>Evonik Degussa in AlzChem/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑155/14 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:446">EU:C:2016:446</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0027">27</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE> in ne na kršitveno ravnanje. V nekaterih sodbah pa je naveden vidik <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0020" REF.END="QE0020"/>sokrivde<QUOT.END REF.START="QS0020" CODE="201C" ID="QE0020"/>, tako da se za matično družbo šteje, da je sama storilka kršitve, ne da bi se kakor koli jasno razlikovalo med položajem, v katerem se je pokazalo, da je bila ta družba neposredno vpletena kot storilka zadevne kršitve, in položajem, v katerem se odgovornost za to kršitev matični družbi pripiše le posredno. V skladu s to smerjo sodne prakse, ki je po mojem mnenju težko združljiva s prvo, se za matično družbo z odločilnim vplivom na hčerinsko družbo, ki je udeležena v kršitvi člena 101 PDEU, zato šteje, da je osebno kršila pravila prava Unije o konkurenci.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0016"><P>Sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140410">10. aprila 2014</DATE>, <NAME.CASE>Komisija in drugi/Siemens Österreich in drugi</NAME.CASE> (od <NO.CASE>C‑231 do C‑233/11 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:256">EU:C:2014:256</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0047">47</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20131126">26. novembra 2013</DATE>, <NAME.CASE>Kendrion/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑50/12 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:771">EU:C:2013:771</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0055">55</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Glej tudi sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20120627">27. junija 2012</DATE>, <NAME.CASE>Bolloré/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑372/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2012:325">EU:T:2012:325</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0194">194</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0064"><NO.P>64.</NO.P><TXT>Z vsebinskega vidika ta razlika v terminologiji pogosto povzroči različne, celo inkoherentne posledice.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0017"><P>Razlike med pristopi Sodišča so obravnavane tudi v mojih sklepnih predlogih v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Total/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑597/13 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:207">EU:C:2015:207</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 38 do 43).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0065"><NO.P>65.</NO.P><TXT>Po eni strani je bilo ugotovljeno, da se razmerje solidarnosti med matično družbo in njeno hčerinsko družbo ne more zmanjšati na poroštvo, ki ga zagotavlja matična družba, s katerim jamči plačilo globe, naložene hčerinski družbi; matični družbi se lahko naloži plačilo višje globe kot njeni hčerinski družbi.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0018"><P>Glej zlasti sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20131126">26. novembra 2013</DATE>, <NAME.CASE>Kendrion/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑50/12 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:771">EU:C:2013:771</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0058">58</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Na podlagi tega je mogoče domnevati, da se odgovornost matične družbe res šteje za osebno.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0066"><NO.P>66.</NO.P><TXT>Po drugi strani je Sodišče v skladu s spoznanji iz sodbe, izdane v sestavi velikega senata, z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20130122">22. januarja 2013</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Tomkins</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑286/11 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:29">EU:C:2013:29</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), še nedavno menilo, da se mora za matično družbo, <HT TYPE="ITALIC">katere odgovornost je v celoti izvedena</HT> iz odgovornosti njene hčerinske družbe, načeloma upoštevati morebitno zmanjšanje odgovornosti njene hčerinske družbe, ki ji je bila pripisana.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0019"><P>Glej zlasti sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150917">17. septembra 2015</DATE>, <NAME.CASE>Total/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑597/13 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:613">EU:C:2015:613</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0041">41</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> V zvezi s tem je Sodišče pojasnilo, da kadar noben drug dejavnik samostojno ne opredeljuje ravnanja, ki se očita matični družbi, odgovornost te matične družbe ne more presegati odgovornosti njene hčerinske družbe;<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0020"><P>Glej v tem smislu sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20130122">22. januarja 2013</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Tomkins</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑286/11 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:29">EU:C:2013:29</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke 37, 39, 43 in 49), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150917">17. septembra 2015</DATE>, <NAME.CASE>Total/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑597/13 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:613">EU:C:2015:613</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0038">38</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> če so izpolnjeni potrebni postopkovni pogoji, se mora za matično družbo v bistvu upoštevati morebitno zmanjšanje odgovornosti njene hčerinske družbe, ki ji je bila pripisana.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0021"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150917">17. septembra 2015</DATE>, <NAME.CASE>Total/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑597/13 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:613">EU:C:2015:613</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0041">41</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0067"><NO.P>67.</NO.P><TXT>Sam menim, da ker stališče Sodišča temelji na enotnem pristopu k pripisu odgovornosti za kršitvena ravnanja, je treba na njegovi podlagi sprejeti vse potrebne ukrepe,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0022"><P>Glej moje sklepne predloge v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Total/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑597/13 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:207">EU:C:2015:207</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0065">65</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> med drugim kar zadeva pristojnost Komisije za sankcioniranje zadevnih družb. Doslednost tako uporabljenega pristopa bi bila vir pravne varnosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0068"><NO.P>68.</NO.P><TXT>Čeprav je Sodišče večkrat navedlo, da matična družba v takem primeru nosi tako imenovano <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0021" REF.END="QE0021"/>osebno<QUOT.END REF.START="QS0021" CODE="201C" ID="QE0021"/> odgovornost, je to po mojem mnenju storilo le zato, da bi poudarilo, da mora matična družba odgovarjati za protikonkurenčna dejanja svoje hčerinske družbe ne glede na svojo dejansko vpletenost v očitane prakse in zaradi kapitalskih in organizacijskih povezav, ki jih ima s hčerinsko<?PAGE NO="10"?> družbo, ter da bi poudarilo tudi enotnost gospodarskega subjekta, ki ga družbi predstavljata.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0023"><P>Glej moje sklepne predloge v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Total/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑597/13 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:207">EU:C:2015:207</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0050">50</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> To pomeni, da načelo osebne odgovornosti ne nasprotuje temu, da želi Komisija najprej sankcionirati družbo kršiteljico pravil o konkurenci in nato raziskati, ali je morda mogoče kršitev pripisati matični družbi.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0024"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20110929">29. septembra 2011</DATE>, <NAME.CASE>Elf Aquitaine/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑521/09 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:620">EU:C:2011:620</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0121">121</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0069"><NO.P>69.</NO.P><TXT>Ker lahko Komisija odločbo o naložitvi globe naslovi na matično družbo, ne da bi ji bilo treba dokazati dejansko – in torej neposredno – udeležbo zadnjenavedene v kršitvi, je neizogibna posledica uporabe te možnosti po mojem mnenju tudi, da bi se morala vsaka napaka v ugotovitvah glede dejanske odgovornosti hčerinske družbe pri kršitvi – in posledično v izračunu globe, ki se eventualno naloži na tej podlagi – uporabiti tudi v korist matične družbe.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0025"><P>Glej moje sklepne predloge v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Total/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑597/13 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:207">EU:C:2015:207</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0052">52</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> To pomeni, da je treba iz odločitev Komisije le izpeljati posledice na področju pripisa odgovornosti za kršitvena ravnanja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0070"><NO.P>70.</NO.P><TXT>Z vidika teh preudarkov se je treba izreči o utemeljenosti ugotovitve, do katere je Splošno sodišče prišlo v točki 128 izpodbijane sodbe.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">b)</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Ali je treba za matično družbo, za katero je dokazano, da ni bila neposredno udeležena v očitanih praksah, upoštevati zastaranje pristojnosti za sankcioniranje, ugotovljeno v zvezi s hčerinsko družbo?</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0071"><NO.P>71.</NO.P><TXT>Za izvajanje pristojnosti Komisije za izrek sankcij velja v skladu s členom 25(1)(b) Uredbe št. 1/2003 petletni zastaralni rok.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0026"><P>Gre za pristojnost, ki je Komisiji za nalaganje glob ali periodičnih denarnih kazni podeljena v skladu s členoma 23 in 24 Uredbe št. 1/2003.</P></NOTE> V skladu s členom 25(2) Uredbe št. 1/2003 začne zastaranje teči na dan, ko je bila kršitev storjena, razen pri trajajočih ali ponavljajočih se kršitvah, pri katerih začne teči šele na dan, ko kršitev preneha.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0072"><NO.P>72.</NO.P><TXT>Kako pa je v položaju, v katerem je bilo zastaranje ugotovljeno v zvezi s hčerinsko družbo, katere matična družba se je zgolj kot taka tudi štela za odgovorno za kršitev pravil o konkurenci? Ali je treba tudi za to matično družbo upoštevati zastaranje, ugotovljeno v zvezi z njeno hčerinsko družbo, kadar gre za zgolj izvedeno odgovornost? Ali je treba upoštevati zgoraj opisan enotni pristop ali pa je treba presojo v zvezi z zastaranjem ločiti glede na zadevni subjekt?</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0073"><NO.P>73.</NO.P><TXT>V obravnavani zadevi je treba poudariti, da je Komisija ugotovila odgovornost družbe Akzo Nobel na podlagi člena 81 ES (po spremembi postal člen 101 PDEU) kot končne matične družbe skupine Akzo za vse trajanje kršitev, in sicer od <DATE ISO="19870224">24. februarja 1987</DATE> do <DATE ISO="20000322">22. marca 2000</DATE>, zaradi ravnanj njenih hčerinskih družb in <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0022" REF.END="QE0022"/>partnerskega podjema Akcros<QUOT.END REF.START="QS0022" CODE="201C" ID="QE0022"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0074"><NO.P>74.</NO.P><TXT>Med upravnim postopkom sta družbi Akzo GmbH in Akzo BV trdili, da sta v omejevalnih sporazumih prenehali sodelovati <DATE ISO="19930628">28. junija 1993</DATE>, torej več kot pet let pred začetkom preiskave (2003). Zaradi pravil, ki veljajo za zastaranje, Komisija torej ne bi več smela ukrepati zoper njiju. Družba Akzo Nobel pa je trdila, da jo je za odgovorno kot matično družbo mogoče šteti le, če je za odgovorne mogoče šteti njene hčerinske družbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0075"><NO.P>75.</NO.P><TXT>Komisija je te trditve v sporni odločbi zavrnila, predvsem z obrazložitvijo, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0023" REF.END="QE0023"/>[n]i mogoče sprejeti, da zastaranje velja zgolj zaradi reorganizacije v skupini Akzo. Kršitve iz člena 81(1) [ES] namreč storijo <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0024" REF.END="QE0024"/>podjetja<QUOT.END REF.START="QS0024" CODE="2018" ID="QE0024"/>. Prav tako pravila za zastaranje iz člena 25 [Uredbe št. 1/2003] veljajo za <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0025" REF.END="QE0025"/>podjetja<QUOT.END REF.START="QS0025" CODE="2018" ID="QE0025"/>.<QUOT.END REF.START="QS0023" CODE="201C" ID="QE0023"/><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0027"><P>Glej točko 527 obrazložitve spornega sklepa.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0076"><NO.P>76.</NO.P><TXT>Pritožnice in Komisija so pred Splošnim sodiščem v bistvu vztrajale pri svojih stališčih.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="11"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0077"><NO.P>77.</NO.P><TXT>Splošno sodišče, ki je zavrnilo presojo Komisije, v skladu s katero se družbi Akzo GmbH in Akzo BV kot članici skupine Akzo ne moreta legitimno sklicevati na zastaranje v zvezi z njima, je kljub temu menilo, da je treba v obravnavani zadevi razlikovati med pojmoma odgovornosti in zastaranja. Tako je presodilo, da zastaranje pristojnosti Komisije za odrejanje sankcij hčerinskim družbam ne vpliva na odgovornost matične družbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0078"><NO.P>78.</NO.P><TXT>V točkah 125 in 126 izpodbijane sodbe je namreč ugotovilo:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0026" REF.END="QE0026"/>125 […] treba [je] opozoriti, da nastop zastaranja iz člena 25 Uredbe št. 1/2003 ne povzroči, da se kršitev izbriše, niti ne prepreči Komisiji, da v odločbi ugotovi odgovornost za to kršitev (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20051006">6. oktobra 2005</DATE>, <NAME.CASE>Sumitomo Chemical in Sumika Fine Chemicals/Komisija</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑22/02 in T‑23/02</NO.CASE>, ZOdl., <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2005:349">EU:T:2005:349</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 60 do 63[<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0028"><P>Iz te sodbe Splošnega sodišča izhaja, da se pravila o zastaranju ne uporabljajo za pristojnost Komisije za ugotovitev kršitve; kljub temu je morala Komisija ob upoštevanju sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19830302">2. marca 1983</DATE>, <NAME.CASE>GVL/Komisija</NAME.CASE>, <NO.CASE>7/82</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1983:52">EU:C:1983:52</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, dokazati obstoj pravnega interesa za ugotovitev kršitve po izteku zastaralnega roka.</P></NOTE>]), ampak pomeni zgolj, da se tisti, za katere zastaranje velja, izognejo postopku za naložitev sankcij (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20120627">27. junija 2012</DATE>, <NAME.CASE>Bolloré/Komisija</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑372/10</NO.CASE>, ZOdl., <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2012:325">EU:T:2012:325</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0194">194</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>[<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0029"><P>V tej točki je navedeno, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0027" REF.END="QE0027"/>morebitna okoliščina, da hčerinski družbi ni več mogoče naložiti sankcije za ugotovljeno kršitev zaradi prenehanja delovanja te hčerinske družbe ali celo – kot v obravnavanem primeru trdi tožeča stranka – zaradi zastaranja v zvezi s to hčerinsko družbo, ne vpliva na vprašanje, ali se lahko sankcija naloži matični družbi, ki se šteje za storilko kršitve, ker s svojo hčerinsko družbo tvori gospodarsko enoto. Odgovornost matične družbe seveda ne bi obstajala, če bi se dokazalo, da kršitve ni bilo, ne more pa ta odgovornost izginiti zaradi zastaranja sankcije v zvezi s hčerinsko družbo. Z zastaranjem iz člena 25 Uredbe št. 1/2003 se namreč kršitev ne izbriše, pomeni samo, da se tisti, za katere zastaranje velja, izognejo sankcijam.<QUOT.END REF.START="QS0027" CODE="201C" ID="QE0027"/> Treba je ugotoviti, da se Sodišče v sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140508">8. maja 2014</DATE>, <NAME.CASE>Bolloré/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑414/12 P</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:301">EU:C:2014:301</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), v fazi pritožbe ni izreklo o utemeljenosti teh preudarkov.</P></NOTE>]).</P><P>126 Poleg tega iz jezikovne, teleološke in sistematične razlage člena 25 Uredbe št. 1/2003 izhaja, da ima, enako kot v primeru individualnih procesnih jamstev, kot je pravica do obrambe, in obveznosti Komisije, da na zadevno pravno osebo naslovi obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah in odločbo, s katero naloži te sankcije […], od nastopa zastaranja iz naslova odstavka 1 korist in se nanj lahko sklicuje vsaka od pravnih oseb ločeno, če Komisija proti njim vodi postopek. Tako je bilo v sodni praksi že priznano, da zgolj to, da se je za eno od hčerinskih družb iz skupine družb v smislu gospodarske enote iztekel zastaralni rok, ne povzroči, da se postavi pod vprašaj odgovornost matične družbe, in ne preprečuje, da se vodi postopek proti zadnji (glej v tem smislu zgoraj v točki 125 navedeno sodbo <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Bolloré/Komisija</NAME.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2012:325">EU:T:2012:325</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 193 do 196 […]).<QUOT.END REF.START="QS0026" CODE="201C" ID="QE0026"/></P></QUOT.S></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0079"><NO.P>79.</NO.P><TXT>Ob upoštevanju vseh teh preudarkov je Splošno sodišče ugotovilo, da se lahko samo hčerinski družbi Akzo GmbH in Akzo BV legitimno sklicujeta na iztek petletnega roka za zastaranje iz člena 25(1)(b) Uredbe št. 1/2003.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0080"><NO.P>80.</NO.P><TXT>Zdi se mi, da je ta ugotovitev sporna iz več razlogov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0081"><NO.P>81.</NO.P><TXT>Na prvem mestu, s tem ko je Splošno sodišče zavrnilo idejo, ki jo zagovarja Komisija, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0028" REF.END="QE0028"/>ni mogoče sprejeti, da zastaranje velja zgolj zaradi reorganizacije v skupini Akzo<QUOT.END REF.START="QS0028" CODE="201C" ID="QE0028"/> (glej točko 527 obrazložitve sporne odločbe), in je razlikovalo med različnimi zadevnimi pravnimi subjekti, ni izpeljalo vseh posledic iz izvedenosti odgovornosti, ki jo v obravnavani zadevi nosi matična družba. Splošno sodišče tako ni upoštevalo dejstva, da se pristojnost za sankcioniranje, ki jo ima Komisija v skladu s členom 23(2) Uredbe št. 1/2003, nanaša na podjetje kot tako in ne na fizične ali pravne osebe, ki so njegov del,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0030"><P>Glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140410">10. aprila 2014</DATE>, <NAME.CASE>Komisija in drugi/Siemens Österreich in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>od C‑231/11 P do C‑233/11 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:256">EU:C:2014:256</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0056">56</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> čeprav je Komisija natančno upoštevala, da so zadevne družbe v fazi naložitve glob in pripisa odgovornosti zanje sestavljale enoto. V zvezi s tem se mi zdi, da je v obravnavani zadevi razkorak med sklepom Splošnega sodišča in objektivno ugotovitvijo, da so bile prve dejavnosti Komisije zaradi preiskave ali postopka v zvezi s <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0029" REF.END="QE0029"/>kršitvami<QUOT.END REF.START="QS0029" CODE="201C" ID="QE0029"/> kot celota izvedene po izteku roka iz člena 25(1) Uredbe št. 1/2003.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="12"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0082"><NO.P>82.</NO.P><TXT>Na drugem mestu, menim, da bi moral iztek zastaralnega roka ob upoštevanju izvedenosti odgovornosti matične družbe veljati tudi zanjo. V zvezi s tem je treba ugotoviti, da kar zadeva problematiko, ki se tukaj obravnava, in sicer ugotovitev, da se je zastaralni rok za pristojnost sankcioniranja v prvem obdobju kršitev v celoti iztekel, položaj hčerinskih družb Akzo GmbH in Akzo BV na eni strani in končne matične družbe Akzo Nobel na drugi strani v obravnavani zadevi ni bil zaznamovan z nobenim individualnim dejavnikom. Ker je odgovornost družbe Akzo Nobel zato le izvedena iz odgovornosti njenih hčerinskih družb, se mi zdi, da bi moral tudi zanjo veljati iztek zastaralnega roka, razen če je bila neposredno udeležena v spornih omejevalnih sporazumih.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0083"><NO.P>83.</NO.P><TXT>Dejstvo, ki ga je navedla Komisija, in sicer da je šlo za enotno in trajajočo kršitev, ki se je pokazala tudi po obdobju kršitev, na katero se natančno nanaša ta pritožba, se mi ne zdi upoštevno v teh okoliščinah, v katerih zaradi osebne nevpletenosti matične družbe in torej ob upoštevanju izvedenosti njene odgovornosti (glej točko 82 teh sklepnih predlogov) ni bilo dokazano, da je za zadevno ravnanje značilno trajanje krivdne volje njegovega <HT TYPE="ITALIC">storilca</HT>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0084"><NO.P>84.</NO.P><TXT>Na tretjem in zadnjem mestu, treba je opozoriti, da v nasprotju s stališčem, ki ga zagovarja Komisija, ugotovitev Splošnega sodišča po mojem mnenju nima trdne opore v smernicah iz sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20110329">29. marca 2011</DATE>, <NAME.CASE>ArcelorMittal Luxembourg/Komisija in Komisija/ArcelorMittal Luxembourg in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑201/09 P in C‑216/09 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:190">EU:C:2011:190</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), na katero se Splošnemu sodišču sicer ni zdelo primerno sklicevati, čeprav je bilo prav nanjo opozorjeno med postopkom (glej točko 46 teh sklepnih predlogov).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0085"><NO.P>85.</NO.P><TXT>Sodišče, ki se je v tej točki oddaljilo od stališča generalnega pravobranilca<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0031"><P>Po mnenju generalnega pravobranilca Y. Bota bi bilo treba zadržanju zastaranja pripisati učinek <HT TYPE="ITALIC">erga omnes</HT>, ki izhaja iz tega, da je ena od družb, ki so vpletene v kršitev, sprožila postopek pred sodiščem Unije. Sklepni predlogi generalnega pravobranilca Y. Bota v združenih zadevah <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>ArcelorMittal Luxembourg/Komisija in Komisija/ArcelorMittal Luxembourg in drugi</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑201/09 P in C‑216/09 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:634">EU:C:2010:634</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, zlasti točka 73, v skladu s katero: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0030" REF.END="QE0030"/>Zastaranje se […] navezuje le na dejstva. Je resnično in neodvisno od zadevnih oseb. Ko torej zastaranje povzroči odstop od kazenskega pregona, ki ga lahko začne Komisija, se ta odstop nanaša na vsa zadevna dejstva in velja za vse udeležence.<QUOT.END REF.START="QS0030" CODE="201C" ID="QE0030"/></P></NOTE>, je v sodbi, ki jo je izrekel veliki senat, menilo, da kadar je samo matična družba vložila tožbo zoper končno odločbo Komisije, s katero je naložena globa, zadržanje zastaranja na področju naložitve sankcij iz člena 25(6) Uredbe št. 1/2003 velja le za matično družbo, zastaralni rok pa še naprej teče za hčerinsko družbo<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0032"><P>Glej točke od 141 do 149 sodbe.</P></NOTE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0086"><NO.P>86.</NO.P><TXT>Iz te zadnjenavedene sodbe tako izhaja, da uvaja omejitev – zagotovo zaradi zahteve po pravni varnosti in nujnosti spoštovanja pravice zadevnih pravnih subjektov do obrambe<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0033"><P>Splošno sodišče je v sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20090331">31. marca 2009</DATE>, <NAME.CASE>ArcelorMittal Luxembourg in drugi/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑405/06</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2009:90">EU:T:2009:90</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0158">158</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), ob sklicevanju na sodno prakso Sodišča zlasti poudarilo, da lahko samo pravna oseba, na katero je bilo naslovljeno obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah, vloži tožbo zoper odločbo, sprejeto v upravnem postopku, in zadržanje zastaranja se zato lahko uveljavlja samo zoper njo.</P></NOTE> – uporabe pojma gospodarski subjekt, kadar se na posamezno družbo razširja <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0031" REF.END="QE0031"/>zadržanje<QUOT.END REF.START="QS0031" CODE="201C" ID="QE0031"/> zastaranja, ki se ugotovi za drugo družbo, s katero je prvonavedena ob ugotovitvi kršitve sestavljala en in isti gospodarski subjekt.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0087"><NO.P>87.</NO.P><TXT>Vendar to ne spremeni dejstva, da je Sodišče, kar zadeva drugačno vprašanje <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0032" REF.END="QE0032"/>pretrganja<QUOT.END REF.START="QS0032" CODE="201C" ID="QE0032"/> zastaranja, potrdilo ugotovitev Splošnega sodišča, da pretrganje velja za vsa podjetja, ki so bila udeležena v zadevni kršitvi – tudi če na dan dejanja, ki pretrga zastaranje, še niso bila znana – pri čemer je menilo, da se je bilo zaradi pripisovanja odgovornosti za kršitveno dejanje družbe TradeARBED družbi ARBED in zaradi obstoja gospodarske enote med tema družbama, mogoče, kar zadeva družbo ARBED, sklicevati na dejanja, ki pretrgajo zastaranje.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0034"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20110329">29. marca 2011</DATE>, <NAME.CASE>ArcelorMittal Luxembourg/Komisija in Komisija/ArcelorMittal Luxembourg in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑201/09 P in C‑216/09 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:190">EU:C:2011:190</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0110">110</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="13"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0088"><NO.P>88.</NO.P><TXT>Enaka ugotovitev po mojem mnenju velja tudi, kadar gre tako kot v obravnavani zadevi za iztek zastaralnega roka, ki se ugotovi v zvezi s hčerinsko družbo, v skladu s členom 25 Uredbe št. 1/2003. Iztek zastaralnega roka v zvezi z enim in istim očitanim dejanjem ne more imeti učinka le na subjekt, ki je neposredni storilec navedenega ravnanja, temveč ga je treba razširiti na subjekte, ki jim je bila pripisana odgovornost za to isto ravnanje. Kadar Komisija zaradi samega učinka zastaranja nima več možnosti sankcioniranja podjetja za dano ravnanje, mora to veljati za vse pravne subjekte, ki so se šteli za odgovorne za navedeno ravnanje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0089"><NO.P>89.</NO.P><TXT>Zdi se mi pravzaprav, da če lahko Komisija legitimno brani enotni pristop, ki temelji na funkcionalnem pojmu <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0033" REF.END="QE0033"/>podjetja<QUOT.END REF.START="QS0033" CODE="201C" ID="QE0033"/> v fazi pripisa odgovornosti za protikonkurenčna ravnanja, mora upoštevati vse posledice tega pristopa v fazi sankcioniranja navedenih ravnanj, tudi kadar se obravnava vprašanje zastaranja pristojnosti Komisije za sankcioniranje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0090"><NO.P>90.</NO.P><TXT>Iz vseh teh razlogov menim, da je edini pritožbeni razlog pritožnic utemeljen. Zato je treba razveljaviti izpodbijano sodbo, saj Splošno sodišče ni uskladilo zneska globe, ki je bila naložena matični družbi Akzo Nobel in njenim hčerinskim družbam, v zvezi s prvim obdobjem kršitev.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0091"><NO.P>91.</NO.P><TXT>V skladu s členom 61, prvi odstavek, drugi stavek, Statuta Sodišča Evropske unije lahko Sodišče, če je pritožba utemeljena, v primeru razveljavitve odločitve Splošnega sodišča samo dokončno odloči o zadevi, če stanje postopka to dovoljuje. Za tak primer gre po mojem mnenju v obravnavani zadevi.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">V –</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Predlog</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0092"><NO.P>92.</NO.P><TXT>Iz vseh navedenih razlogov Sodišču predlagam, naj odloči:</TXT><P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT>Sodba Splošnega sodišča Evropske unije z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150715">15. julija 2015</DATE>, <NAME.CASE>Akzo Nobel in drugi/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑47/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2015:506">EU:T:2015:506</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), se razveljavi v delu, v katerem je bilo ugotovljeno, da je odgovornost za plačilo glob, ki sta bili sprva naloženi družbama Akzo Nobel Chemicals GmbH in Akzo Nobel Chemicals BV za sodelovanje pri kršitvah, za obdobje pred 28. junijem 1993 še vedno mogoče pripisati družbi Akzo Nobel NV.</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Odločba Komisije C(2009) 8682 final z dne <DATE ISO="20091111">11. novembra 2009</DATE> v zvezi s postopkom na podlagi člena 81 ES in člena 53 Sporazuma EGP (zadeva COMP/38.589 – Toplotni stabilizatorji) se razglasi za nično v delu, v katerem v zvezi z obdobjem pred 28. junijem 1993 družbi Akzo Nobel NV nalaga globo zaradi kršitvenega ravnanja družb Akzo Nobel Chemicals GmbH in Akzo Nobel Chemicals BV.</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>3.</NO.P><TXT>Evropski Komisiji se naloži plačilo stroškov.</TXT></NP></ITEM></LIST></P></NP.ECR></GR.SEQ></CONTENTS.CONCLUSION></CONCLUSION>