<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><CONCLUSION NNC="YES" xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.58-20161101.xd"><BIB.CONCLUSION><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C-388/17</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62017CC0388</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:738">EU:C:2018:738</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>14</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>14</PAGE.TOTAL></BIB.CONCLUSION><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P><HT TYPE="SC">Sklepni predlogi M. Camposa Sánchez-Bordone – Zadeva C‑388/17</HT></P><P>SJ</P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sklepni predlogi generalnega pravobranilca</HT></P><P><HT TYPE="UC">Manuela Camposa Sánchez-Bordone,</HT></P><P>predstavljeni <DATE ISO="20180919">19. septembra 2018</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik izvirnika: španščina.</P></NOTE></P></TI><STI><P><HT TYPE="BOLD">Zadeva C‑388/17</HT></P><P>Konkurrensverket</P><P>proti</P><P>SJ AB</P><P><HT TYPE="NORMAL">(Predlog za sprejetje predhodne odločbe,<BR/>ki ga je vložilo Högsta förvaltningsdomstolen (vrhovno upravno sodišče, Švedska))</HT></P></STI></TITLE><INTERMEDIATE><INDEX IDX.CLOSE="“" SEPARATOR=" – " IDX.OPEN="„"><KEYWORD>Vprašanje za predhodno odločanje</KEYWORD><KEYWORD>Javna naročila na področju železniškega prevoza</KEYWORD><KEYWORD>Dejavnost v zvezi z zagotavljanjem ali upravljanjem omrežij</KEYWORD><KEYWORD>Pojem omrežja</KEYWORD><KEYWORD>Naročilo za izvajanje storitev čiščenja vlakov, ki ga odda prevoznik v železniškem prometu, ki je v celoti v lasti države</KEYWORD><KEYWORD>Neizvedba javnega razpisa</KEYWORD></INDEX></INTERMEDIATE><CONTENTS.CONCLUSION><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1.</NO.P><TXT>Družba SJ AB (v nadaljevanju: SJ) je delniška družba, ki opravlja storitve železniškega potniškega prometa in je v celoti v lasti švedske države. Leta 2012 je brez predhodnega javnega razpisa sklenila pogodbi za izvajanje storitev čiščenja svojih vlakov, kar je bilo po mnenju Konkurrensverket (urad za varstvo konkurence, Švedska) v nasprotju z Direktivo 2004/17/ES.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0002"><P>Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20040331">31. marca 2004</DATE> o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev (UL, posebna izdaja v slovenščini: poglavje 6, zvezek 7, str. 19).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2.</NO.P><TXT>Jedro spora med javnim podjetjem in uradom za varstvo konkurence je razlaga člena 5(1) Direktive 2004/17. Predložitveno sodišče, ki o tem sporu odloča, želi razjasniti pojme iz tega člena, katerih razlaga mu bo omogočila presojo, ali je javno podjetje, ki opravlja storitve železniškega prevoza, zajeto v področju uporabe te direktive.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3.</NO.P><TXT>V tem okviru se razpravlja o dveh vprašanjih:</TXT><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>Na eni strani o pojmu železniško prevozno <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0001" REF.END="QE0001"/>omrežje<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="201C" ID="QE0001"/> v smislu navedene določbe.</P></ITEM><ITEM><P>Na drugi strani o tem, kakšen je v primerih, v katerih omrežje obstaja, pomen izrazov <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0002" REF.END="QE0002"/>zagotavljanje ali upravljanje omrežij<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="201C" ID="QE0002"/>, uporabljenih v navedeni določbi.</P></ITEM></LIST></P></NP.ECR><?PAGE NO="2"?><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">I.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Pravni okvir</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">A.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Pravo Unije</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">1.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Direktiva 2004/17</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4.</NO.P><TXT>Člen 2 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="002.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0003" REF.END="QE0003"/>1.</NO.PARAG><ALINEA><P>Za namene te direktive:</P><P>[…]</P><P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT><QUOT.START CODE="201A" ID="QS0004" REF.END="QE0004"/>javno podjetje<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="2018" ID="QE0004"/> pomeni vsako podjetje, na katero imajo lahko naročniki neposredno ali posredno prevladujoč vpliv zaradi njihovega lastništva, finančne udeležbe v njem ali pravil, ki urejajo njegovo poslovanje.</TXT><P>Šteje se, da imajo naročniki prevladujoč vpliv, če ti naročniki v zvezi z določenim podjetjem neposredno ali posredno:</P><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>imajo večinski delež vpisanega kapitala podjetja, ali</P></ITEM></LIST></P></NP></ITEM></LIST></P><P>[…]</P></ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="002.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA><P>Ta direktiva se uporablja za naročnike:</P><P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>ki so javni organi ali javna podjetja in opravljajo eno od dejavnosti iz členov 3 do 7;</TXT></NP></ITEM></LIST></P><P>[…]<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/>.</P></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5.</NO.P><TXT>Člen 5 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="005.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0005" REF.END="QE0005"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Ta direktiva se uporablja za dejavnosti v zvezi z zagotavljanjem ali upravljanjem omrežij, ki zagotavljajo javne storitve na področju železnice, avtomatiziranih sistemov, tramvajev, trolejbusov, avtobusov ali žičnic.</ALINEA><ALINEA>Pri prevoznih storitvah se šteje, da omrežje obstaja, kadar se storitev opravlja v skladu s pogoji delovanja, ki jih predpiše pristojni organ države članice, na primer stanje poti, ki se bo oskrbovala, zmogljivost, ki se bo dala na voljo, ali pogostnost storitve.</ALINEA><ALINEA>[…]<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6.</NO.P><TXT>Člen 30 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="030.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0006" REF.END="QE0006"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Ta direktiva se ne uporablja za naročila, katerih namen je omogočiti opravljanje dejavnosti iz členov 3 do 7, če je v državi članici, v kateri se dejavnost opravlja, dejavnost neposredno izpostavljena konkurenci na trgih, do katerih dostop ni omejen.</ALINEA><ALINEA>[…]</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="030.005"><NO.PARAG>5.</NO.PARAG><ALINEA>Kadar zakonodaja zadevne države članice tako določa, lahko naročniki zaprosijo Komisijo, da sprejme odločbo o uporabi odstavka 1 za dano dejavnost v skladu z odstavkom 6. […]</ALINEA><?PAGE NO="3"?><ALINEA>[…]<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="201C" ID="QE0006"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">2.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Direktiva 2012/34/EU<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0003"><P>Direktiva 2012/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20121121">21. novembra 2012</DATE> o vzpostavitvi enotnega evropskega železniškega območja (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="343" PAGE.FIRST="32" DATE.PUB="2012">UL 2012, L 343, str. 32</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7.</NO.P><TXT>Člen 1 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="001.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0007" REF.END="QE0007"/>1.</NO.PARAG><ALINEA><P>Ta direktiva določa:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>pravila, ki se uporabljajo za upravljanje železniške infrastrukture in za dejavnosti železniškega prevoza, ki jih opravljajo prevozniki v železniškem prometu, ki imajo ali bodo imeli sedež v državi članici, kot je določeno v poglavju II;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>merila, ki jih države članice uporabljajo za izdajanje, podaljšanje ali spremembo licenc za prevoznike v železniškem prometu, ki imajo ali bodo imeli svoj sedež v Uniji, kot je določeno v poglavju III;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(c)</NO.P><TXT>načela in postopke, ki se uporabljajo za določanje in pobiranje uporabnin za železniško infrastrukturo in za dodeljevanje železniških infrastrukturnih zmogljivosti, kot je določeno v poglavju IV.</TXT></NP></ITEM></LIST></ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="001.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Ta direktiva velja za uporabo železniške infrastrukture za storitve v notranjem in mednarodnem železniškem prometu.<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="201C" ID="QE0007"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8.</NO.P><TXT>Člen 3 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0008" REF.END="QE0008"/>V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:</P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>(1)</NO.P><TXT><QUOT.START CODE="201A" ID="QS0009" REF.END="QE0009"/>prevoznik v železniškem prometu<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="2018" ID="QE0009"/> pomeni vsako javno ali zasebno podjetje, ki je imetnik licence v skladu s to direktivo, katerega glavna poslovna dejavnost je opravljanje storitev prevoza blaga in/ali potnikov v železniškem prometu, pri čemer mora prevoznik zagotoviti vleko; ta izraz vključuje tudi prevoznike, ki opravljajo samo vleko;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(2)</NO.P><TXT><QUOT.START CODE="201A" ID="QS0010" REF.END="QE0010"/>upravljavec infrastrukture<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="2018" ID="QE0010"/> pomeni vsak organ ali podjetje, ki je pristojno oziroma odgovorno zlasti za vzpostavitev, upravljanje in vzdrževanje železniške infrastrukture, vključno z upravljanjem prometa, vodenjem-upravljanjem ter signalizacijo; naloge upravljavca infrastrukture na železniškem omrežju ali na delu omrežja so lahko dodeljene različnim organom ali podjetjem;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(3)</NO.P><TXT><QUOT.START CODE="201A" ID="QS0011" REF.END="QE0011"/>železniška infrastruktura<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="2018" ID="QE0011"/> pomeni vse postavke, navedene v Prilogi I;</TXT></NP></ITEM></LIST><P>[…]</P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>(24)</NO.P><TXT><QUOT.START CODE="201A" ID="QS0012" REF.END="QE0012"/>infrastrukturne zmogljivosti<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="2018" ID="QE0012"/> pomenijo možnost načrtovanja zahtevanih vlakovnih poti za en del infrastrukture za določeno obdobje;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(25)</NO.P><TXT><QUOT.START CODE="201A" ID="QS0013" REF.END="QE0013"/>omrežje<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="2018" ID="QE0013"/> pomeni celotno železniško infrastrukturo, ki jo upravljavec infrastrukture upravlja;</TXT></NP></ITEM></LIST><P>[…]</P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>(27)</NO.P><TXT><QUOT.START CODE="201A" ID="QS0014" REF.END="QE0014"/>vlakovna pot<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="2018" ID="QE0014"/> pomeni infrastrukturne zmogljivosti, ki so potrebne za vožnjo vlaka med dvema krajema v določenem obdobju;</TXT></NP></ITEM><?PAGE NO="4"?><ITEM><NP><NO.P>(28)</NO.P><TXT><QUOT.START CODE="201A" ID="QS0015" REF.END="QE0015"/>operativni vozni red<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="2018" ID="QE0015"/> pomeni podatke, ki določajo vse načrtovane vožnje vlaka in železniškega voznega parka na zadevni infrastrukturi v obdobju, za katerega velja;</TXT></NP></ITEM></LIST><P>[…]<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="201C" ID="QE0008"/>.</P></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9.</NO.P><TXT>Člen 10 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="010.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0016" REF.END="QE0016"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Prevoznikom v železniškem prometu se pod pravičnimi, nediskriminatornimi in preglednimi pogoji odobri pravica dostopa do železniške infrastrukture v vseh državah članicah za namen izvajanja vseh vrst železniškem tovornega prometa. Ta pravica vključuje dostop do infrastrukture, ki povezuje morska pristanišča in pristanišča v notranjosti držav ter druge objekte za izvajanje železniških storitev iz točke 2 Priloge II, in infrastrukture, ki jo uporablja ali bi jo lahko uporabljal več kot en končni porabnik.</ALINEA><ALINEA>[…]<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="201C" ID="QE0016"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10.</NO.P><TXT>Člen 27 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="027.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0017" REF.END="QE0017"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Upravljavec infrastrukture po posvetovanju z zainteresiranimi stranmi izdela in objavi program omrežja […].</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="027.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Program omrežja določa vrsto infrastrukture, ki je na razpolago prevoznikom v železniškem prometu in vsebuje informacije o pogojih dostopa do zadevne železniške infrastrukture. Program omrežja vsebuje tudi informacije o pogojih za dostop do objektov za izvajanje železniških storitev in povezanih z omrežjem upravljavca infrastrukture, in za opravljanje storitev v teh objektih ali pa napotilo na spletno mesto, na katerem so takšne informacije na voljo brezplačno v elektronski obliki. Vsebina programa omrežja je določena v Prilogi IV.</ALINEA><ALINEA>[…]<QUOT.END REF.START="QS0017" CODE="201C" ID="QE0017"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11.</NO.P><TXT>Člen 44 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="044.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0018" REF.END="QE0018"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Prosilci lahko pri upravljavcu infrastrukture na podlagi javnega ali zasebnega prava vložijo prošnjo za sporazum o priznavanju pravic do uporabe železniške infrastrukture za plačilo uporabnine, kakor predvideva oddelek 2 poglavja IV.</ALINEA><ALINEA>[…]<QUOT.END REF.START="QS0018" CODE="201C" ID="QE0018"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12.</NO.P><TXT>Člen 45 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="045.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0019" REF.END="QE0019"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Upravljavec infrastrukture si prizadeva, kolikor je mogoče, ugoditi vsem prošnjam za infrastrukturne zmogljivosti, […].</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="045.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Upravljavec infrastrukture lahko v postopkih načrtovanja in usklajevanja voznega reda daje prednost posebnim storitvam, vendar le kot je določeno v členih 47 in 49.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="045.003"><NO.PARAG>3.</NO.PARAG><ALINEA>Upravljavec infrastrukture se z zainteresiranimi stranmi posvetuje o osnutku operativnega voznega reda in jim da na voljo najmanj en mesec, da izrazijo svoja stališča. Med zainteresirane strani sodijo vsi, ki so zaprosili za infrastrukturne zmogljivosti, ter druge strani, ki želijo imeti možnost izraziti svoje mnenje o morebitnih vplivih operativnega voznega reda na njihovo možnost zagotavljanja storitev železniškega prometa v obdobju operativnega voznega reda.</ALINEA><ALINEA>[…]<QUOT.END REF.START="QS0019" CODE="201C" ID="QE0019"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><?PAGE NO="5"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13.</NO.P><TXT>Člen 46 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="046.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0020" REF.END="QE0020"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Kadar upravljavec železniške infrastrukture v postopku načrtovanja voznega reda, navedenega v členu 45, naleti na med seboj nezdružljive prošnje, si z njihovim usklajevanjem prizadeva za to, da bi se čim bolj ugodilo vsem zahtevam.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="046.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Kadar je potrebno usklajevanje, ima upravljavec infrastrukture pravico v sprejemljivem okviru ponuditi infrastrukturne zmogljivosti, ki se razlikujejo od zaprošenih.</ALINEA><ALINEA>[…]<QUOT.END REF.START="QS0020" CODE="201C" ID="QE0020"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">B.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Nacionalno pravo</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">1.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Lagen (2007:1092) om upphandling inom områdena vatten, energi, transporter och posttjänster<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0004"><P>Zakon (2007:1092) o oddaji javnih naročil v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev (v nadaljevanju: zakon o javnem naročanju).</P></NOTE></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14.</NO.P><TXT>V skladu s členom 20 poglavja 2 med naročnike med drugim spada katero koli podjetje, na katerega ima lahko javni organ naročnik prevladujoč vpliv. Šteje se, da ima naročnik neposredno ali posredno prevladujoč vpliv na podjetje, če ima v njem več kot polovico deležev, večino glasovalnih pravic na podlagi svojega deleža oziroma podobnega razloga ali lahko imenuje več kot polovico članov upravnega odbora ali ustreznega vodstvenega organa.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15.</NO.P><TXT>V skladu s členom 8(1) poglavja 1 se zakon uporablja za dejavnost v zvezi z zagotavljanjem ali obratovanjem javnih omrežij v obliki, med drugim, železniškega prevoza.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16.</NO.P><TXT>V skladu s členom 8(2) poglavja 1 zakona o javnem naročanju se pri prevoznih storitvah šteje, da omrežje obstaja, kadar se storitev opravlja v skladu s pogoji, ki jih predpiše pristojni organ in ki se nanašajo na poti, ki bodo oskrbovane, zmogljivost, ki bo dana na voljo, na pogostnost storitve ali podobne pogoje.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">2.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Järnvägslagen (2004:519)<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0005"><P>Zakon (2004: 519) o železnicah.</P></NOTE></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17.</NO.P><TXT>V skladu s členom 2 poglavja 5 lahko prevoznik v železniškem prometu s sedežem v državi znotraj EGP ali v Švici uporablja in organizira storitve v švedskem železniškem omrežju.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18.</NO.P><TXT>Člen 7 poglavja 6 določa, da lahko vsak subjekt, ki ima pravico uporabljati ali organizirati storitve v švedskem železniškem omrežju, upravljavca infrastrukture zaprosi za infrastrukturne zmogljivosti v obliki vlakovnih poti v okviru opisa železniškega omrežja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19.</NO.P><TXT>Člena 1 in 7 poglavja 6 in člen 9 poglavja 6 se nanašajo na prošnjo za informacije o infrastrukturnih zmogljivostih ter na obravnavo in odločanje o prošnjah za dodelitev infrastrukturnih zmogljivosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20.</NO.P><TXT>V skladu s členom 9 poglavja 6 mora upravljavec infrastrukture na podlagi prejetih prošenj pripraviti predlog operativnega voznega reda.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="6"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21.</NO.P><TXT>Iz člena 10 poglavja 6 izhaja, da mora upravljavec infrastrukture poskušati z usklajevanjem rešiti vsakršno navzkrižje interesov, ki se pojavi pri dodeljevanju zmogljivosti. Če taka rešitev ni mogoča, mora upravljavec infrastrukture omogočiti začetek postopka hitrega reševanja sporov (člen 12 poglavja 6).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22.</NO.P><TXT>Člena 14 in 15 poglavja 6 se nanašata na prednostna merila, določena v opisu železniškega omrežja.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">II.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Dejansko stanje spora in vprašanji za predhodno odločanje</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23.</NO.P><TXT>Družba SJ je januarja 2012 sklenila pogodbi za izvajanje storitev čiščenja na svojih vlakih (v vrednosti 56 oziroma 60 milijonov SEK) brez predhodne izvedbe javnih razpisov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24.</NO.P><TXT>Urad za varstvo konkurence je januarja 2013 pri Förvaltningsrätten i Stockholm (upravno sodišče prve stopnje v Stockholmu, Švedska) vložil tožbo, s katero je zahteval, naj se družbi SJ naloži globa, ker je menil, da to podjetje izvaja dejavnost, zajeto s členom 8 poglavja 1 zakona o javnem naročanju. Družba SJ je nasprotovala zahtevkom tožeče stranke, ki so bili zavrnjeni.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25.</NO.P><TXT>Urad za varstvo konkurence je zoper sodbo sodišča prve stopnje pri Kammarrätten i Stockholm (višje upravno sodišče v Stockholmu, Švedska) vložil pritožbo, ki je bila prav tako zavrnjena.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26.</NO.P><TXT>Sodba pritožbenega sodišča je bila izpodbijana pri Högsta förvaltningsdomstolen (vrhovno upravno sodišče, Švedska), ki je Sodišču predložilo ti vprašanji za predhodno odločanje:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><LIST TYPE="OTHER"><ITEM><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0021" REF.END="QE0021"/>1.</NO.P><TXT>Ali je treba člen 5(1), prvi pododstavek, Direktive 2004/17 razlagati tako, da na področju prevoznih storitev obstaja omrežje, kadar se prevozne storitve v železniškem omrežju za notranji in mednarodni železniški pomet, ki ga upravlja država, zagotavljajo v skladu z določbami nacionalne zakonodaje, s katerimi se izvaja Direktiva 2012/34 ter ki vključujejo dodeljevanje železniških infrastrukturnih zmogljivosti na podlagi prošenj prevoznikov v železniškem prometu in zahtevo, da je treba, kolikor je mogoče, ugoditi vsem prošnjam za infrastrukturne zmogljivosti?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Ali je treba člen 5(1), prvi pododstavek, Direktive 2004/17 razlagati tako, da dejavnost, ki jo opravlja prevoznik v železniškem prometu, kakršna je navedena v Direktivi 2012/34 in ki vključuje zagotavljanje javnih prevoznih storitev v železniškem omrežju, zajema zagotavljanje ali obratovanje omrežij v smislu te določbe Direktive?<QUOT.END REF.START="QS0021" CODE="201C" ID="QE0021"/></TXT></NP></ITEM></LIST></QUOT.S></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">III.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Povzetek stališč strank</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">A.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Prvo vprašanje za predhodno odločanje</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27.</NO.P><TXT>Urad za varstvo konkurence meni, da imata izraza <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0022" REF.END="QE0022"/>omrežje<QUOT.END REF.START="QS0022" CODE="201C" ID="QE0022"/> prevoznih storitev in <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0023" REF.END="QE0023"/>zagotavljanje ali upravljanje omrežij<QUOT.END REF.START="QS0023" CODE="201C" ID="QE0023"/> glede na to, da v Direktivi 2004/17 nista opredeljena, smisel in obseg, ki ustreza običajnemu pomenu, ki ga imata v občevalnem jeziku glede na kontekst, v katerem se uporabljata, in zastavljeni namen.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28.</NO.P><TXT>Urad za varstvo konkurence poudarja tveganje, ki je v tem, da so javni naročniki, na katere vpliva država, nagnjeni k temu, da ugodneje obravnavajo nacionalna podjetja, s čimer kršijo določbe Pogodbe DEU o prostem pretoku in varstvu konkurence. Namen razpisnih postopkov, določenih v Direktivi 2004/17, je odprava tega tveganja. Brez te določitve bi zaradi zmanjšanja konkurence, ki je posledica inherentne omejenosti zmogljivosti omrežja, naročniki ob oddaji naročila lahko spregledali gospodarske preudarke in se ravnali predvsem po merilih nacionalnosti.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="7"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29.</NO.P><TXT>Trdi, da je z Direktivo 2012/34 urejen dostop prevoznikov v železniškem prometu (kakršen je družba SJ) do tehničnega omrežja z omejeno zmogljivostjo. Upravljavec infrastrukture ob dodeljevanju vlakovnih poti v tem omrežju določi pogoje, ki se med drugim nanašajo na proge, razpoložljive prevozne zmogljivosti ali pogostost storitve. To, da si mora upravljavec omrežja prizadevati za izpolnitev zahtev prevoznikov v železniškem prometu, ne vpliva na omejitve zmogljivosti tega omrežja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30.</NO.P><TXT>Urad za varstvo konkurence priznava, da se v skladu s členom 30 Direktive 2004/17 ta ne uporablja, če je dejavnost, ki je zajeta z njenim področjem uporabe, neposredno izpostavljena konkurenci na trgih, do katerih dostop ni omejen. Vendar je ta možnost pogojena s tem, da Komisija po izvedbi ustreznega postopka izda odločbo, do česar pa v obravnavani zadevi ni prišlo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31.</NO.P><TXT>Družba SJ opozarja, da je na Švedskem železniški prevoz za razliko od drugih držav, v katerih je predmet monopola, popolnoma liberaliziran in se izvaja pod pogoji pravične konkurence.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32.</NO.P><TXT>Družba SJ navaja, da čeprav je družba, ki je v celoti v državni lasti, od države ne prejema nikakršnega financiranja ali drugih ugodnosti. Prihodke ustvarja s prodajo vozovnic in pri dodeljevanju vlakovnih poti ni deležna preferenčne obravnave.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33.</NO.P><TXT>Družba SJ meni, da je treba – kot izhaja iz sodne prakse – člen 5(1), drugi pododstavek, Direktive 2004/17 razlagati ozko.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0006"><P>Navaja sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20080410">10. aprila 2008</DATE>, <NAME.CASE>Ing. Aigner</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑393/06</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2008:213">EU:C:2008:213</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0027">27</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0029">29</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Ne zadostuje, da je subjekt pod prevladujočim vplivom, kakršen je ta iz člena 2(1)(b) Direktive 2004/17. Pogoje iz člena 5(1), drugi pododstavek, Direktive 2004/17 mora enostransko določiti pristojni organ države članice, potencialnega uporabnika pa morajo takoj in bistveno zadevati s tem, da neposredno in dejansko vplivajo na način opravljanja vlakovnih prevoznih storitev, ki jih izvaja prevoznik v železniškem prometu.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34.</NO.P><TXT>Družba SJ dodaja, da tako ona kot drugi prevozniki v železniškem prometu, ki delujejo na Švedskem, na podlagi komercialnih meril sami določajo proge, vlake, ki jih uporabljajo, vozne rede, število odhodov, postanke in cene vozovnic. Upravljavec železniške infrastrukture ima le pristojnosti, ki so mu priznane z Direktivo 2012/34; njegove naloge se nanašajo le na zagotavljanje dostopa do železniške infrastrukture pod enakimi pogoji, ne pa tudi na določanje konkretnih pogojev za prevozne storitve, ki jih izvajajo prevozniki v železniškem prometu.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35.</NO.P><TXT>Komisija meni, da je bilo besedilo člena 5(1), drugi pododstavek, Direktive 2004/17, formulirano tako, da bi izražalo široko razumevanje pojma omrežja. To ne obstaja le, ko je podana fizična infrastruktura (tiri za vlake ali tramvaje), temveč tudi, ko je ni, če je le podan skupek povezanih prog, ki jih uporabljajo vozila v skladu s pogoji, ki jih določijo organi.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0007"><P>V tem smislu se sklicuje na svoje Sporočilo o sistemu Skupnosti o javnem naročanju na področju izključenih sektorjev: voda, energija, transport in telekomunikacije (COM/88/376).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36.</NO.P><TXT>Komisija meni, da je Direktiva 2012/34 instrument, s katerim so opredeljeni udeleženci v železniškem prometu in s katerim je mogoče zagotoviti pregleden in nediskriminatoren dostop prevoznikov v železniškem prometu do infrastrukture. Opozarja zlasti na oddelek 3 poglavja IV, ki se nanaša na dodeljevanje infrastrukturnih zmogljivosti in v katerem je opisano, kako je treba določiti pogoje, kot so ti iz člena 5(1), drugi pododstavek, Direktive 2004/17.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37.</NO.P><TXT>Komisija meni, da Trafikverket (prometna uprava, Švedska) s tem, da odobri program omrežja in odloči o dodelitvi vlakovnih poti ter oblikuje operativni vozni red, določi pogoje za uporabo železniške infrastrukture. Na navedeno nikakor ne vpliva to, da mora ta urad, kolikor je mogoče, ugoditi prošnjam vlagateljev.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="8"?><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">B.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Drugo vprašanje za predhodno odločanje</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38.</NO.P><TXT>Urad za varstvo konkurence meni, da omrežje prevoznih storitev v smislu člena 5(1), drugi pododstavek, Direktive 2004/17 obstaja, če je za vlakovni promet potreben dostop do tehničnega omrežja z omejeno zmogljivostjo. Pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0024" REF.END="QE0024"/>upravljanje<QUOT.END REF.START="QS0024" CODE="201C" ID="QE0024"/> naj bi pomenil izvajanje <HT TYPE="ITALIC">stricto sensu</HT> prometa po železniškem omrežju.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0008"><P>Pri tem se sklicuje na točko 48 sklepnih predlogov generalnega pravobranilca Mischa, predstavljenih v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Concordia Bus Finland</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑513/99</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2001:686">EU:C:2001:686</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), v skladu s katero <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0025" REF.END="QE0025"/>upravljanje omrežja pomeni, da se zagotovi njegovo samostojno delovanje ob uporabi – načeloma – lastnega osebja in avtobusov<QUOT.END REF.START="QS0025" CODE="201C" ID="QE0025"/>.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39.</NO.P><TXT>Družba SJ trdi, da ni zadolžena za železniško infrastrukturo in da je njena dejavnost omejena na to, da javnosti zagotavlja prevozne storitve, ki se izvajajo na tej infrastrukturi. Zato ni udeležena pri zagotavljanju ali upravljanju švedskega železniškega omrežja, zaradi česar njene dejavnosti ne spadajo na področje uporabe Direktive 2004/17.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40.</NO.P><TXT>Komisija poudarja, da se s členom 5(1), prvi pododstavek, razlikuje med zagotavljanjem in upravljanjem omrežij. <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0026" REF.END="QE0026"/>Zagotavljanje<QUOT.END REF.START="QS0026" CODE="201C" ID="QE0026"/> ni bilo omenjeno niti v prvi Direktivi o javnem naročanju (Direktiva 90/531/EGS)<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0009"><P>Direktiva Sveta z dne <DATE ISO="19900917">17. septembra 1990</DATE> o postopkih naročanja naročnikov v vodnem, energetskem, transportnem in telekomunikacijskem sektorju (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="297" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="1990">UL 1990, L 297, str. 1</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE> niti v Direktivi 93/38/ES<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0010"><P>Direktiva Sveta z dne <DATE ISO="19930614">14. junija 1993</DATE> o usklajevanju postopkov naročanja naročnikov v vodnem, energetskem, transportnem in telekomunikacijskem sektorju Direktiva (UL, posebna izdaja v slovenščini: poglavje 6, zvezek 2, str. 194).</P></NOTE>. Ta izraz je bil vključen v Direktivo 2004/17, da bi se z njim zajelo upravljanje fizičnega omrežja in razločilo med dejavnostma, za kateri so običajno zadolženi različni izvajalci, ter se s tem zagotovilo, da sta obe zajeti s področjem uporabe Direktive.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41.</NO.P><TXT>Komisija meni, da je z <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0027" REF.END="QE0027"/>upravljanjem omrežij<QUOT.END REF.START="QS0027" CODE="201C" ID="QE0027"/> zajeto dejansko izvajanje železniškega prevoza, medtem ko se <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0028" REF.END="QE0028"/>zagotavljanje<QUOT.END REF.START="QS0028" CODE="201C" ID="QE0028"/> nanaša na možnost dostopa do omrežja zaradi njegove uporabe s strani drugega subjekta.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">IV.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Postopek pred Sodiščem</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42.</NO.P><TXT>Predlog za sprejetje predhodne odločbe je sodno tajništvo Sodišča prejelo <DATE ISO="20170629">29. junija 2017</DATE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43.</NO.P><TXT>Pisna stališča so predložili urad za varstvo konkurence, družba SJ in Evropska komisija, ki so se udeležili obravnave <DATE ISO="20180613">13. junija 2018</DATE>.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">V.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Presoja</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0044"><NO.P>44.</NO.P><TXT>Stranki spora in predložitveno sodišče se za to, da bi opredelili okvir spora in <HT TYPE="ITALIC">dešifrirali</HT> pomen izrazov iz člena 5(1) Direktive 2004/17, sklicujejo na Direktivo 2012/34.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0045"><NO.P>45.</NO.P><TXT>Menim, da je ta pristop ustrezen. Vendar Direktive 2012/34 z dne <DATE ISO="20121121">21. novembra 2012</DATE> kot take <HT TYPE="ITALIC">ratione temporis</HT> ni mogoče uporabiti za pogodbe, kot so te, ki so predmet tega spora, ki so bile sklenjene januarja istega leta. Ugovor je mogoče zavrniti na podlagi dejstva, da je bil namen Direktive 2012/34 <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0029" REF.END="QE0029"/>zaradi jasnosti […] prenoviti in združiti v en sam akt<QUOT.END REF.START="QS0029" CODE="201C" ID="QE0029"/><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0011"><P>Uvodna izjava 1, <HT TYPE="ITALIC">in fine</HT>.</P></NOTE> druge predhodne direktive, ki so se uporabljale ob sklenitvi navedenih pogodb.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0046"><NO.P>46.</NO.P><TXT>Poleg tega ni sporno, da je družba SJ prevoznik v železniškem prometu v skladu z opredelitvijo iz člena 3, točka 1, Direktive 2012/34 in da bi bila kot družba v stoodstotni državni lasti lahko naročnik (natančneje, javno podjetje v smislu člena 2(1)(b) Direktive 2004/17).</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="9"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0047"><NO.P>47.</NO.P><TXT>Vendar ima predložitveno sodišče dvome glede tega, ali je dejavnost družbe SJ mogoče zajeti z opisom iz člena 5(1) Direktive 2004/17. Ta direktiva se bo uporabila le, če bo odgovor pritrdilen, saj njen člen 2(2)(a) določa, da morajo naročniki opravljati eno od dejavnosti iz členov od 3 do 7 te direktive.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">A.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Prvo vprašanje za predhodno odločanje</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0048"><NO.P>48.</NO.P><TXT>V členu 5(1) Direktive 2004/17 je pojem prevoznega omrežja (<QUOT.START CODE="201E" ID="QS0030" REF.END="QE0030"/>se šteje, da omrežje obstaja<QUOT.END REF.START="QS0030" CODE="201C" ID="QE0030"/>) vezan na opravljanje <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0031" REF.END="QE0031"/>storitev […] v skladu s pogoji delovanja, ki jih predpiše pristojni organ države članice, na primer stanje poti, ki se bo oskrbovala, zmogljivost, ki se bo dala na voljo, ali pogostnost storitve<QUOT.END REF.START="QS0031" CODE="201C" ID="QE0031"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0049"><NO.P>49.</NO.P><TXT>S prvim vprašanjem za predhodno odločanje skuša predložitveno sodišče razjasniti, ali v okviru izvajanja svojih pristojnosti upravljavec železniške infrastrukture, ki je odgovoren za dodeljevanje vlakovnih poti, prevoznikom v železniškem prometu v bistvu nalaga pogoje, ki lahko vplivajo na vidike, kot so stanje poti, ki se bo oskrbovala, zmogljivost, ki se bo dala na voljo, ali pogostnost storitve.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0050"><NO.P>50.</NO.P><TXT>Vprašanje se nanaša na kontekst, v katerem – javni ali zasebni –prevozniki v železniškem prometu opravljajo prevozno storitev na komercialni osnovi,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0012"><P>V peti uvodni izjavi Direktive 2012/34 je navedeno, da bi države članice <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0032" REF.END="QE0032"/>morale prevoznikom v železniškem prometu zagotoviti položaj neodvisnih izvajalcev, ki se obnašajo komercialno in se prilagajajo tržnim potrebam, da bi postal železniški prevoz učinkovit in konkurenčen drugim načinom prevoza<QUOT.END REF.START="QS0032" CODE="201C" ID="QE0032"/>.</P></NOTE> vendar sami niso upravljavci železniškega omrežja. Najprej je torej treba preučiti, kaj se razume pod pojmom omrežja, nato pa to, kako se to odraža v tem sporu.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0013"><P>Čeprav je družba SJ navedla, da na Švedskem obstaja več kot 320 upravljavcev železniške infrastrukture, je treba poudariti, da je omrežje, ki je predmet te zadeve, državno. Tako izhaja iz člena 2, točka 9, förordningen (2010:185) med instruktion för Trafikverket (uredba (2010:185) o določitvi navodil za švedsko prometno upravo) v skladu s katerim je, če ni določeno drugače, upravljavec infrastrukture za železniško omrežje, ki je v lasti švedske države, prometna uprava. Ona je organ, pristojen za dodeljevanje infrastrukture v postopku v glavni stvari (točka 27 predložitvenega sklepa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">1.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Upravljanje omrežja in dodeljevanje infrastrukturnih zmogljivosti</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0051"><NO.P>51.</NO.P><TXT>V Direktivi 2012/34 so določbe, ki se uporabljajo za upravljanje železniške infrastrukture na eni strani in za dejavnosti prevoznikov v železniškem prometu na drugi. Med zadnjenavedenimi določbami so te o pravni ureditvi pridobivanja licenc in dodeljevanja infrastrukturnih zmogljivosti družbam, ki morajo zanje plačevati uporabnino.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0052"><NO.P>52.</NO.P><TXT>Zmogljivost železniške infrastrukture je, kot je logično, omejena,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0014"><P>To je poudarjeno v uvodni izjavi 8 Direktive 2012/34, v kateri je navedeno, da bi morala ureditev <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0033" REF.END="QE0033"/>zaračunavanja uporabnin in dodeljevanja infrastrukturnih zmogljivosti […] upoštevati učinke naraščajoče preobremenjenosti infrastrukturne zmogljivosti in, nenazadnje, pomanjkanje zmogljivosti<QUOT.END REF.START="QS0033" CODE="201C" ID="QE0033"/>.</P></NOTE> saj gre za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0034" REF.END="QE0034"/>naravni monopol<QUOT.END REF.START="QS0034" CODE="201C" ID="QE0034"/>,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0015"><P>Uvodna izjava 71 Direktive 2012/34.</P></NOTE> ki ga ni smiselno ponovno pojasnjevati. V Direktivi 2012/34 sestavni deli te infrastrukture niso opredeljeni, temveč so opisno navedeni v Prilogi I k tej direktivi.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0016"><P>Vključuje fizično osnovo, potrebno za vzpostavitev železniškega omrežja in izvajanje storitev na njem, kot so zemljišča, tiri in progovno telo, potniški peroni in tovorne klančine, dostopne poti, ograje, zaščite, objekti (mostovi ali predori), nivojski cestni prehodi, zgornji ustroj, dostopne poti za potnike in dovoz blaga, signalno-varnostne in telekomunikacijske naprave na odprti progi, na železniških in ranžirnih postajah, električna razsvetljava in naprave za pretvorbo in prenos električne energije za vleko vlakov ali objekti, ki jih uporablja oddelek za infrastrukturo.</P></NOTE> Pojem omrežja je povezan s to infrastrukturo: železniško omrežje pomeni <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0035" REF.END="QE0035"/>celotno železniško infrastrukturo, ki jo upravljavec infrastrukture upravlja<QUOT.END REF.START="QS0035" CODE="201C" ID="QE0035"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0017"><P>Člen 3, točka 25, Direktive 2012/34</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="10"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0053"><NO.P>53.</NO.P><TXT>Železniško infrastrukturo (ki je povezana s pojmom vlakovnih poti)<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0018"><P>Infrastrukturne zmogljivosti pomenijo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0036" REF.END="QE0036"/>možnost načrtovanja zahtevanih vlakovnih poti za en del infrastrukture za določeno obdobje<QUOT.END REF.START="QS0036" CODE="201C" ID="QE0036"/> (člen 3, točki 24 in 27).</P></NOTE> upravlja njen upravljavec, ki je odgovoren za njeno obratovanje, vzdrževanje in obnovo. Subjekti, ki so pridobili licenco za prevoznika v železniškem prometu, morajo upravljavca zaprositi, naj jim dodeli pravico do uporabe določenega dela zmogljivosti te infrastrukture.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0054"><NO.P>54.</NO.P><TXT>Pred postopkom dodeljevanja železniških infrastrukturnih zmogljivosti se sestavi tako imenovani <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0037" REF.END="QE0037"/>program omrežja<QUOT.END REF.START="QS0037" CODE="201C" ID="QE0037"/>, v katerem upravljavec infrastrukture podrobno obrazloži splošna pravila, roke, postopke in merila za to dodelitev. V skladu z Direktivo 2012/34 je natančna določitev raznovrstnih posebnosti v zvezi s tem prepuščena upravljavcu.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0019"><P>Na primer določitev pravil za obračunavanje pristojbin (člen 29(3)), opredelitev zahtev, ki jih morajo izpolnjevati prosilci (člen 41(2)), določitev načel postopka usklajevanja in sistema za reševanje sporov (člen 46(4) in (6)) ali, nazadnje, kar zadeva preobremenjeno infrastrukturo, določitev postopkov in meril, ki jih je treba upoštevati, ter opredelitev mejne kvote uporabe (člena 47(6) in 52(2)).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0055"><NO.P>55.</NO.P><TXT>Osnovno načelo je, da si upravljavec infrastrukture prizadeva, kolikor je mogoče, ugoditi vsem prošnjam za infrastrukturne zmogljivosti, ki jih prejme. Če to ni mogoče, uporabi druga merila dodeljevanja.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0020"><P>Če upravljavec infrastrukture ugotovi, da je prejel med seboj nezdružljive prošnje, si z njihovim usklajevanjem prizadeva za to, da bi se vsem čim bolj ugodilo, pri čemer lahko v sprejemljivem okviru ponudi infrastrukturne zmogljivosti, ki se razlikujejo od zaprošenih.</P></NOTE> Poleg tega mora pripraviti osnutek operativnega voznega reda ter ga predstaviti zainteresiranim stranem, da te izrazijo svoja stališča.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0056"><NO.P>56.</NO.P><TXT>Po sprejetju vseh odločb<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0021"><P>Sprejetje odločb o dodelitvi infrastrukturnih zmogljivosti se predpostavlja, čeprav v Direktivi niso izrecno omenjene. Člen 46(6) določa sistem za reševanje sporov (brez poseganja v ustrezno pritožbo v skladu s členom 56).</P></NOTE> o dodelitvi infrastrukturnih zmogljivosti se lahko na podlagi načrtovanih voženj vlakov in voznega parka na infrastrukturi v obdobju veljavnosti operativnega voznega reda ta dokončno določi. V točki 2 Priloge VII k Direktivi 2012/34 je omenjena možnost sprememb ali prilagoditev operativnega voznega reda, iz česar je razvidna njegova prožnost in prilagodljivost glede na spreminjajoče se okoliščine.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">2.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Uporaba v obravnavanem primeru</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0057"><NO.P>57.</NO.P><TXT>Kot sem že navedel, družba SJ trdi, da na Švedskem prevozniki v železniškem prometu določijo proge, po katerih bodo vozili njihovi vlaki, njihove vozne rede, število odhodov ter kraje postankov. Po njenem razlogovanju do omejenosti zmogljivosti pride enostavno zato, ker so fizične zmogljivosti infrastrukture nezadostne, ne pa zato, ker je upravljavec infrastrukture pristojen, da enostransko določi, kako je treba upravljati izvajanje storitev prevoznikov v železniškem prometu.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0058"><NO.P>58.</NO.P><TXT>Menim, da razlogovanje družbe SJ ni prepričljivo. Upravljavec infrastrukture deluje v okoliščinah, v katerih so možnosti za izpolnitev prošenj družb, ki so jih vložile, (prostorsko in časovno) omejene. Ker so proge omejene na te, ki tečejo po tirih, in je njihova uporaba odvisna od zmogljivosti objektov za izvajanje storitev, mora upravljavec usklajevati izvajanje prevoznih storitev vseh prevoznikov v železniškem prometu. To je podano tudi v švedskem državnem omrežju.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0059"><NO.P>59.</NO.P><TXT>Svoboda prevoznikov v železniškem prometu, kakršen je družba SJ, da javnosti nudijo proge, ki si jih želi, in vozni red, ki ji najbolj ustreza, je združljiva s tem, da mora biti ta ponudba skladna z usklajevalnimi odločitvami upravljavca infrastrukture. Ta v končni fazi <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0038" REF.END="QE0038"/>predpiše<QUOT.END REF.START="QS0038" CODE="201C" ID="QE0038"/> (čeprav z ugoditvijo prošenj prevoznikov) tako imenovane <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0039" REF.END="QE0039"/>pogoje delovanja<QUOT.END REF.START="QS0039" CODE="201C" ID="QE0039"/>, v skladu s katerimi se storitve opravljajo.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="11"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0060"><NO.P>60.</NO.P><TXT>V Direktivi 2012/34 je določenih več pristojnosti upravljavca infrastrukture, ki vplivajo na te pogoje. Opredelitve <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0040" REF.END="QE0040"/>nadomestne proge<QUOT.END REF.START="QS0040" CODE="201C" ID="QE0040"/>, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0041" REF.END="QE0041"/>gospodarsko smiselne nadomestne možnosti<QUOT.END REF.START="QS0041" CODE="201C" ID="QE0041"/> ali <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0042" REF.END="QE0042"/>preobremenjene infrastrukture<QUOT.END REF.START="QS0042" CODE="201C" ID="QE0042"/>, določene v členu 3, se pozneje odražajo v ureditvi, na podlagi katere upravljavec infrastrukture pri določanju pogojev uporabe železniškega omrežja, pa naj gre za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0043" REF.END="QE0043"/>zmogljivost, ki se bo dala na voljo<QUOT.END REF.START="QS0043" CODE="201C" ID="QE0043"/>, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0044" REF.END="QE0044"/>stanje poti, ki se bo oskrbovala<QUOT.END REF.START="QS0044" CODE="201C" ID="QE0044"/>, ali <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0045" REF.END="QE0045"/>pogostnost storitve<QUOT.END REF.START="QS0045" CODE="201C" ID="QE0045"/>, lahko posreduje – in mora posredovati – da se preprečijo podvajanja in preobremenitve.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0022"><P>To stališče je potrjeno z Direktivo (EU) 2016/2370 Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20161214">14. decembra 2016</DATE> o spremembi Direktive 2012/34/EU glede odprtja trga notranjih storitev železniškega potniškega prometa in upravljanja železniške infrastrukture (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="352" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2016">UL 2016, L 352, str. 1</REF.DOC.OJ>). V uvodni izjavi 28 je navedeno, da lahko države članice <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0046" REF.END="QE0046"/>določijo posebne pogoje za pridobitev pravice dostopa do infrastrukture, da bi s tem omogočile izvajanje integriranega sistema voznih redov za storitve železniškega potniškega prometa<QUOT.END REF.START="QS0046" CODE="201C" ID="QE0046"/>.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0061"><NO.P>61.</NO.P><TXT>Upravljavec infrastrukture lahko na podlagi programa omrežja, ki ga mora objaviti, prav tako spremeni elemente, ki jih ni mogoče določiti vnaprej. Poleg tega lahko dodeli zmogljivosti, ki se razlikujejo od zaprošenih, kar kaže na to, da je polje, ki ga imajo prevozniki v železniškem prometu pri odločanju, skrčeno zaradi omejenih možnosti, ki so neizogibna posledica nezadostnosti razpoložljivih sredstev, s katerimi mora upravljati upravljavec infrastrukture.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0062"><NO.P>62.</NO.P><TXT>Nazadnje, v železniškem prevozu se lahko naložijo obveznosti javne službe, ki lahko dodatno vplivajo na pogoje dostopa do infrastrukture. V skladu z Direktivo 2012/34 se lahko na železniških omrežjih držav članic sočasno izvajajo storitve s prostim dostopom in storitve v okviru pogodb za opravljanje javne službe, pri čemer se za primer preobremenjenosti infrastrukture lahko določijo prednostna merila.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0023"><P>V členu 47(4), drugi pododstavek, Direktive 2012/34 so omenjene zahteve, povezane z javnimi storitvami. Podobno je z uvodno izjavo 24 Direktive 2016/2370 potrjena možnost držav članic, da pravico dostopa omejijo, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0047" REF.END="QE0047"/>če bi lahko ogrozila ekonomsko ravnovesje […] pogodb za opravljanje javne službe<QUOT.END REF.START="QS0047" CODE="201C" ID="QE0047"/>.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0063"><NO.P>63.</NO.P><TXT>Skratka, posledica potrebe po upravljanju in razdeljevanju omejenih kapacitet železniške infrastrukture je ta, da mora biti upravljavec infrastrukture pristojen, da za podjetja, ki jo uporabljajo, določa pogoje opravljanja storitev, ki vplivajo na zmogljivost, ki se bo dala na voljo, stanje poti, ki se bodo oskrbovale, ali pogostnost storitev. Torej prav to, kar je v skladu s členom 5(1) Direktive 2004/17 pogoj za to, da se lahko šteje, da obstaja prevozno omrežje.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">B.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Drugo vprašanje za predhodno odločanje</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0064"><NO.P>64.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče želi razjasniti pomen izrazov <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0048" REF.END="QE0048"/>zagotavljanje ali upravljanje omrežij<QUOT.END REF.START="QS0048" CODE="201C" ID="QE0048"/> iz člena 5(1) Direktive 2004/17. Natančneje, izvedeti želi, ali je dejavnost prevoznikov pri izvajanju prevoznih storitev v železniškem prometu zajeta s katerim od teh dveh pojmov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0065"><NO.P>65.</NO.P><TXT>Največ nejasnosti je v zvezi z izrazom <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0049" REF.END="QE0049"/>upravljanje omrežij<QUOT.END REF.START="QS0049" CODE="201C" ID="QE0049"/>. Zdi se, da ni sporno, da je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0050" REF.END="QE0050"/>zagotavljanje omrežja<QUOT.END REF.START="QS0050" CODE="201C" ID="QE0050"/> v domeni upravljavca infrastrukture, in ne prevoznikov v železniškem prometu. Zato se bom osredotočil na razlago izraza <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0051" REF.END="QE0051"/>upravljanje<QUOT.END REF.START="QS0051" CODE="201C" ID="QE0051"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0066"><NO.P>66.</NO.P><TXT>Predlog Komisije je zaradi svoje jasnosti privlačen: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0052" REF.END="QE0052"/>zagotavljanje<QUOT.END REF.START="QS0052" CODE="201C" ID="QE0052"/> se ujema z nalogami upravljavca infrastrukture, medtem ko naj bi bilo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0053" REF.END="QE0053"/>upravljanje omrežij<QUOT.END REF.START="QS0053" CODE="201C" ID="QE0053"/> dejavnost prevoznikov v železniškem prometu. To naj bi potrjeval razvoj zakonodaje, ki je privedel do besedila člena 5(1) Direktive 2004/17: za razliko od ustreznih členov iz predhodnih direktiv o javnem naročanju v posebnih sektorjih,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0024"><P>Direktiva 90/531 in Direktiva 93/38.</P></NOTE> v katerih je bilo govora izključno o <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0054" REF.END="QE0054"/>upravljanju omrežij<QUOT.END REF.START="QS0054" CODE="201C" ID="QE0054"/>, je bil leta 2004 dodan izraz <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0055" REF.END="QE0055"/>zagotavljanje [teh omrežij]<QUOT.END REF.START="QS0055" CODE="201C" ID="QE0055"/>.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="12"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0067"><NO.P>67.</NO.P><TXT>Komisija meni, da je bil izraz <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0056" REF.END="QE0056"/>zagotavljanje<QUOT.END REF.START="QS0056" CODE="201C" ID="QE0056"/> uveden zato, da bi se z njim zajelo upravljanje fizičnega omrežja in razmejilo dve različni dejavnosti: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0057" REF.END="QE0057"/>upravljanje omrežij<QUOT.END REF.START="QS0057" CODE="201C" ID="QE0057"/> naj bi zajemalo dejansko izvajanje železniškega prevoza, ki ga opravljajo prevozniki, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0058" REF.END="QE0058"/>zagotavljanje<QUOT.END REF.START="QS0058" CODE="201C" ID="QE0058"/> pa naj bi se nanašalo na možnost dostopa do omrežja zaradi njegove uporabe s strani drugega subjekta.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0068"><NO.P>68.</NO.P><TXT>Vendar razlogovanje, na katerem temelji stališče Komisije, ni brezhibno: v Direktivi 2012/34 se jasno razlikuje med <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0059" REF.END="QE0059"/>opravljanjem prevoznih storitev<QUOT.END REF.START="QS0059" CODE="201C" ID="QE0059"/> na eni strani in <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0060" REF.END="QE0060"/>upravljanjem omrežja<QUOT.END REF.START="QS0060" CODE="201C" ID="QE0060"/> na drugi.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0025"><P>Uvodna izjava 6 Direktive 2012/34. V istem smislu uvodna izjava 26: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0061" REF.END="QE0061"/>opravljanje prevoznih storitev [bi bilo treba] razločevati od upravljanja objektov za izvajanje železniških storitev<QUOT.END REF.START="QS0061" CODE="201C" ID="QE0061"/>.</P></NOTE> Za slednje je zadolžen upravljavec infrastrukture, medtem ko je opravljanje prevoznih storitev dejavnost prevoznikov, ki se jim za to izda licenca.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0069"><NO.P>69.</NO.P><TXT>V Direktivi 2012/34 je večkrat uporabljen pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0062" REF.END="QE0062"/>izvajanje prevoznih storitev<QUOT.END REF.START="QS0062" CODE="201C" ID="QE0062"/> v železniškem prometu, ki v okviru navedene direktive označuje dejavnost subjektov, ki imajo licenco prevoznika v železniškem prometu in za javnost izvajajo te storitve. Vendar se v terminologiji navedene direktive razlikuje med <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0063" REF.END="QE0063"/>izvajanjem storitev<QUOT.END REF.START="QS0063" CODE="201C" ID="QE0063"/> in <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0064" REF.END="QE0064"/>upravljanjem infrastrukture<QUOT.END REF.START="QS0064" CODE="201C" ID="QE0064"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0070"><NO.P>70.</NO.P><TXT><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0065" REF.END="QE0065"/>Upravljanje infrastrukture<QUOT.END REF.START="QS0065" CODE="201C" ID="QE0065"/> je v skladu z Direktivo 2012/34 izključna naloga upravljavca infrastrukture, ki to ne le zagotavlja prevoznikom v železniškem prometu, temveč jo vzdržuje<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0026"><P>Čeprav lahko v skladu s členom 7(1) države članice <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0066" REF.END="QE0066"/>odgovornost za prispevanje k razvoju železniške infrastrukture, na primer prek naložb, vzdrževanja in financiranja, prenesejo na prevoznike v železniškem prometu<QUOT.END REF.START="QS0066" CODE="201C" ID="QE0066"/>.</P></NOTE> in upravlja, pri čemer za izpolnjevanje funkcij, ki jih ima v skladu s členom 7 navedene direktive, uporablja omrežje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0071"><NO.P>71.</NO.P><TXT>Ta dvojnost je obstajala že pri opredelitvah iz prvotne različice Direktive 2012/34. Iz pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0067" REF.END="QE0067"/>omrežje<QUOT.END REF.START="QS0067" CODE="201C" ID="QE0067"/> iz te direktive<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0027"><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0068" REF.END="QE0068"/>Celotna železniška infrastruktura, ki jo upravljavec infrastrukture upravlja<QUOT.END REF.START="QS0068" CODE="201C" ID="QE0068"/>.</P></QUOT.S></NOTE> je izhajalo, da je za njegovo upravljanje zadolžen upravljavec infrastrukture. Ureditev v poznejših predpisih je v tem smislu podobna:</TXT><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>po eni strani so v Izvedbeni uredbi 2015/909, ki se uporabi za izračunavanje obratovalnih stroškov, ki se pokrijejo s uporabninami,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0028"><P>Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/909 z dne <DATE ISO="20150612">12. junija 2015</DATE> o načinih izračunavanja stroškov, ki nastanejo neposredno pri izvajanju storitve železniškega prometa (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="148" PAGE.FIRST="17" DATE.PUB="2015">UL 2015, L 148, str. 17</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE> na enem polu prevozniki v železniškem prometu, ki so povezani z izvajanjem storitev železniškega prometa (uvodna izjava 18), na drugem polu pa dvojica upravljavec infrastrukture – upravljanje omrežja, na katero se nanaša uvodna izjava 2 (<QUOT.START CODE="201E" ID="QS0069" REF.END="QE0069"/>upravljavci infrastrukture [imajo obveznost upravljati omrežje]<QUOT.END REF.START="QS0069" CODE="201C" ID="QE0069"/>);</P></ITEM><ITEM><P>na drugi strani pa je bila s spremembo Direktive 2012/34, izvedeno leta 2016, v okviru njenega člena 3, točka 2, dodana nova točka, v skladu s katero pomeni <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0070" REF.END="QE0070"/>obratovanje železniške infrastrukture […] dodeljevanje vlakovnih poti, upravljanje prometa in zaračunavanje uporabnin za infrastrukturo<QUOT.END REF.START="QS0070" CODE="201C" ID="QE0070"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0029"><P>Člen 3, točka 2b, uvedena z Direktivo (EU) 2016/2370 Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20161214">14. decembra 2016</DATE> (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="352" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2016">UL 2016, L 352, str. 1</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE> Gre za naloge, za katere je pristojen upravljavec infrastrukture, in ne prevozniki v železniškem prometu.</P></ITEM></LIST></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0072"><NO.P>72.</NO.P><TXT>V tem položaju sta v zvezi z razlago mogoča dva pristopa. Prvi je ta, da se člen 5(1) Direktive 2004/17 razlaga ob upoštevanju poznejših predpisov, s katerimi je posebej urejeno enotno železniško območje (zlasti Direktive 2012/34 in njenih sprememb).</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="13"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0073"><NO.P>73.</NO.P><TXT>Če se sprejme to stališče, je treba pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0071" REF.END="QE0071"/>upravljanje [železniških] omrežij<QUOT.END REF.START="QS0071" CODE="201C" ID="QE0071"/> iz člena 5(1) Direktive 2004/17 uskladiti s pojmom <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0072" REF.END="QE0072"/>obratovanje železniške infrastrukture<QUOT.END REF.START="QS0072" CODE="201C" ID="QE0072"/> v smislu Direktive 2012/34. Glede na pomen, kot je (zdaj) opredeljen v členu 3, točka 2b, Direktive 2012/34, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2016/2370, izvajanje storitev železniškega prometa v tem pojmu ne bi bilo zajeto. Z drugimi besedami, z upravljanjem omrežja ne bi bilo zajeto izvajanje storitev železniškega prometa, ki ustreza opravljanju prevoznih storitev s strani prevoznikov v železniškem prometu.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0074"><NO.P>74.</NO.P><TXT>Drug pristop bi bila samostojna razlaga pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0073" REF.END="QE0073"/>upravljanje omrežij<QUOT.END REF.START="QS0073" CODE="201C" ID="QE0073"/> iz člena 5(1) Direktive 2004/17, ob kateri se ne bi upoštevale zgoraj omenjene zakonodajne spremembe.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0030"><P>Komisija se je na obravnavi zavzemala za ta pristop.</P></NOTE> V skladu s to razlago ne bi bilo ovir za to, da prevozniki v železniškem prometu tudi <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0074" REF.END="QE0074"/>upravljajo<QUOT.END REF.START="QS0074" CODE="201C" ID="QE0074"/> omrežje, v smislu da ga koristijo, izrabljajo ali uporabljajo za izvajanje železniškega prevoza.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0075"><NO.P>75.</NO.P><TXT>V prid drugemu pristopu je mogoče navesti več argumentov. Na prvem mestu je argument, ki ga je navedla Komisija v zvezi z zgodovino nastanka člena 5(1) Direktive 2004/17; zdi se, da je bil z uvedbo izraza <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0075" REF.END="QE0075"/>zagotavljanje omrežja<QUOT.END REF.START="QS0075" CODE="201C" ID="QE0075"/>, kot pojma, ki se razlikuje od upravljanja omrežja, pomenski razpon zadnjenavedenega pojma razširjen.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0076"><NO.P>76.</NO.P><TXT>Drugič, med različnimi pomeni, ki jih ima lahko pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0076" REF.END="QE0076"/>upravljanje<QUOT.END REF.START="QS0076" CODE="201C" ID="QE0076"/>, je tudi ta, ki označuje izrabljanje neke stvari, ravnanje z njo. Prevozniki, ki izvajajo potniške storitve v železniškem prometu, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0077" REF.END="QE0077"/>upravljajo<QUOT.END REF.START="QS0077" CODE="201C" ID="QE0077"/> omrežje, po katerem vozijo njihovi vlaki, torej ga uporabljajo ali izkoriščajo za doseganje dobička, ki je neločljivo povezan z njihovo dejavnostjo javne službe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0077"><NO.P>77.</NO.P><TXT>Tretjič, z vidika sistematične razlage ne bi bilo smiselno, če bi bila s členom 5(1) Direktive 2004/17 podjetja, ki opravljajo prevozne storitve, iz področja uporabe Direktive na splošno izključena zato, ker se ta dejavnost ne šteje za upravljanje omrežja, čeprav je v nadaljevanju (odstavek 2 tega člena) navedeno, da se ne uporablja <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0078" REF.END="QE0078"/>za subjekte, ki opravljajo javni avtobusni prevoz in so bil[i] izključen[i] iz področja uporabe Direktive 93/38/EGS v skladu s členom 2(4) navedene direktive<QUOT.END REF.START="QS0078" CODE="201C" ID="QE0078"/>. Razlog za to, da je ta izrecna določitev potrebna, je ta, da se Direktiva 2004/17 za preostala podjetja, ki opravljajo prevozniške storitve, načeloma uporablja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0078"><NO.P>78.</NO.P><TXT>Četrtič in zadnjič, v Direktivi 2004/17 so <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0079" REF.END="QE0079"/>okvirn[i] seznam[i] naročnikov v smislu te direktive […] v Prilogah I do X<QUOT.END REF.START="QS0079" CODE="201C" ID="QE0079"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0031"><P>Člen 8 (<QUOT.START CODE="201E" ID="QS0080" REF.END="QE0080"/>Seznam naročnikov<QUOT.END REF.START="QS0080" CODE="201C" ID="QE0080"/>) Direktive 2004/17.</P></NOTE> V Prilogi IV, ki se nanaša na naročnike s področja železniškega prometa, so navedena javna podjetja različnih držav članic, ki izvajajo storitve s tega področja. Kar zadeva Švedsko, se za taka med drugim štejejo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0081" REF.END="QE0081"/>javni subjekti, ki opravljajo železniške storitve v skladu z järnvägslagen (2004:519) in järnvägsförordningen (2004:526)<QUOT.END REF.START="QS0081" CODE="201C" ID="QE0081"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0032"><P>Odločba Komisije z dne <DATE ISO="20081209">9. decembra 2008</DATE> o spremembi prilog k direktivama 2004/17/ES in 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta o postopkih javnega naročanja glede njunih seznamov naročnikov (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="349" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2008">UL 2008, L 349, str. 1</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0079"><NO.P>79.</NO.P><TXT>Iz tega, da so tovrstna podjetja (med katerimi je tudi družba SJ) vključena v Prilogo IV k Direktivi 2004/17, je razvidno, da je želel zakonodajalec Unije dejavnost podjetij, ki prevozne storitve za javnost opravljajo ob uporabi železniškega omrežja, vključiti v pojem upravljanja tega omrežja v smislu člena 5(1) te direktive, tako da morajo ta podjetja, če so izpolnjeni preostali pogoji, uporabljati postopke javnega naročanja, določene v Direktivi 2004/17.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0033"><P>Čeprav Sodišče v sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20171005">5. oktobra 2017</DATE>, <NAME.CASE>LitSpecMet</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑567/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:736">EU:C:2017:736</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>) vprašanja, ki se postavlja v tej zadevi, ni obravnavalo, ker se predlog za sprejetje predhodne odločbe nanj ni nanašal, pa je ugotovilo, da se Direktiva 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20040331">31. marca 2004</DATE> o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 6, zvezek 7, str. 132) v okoliščinah navedene zadeve in ob nekaterih pridržkih uporablja za dejavnost družbe, ki je v celoti v lasti litovske železniške družbe, kateri je dobavljala železniško opremo, ki jo je nujno potrebovala za izvajanje dejavnosti železniškega prevoza, namenjene zadovoljevanju potreb splošnega interesa. V svojih sklepnih predlogih v tej zadevi (<REF.DOC.ECR><NO.CASE>C‑567/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:319">EU:C:2017:319</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>) sem v zvezi s trditvijo ene od strank, ki je zatrjevala uporabo Direktive 2004/17, zagovarjal stališče, da je zato, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0082" REF.END="QE0082"/>ker člen 2(1)(a) Direktive 2004/17 in člen 1(9), drugi pododstavek, Direktive 2004/18 določata enaki opredelitvi <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0083" REF.END="QE0083"/>osebe javnega prava<QUOT.END REF.START="QS0083" CODE="2018" ID="QE0083"/>, […] na vprašanji Vilniaus apygardos teismas (regionalno sodišče v Vilni) pravzaprav mogoče odgovoriti, ne da bi bilo treba najprej zavrniti uporabo ene ali druge direktive<QUOT.END REF.START="QS0082" CODE="201C" ID="QE0082"/>.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="14"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0080"><NO.P>80.</NO.P><TXT>Skratka, čeprav je treba ugotoviti, da pojmi, ki so uporabljeni v določbah o vzpostavitvi enotnega evropskega železniškega območja (Direktiva 2012/34 in povezani predpisi), in ti, ki so uporabljeni v Direktivi 2004/17, niso povsem usklajeni, razlaga izraza <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0084" REF.END="QE0084"/>upravljanje omrežij<QUOT.END REF.START="QS0084" CODE="201C" ID="QE0084"/> iz člena 5(1) zadnjenavedene direktive ni odvisna od pojmov, ki so opredeljeni v prvonavedenih predpisih.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0081"><NO.P>81.</NO.P><TXT>Nazadnje, družba SJ je trdila, da je podjetje, katerega dejavnost je izključno komercialna in izpostavljena konkurenci drugih prevoznikov v železniškem prometu, zaradi česar je po njenem mnenju ni mogoče šteti za naročnika, za katerega se uporabljajo pravila iz Direktive 2004/17.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0082"><NO.P>82.</NO.P><TXT>To je v Direktivi 2004/17 urejeno v členu 30 (<QUOT.START CODE="201E" ID="QS0085" REF.END="QE0085"/>Postopki za ugotavljanje ali je določena dejavnost neposredno izpostavljena konkurenci<QUOT.END REF.START="QS0085" CODE="201C" ID="QE0085"/>). V zvezi s tem zadostuje ugotovitev, da v tej zadevi ni bilo ugotovljeno, da je bil ta postopek začet, zaradi česar ni podlage za izključitev uporabe te direktive.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">VI.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Predlog</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0083"><NO.P>83.</NO.P><TXT>Glede na zgornje preudarke Sodišču predlagam, naj na vprašanji za predhodno odločanje, ki ju je predložilo Högsta förvaltningsdomstolen (vrhovno upravno sodišče, Švedska), odgovori tako:</TXT><P>Člen 5(1) Direktive 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20040331">31. marca 2004</DATE> o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev je treba razlagati tako, da:</P><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0086" REF.END="QE0086"/>omrežje<QUOT.END REF.START="QS0086" CODE="201C" ID="QE0086"/> obstaja, kadar se železniška infrastruktura, ki jo upravlja država, prevoznikom zagotavlja v skladu s pogoji delovanja, ki jih predpiše pristojni organ te države, čeprav si mora ta organ prizadevati, kolikor je mogoče, ugoditi vsem prošnjam za dodelitev zmogljivosti, ki so jih vložili ti prevozniki;</P></ITEM><ITEM><P>dejavnost, ki jo izvaja javno podjetje in ki vključuje izvajanje javnih prevoznih storitev v železniškem omrežju, pomeni <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0087" REF.END="QE0087"/>upravljanje omrežij<QUOT.END REF.START="QS0087" CODE="201C" ID="QE0087"/> v smislu Direktive 2004/17/ES.</P></ITEM></LIST></P></NP.ECR></GR.SEQ></CONTENTS.CONCLUSION></CONCLUSION>