European flag

Uradni list
Evropske unije

SL

Serija L


2026/1167

3.9.2026

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2026/1167

z dne 28. maja 2026

o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi, ki določajo zahteve za operativno tveganje

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (1) ter zlasti člena 314(9), tretji pododstavek, člena 315(3), tretji pododstavek, člena 316(3), tretji pododstavek, člena 317(9), tretji pododstavek, in člena 321(2), tretji pododstavek, Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Kazalnik poslovanja je približek za operativno tveganje, ki temelji na računovodskih izkazih. V ta kazalnik bi bilo treba vključiti postavke, ki predstavljajo običajno bančno poslovanje v računovodskih izkazih, elementi, ki se izključijo iz kazalnika poslovanja, pa bi morali biti tisti, ki ne predstavljajo običajnega bančnega poslovanja, kot so navedeni v členu 314(7) Uredbe (EU) št. 575/2013. Elementi, ki bi jih bilo treba vključiti v kazalnik poslovanja ali izključiti iz njega, in njegove različne komponente bi se morali določiti na podlagi mednarodnih regulativnih standardov.

(2)

Za nekatere sestavine prihodkov in odhodkov bi bilo nesorazmerno razdružiti vrednost njihovih različnih podsestavin ali postavk. Glede na navedeno bi morale institucije, kadar je element prihodka ali odhodka naveden med izključenimi postavkami, vendar vsebuje tudi postavke, ki so navedene med vključenimi postavkami, ali obratno, zagotoviti, da se take postavke ne izključijo ali vključijo več kot enkrat.

(3)

Za uskladitev z mednarodnimi regulativnimi standardi bi morale institucije prihodke od obresti in odhodke za obresti vključiti v sestavino obresti, zakupov in dividend. V skladu s členom 314(2) Uredbe (EU) št. 575/2013 morajo institucije vključiti vse prihodke in odhodke, ki izhajajo iz finančnih in poslovnih najemov, v sestavino obresti, zakupov in dividend, vključno z amortizacijo in oslabitvijo. Postavke, povezane z zakupi, vključene v sestavino obresti, zakupov in dividend kazalnika poslovanja, bi morale biti usklajene s postavkami v Mednarodnem standardu računovodskega poročanja (MSRP) 16. V skladu s tem bi morale institucije vse prihodke in odhodke iz naložbenih nepremičnin, ki ustvarjajo najemnine, vključno s prihodki od najemnin iz naložbenih nepremičnin, vključiti v sestavino obresti, zakupov in dividend.

(4)

Za zagotovitev skladnosti z mednarodnimi regulativnimi standardi bi morale institucije sestavino sredstev iz člena 314(2) Uredbe (EU) št. 575/2013 izračunati kot vsoto določenih sredstev v bilanci stanja. Ker sestavina sredstev prispeva k izračunu sestavine obresti, zakupov in dividend, bi morale institucije v sestavino sredstev vključiti tudi vsa sredstva v bilanci stanja, ki ustvarjajo prihodke od obresti ali povzročijo odhodke za obresti.

(5)

Institucije bi morale prihodek od dividend vključiti v sestavino obresti, zakupov in dividend. Prihodek od dividend bi moral vključevati prihodek institucije od dividend iz naložb v delnice in sklade, ki niso konsolidirani v računovodskih izkazih institucije, vključno s prihodki od dividend iz nekonsolidiranih podrejenih družb, pridruženih podjetij in skupnih podvigov.

(6)

Institucije bi morale druge poslovne prihodke vključiti v sestavino storitev. Drugi poslovni prihodki bi morali vključevati prihodke iz rednega poslovanja, ki niso vključeni v druge postavke kazalnika poslovanja, vendar so podobni.

(7)

V skladu s členom 314(5) Uredbe (EU) št. 575/2013 morajo institucije v druge poslovne odhodke vključiti svoje odhodke in izgube iz dogodkov operativnega tveganja. Ti dogodki operativnega tveganja so lahko v računovodskih izkazih institucije prisotni v več oblikah, vključno z odhodki, izgubami, rezervacijami, oslabitvijo in amortizacijo. Institucije bi zato morale v svoje druge poslovne odhodke vključiti vse učinke dogodkov operativnega tveganja, ki vplivajo na njihove računovodske izkaze, ne glede na to, kako so ti odhodki označeni ali računovodsko obravnavani. Ker je v členu 314(7), točka (b), Uredbe (EU) št. 575/2013 določeno, da se plačane premije in prejeta plačila iz kupljenih zavarovalnih ali pozavarovalnih polic ne vključijo v izračun kazalnika poslovanja, iz tega sledi, da bi morali taki odhodki vključevati kupljene zavarovalne ali pozavarovalne police. Kljub temu bi morali ti odhodki izključevati povračila, ki ne izhajajo iz zavarovanja in pozavarovanja. Ti odhodki bi morali vključevati tudi izjemne izgube, ki jih lahko institucije izključijo iz izračuna svoje letne izgube iz operativnega tveganja, ko prejmejo dovoljenje iz člena 320(1) Uredbe (EU) št. 575/2013.

(8)

Da bi se pridobile ustrezne in izčrpne informacije o tem, kje so finančni učinki dogodkov operativnega tveganja upoštevani v računovodskem izkazu institucije, bi morale institucije te finančne učinke razčleniti po glavnih postavkah izkaza poslovnega izida, kjer so ti učinki upoštevani.

(9)

Institucije bi morale prihodke iz provizij in opravnin vključiti v sestavino storitev. To bi moralo vključevati prihodke iz naslova svetovanja in storitev ter prihodke, ki jih institucija prejme kot zunanji izvajalec finančnih storitev.

(10)

Institucije bi morale odhodke za provizije in opravnine vključiti v sestavino storitev. To bi moralo vključevati odhodke, plačane za prejeto svetovanje in storitve, ter nadomestila za zunanje izvajanje, ki jih institucija plača za opravljanje finančnih storitev, ne bi pa smelo vključevati nadomestil za zunanje izvajanje, plačanih za opravljanje nefinančnih storitev, kot so logistične storitve, storitve IT ali človeški viri.

(11)

Nekatere vrste poslov ali računovodske izbire, vključno z ekonomskim varovanjem poštene vrednosti pred tveganjem prek pozicij v poslovnem izidu in ločevanjem izvedenih finančnih instrumentov od gostiteljskih hibridnih ali strukturiranih finančnih instrumentov, v katere so vgrajeni, lahko povzročijo neupravičeno povečanje finančne sestavine, katere formula predvideva vsoto absolutnih vrednosti poslovnega izida sestavine trgovalne knjige in sestavine bančne knjige. Pri ekonomskem varovanju pred tveganjem je tako neupravičeno povečanje posledica obstoja vrst poslov, ki so tesno povezane med seboj in imajo v poslovnem izidu nasproten predznak. Kadar so zneski teh poslov evidentirani v skladu z računovodskimi standardi, se upoštevajo v različnih sestavinah kazalnika poslovanja (tj. v sestavini trgovalne knjige in sestavini bančne knjige). Zato finančne institucije ne morejo pobotati zneskov teh poslov, kadar so ti zneski izračunani znotraj finančne sestavine. V tem primeru bi bilo treba institucijam dovoliti, da sprejmejo pristop bonitetnih mej, tj. izračunajo finančno sestavino v skladu z delom 3, naslov I, poglavje 3, Uredbe (EU) št. 575/2013.

(12)

Institucije bi morale trgovalno sestavino vključiti v finančno sestavino, ki vsebuje čisti dobiček ali izgubo iz trgovalnih sredstev in obveznosti, iz obračunavanja varovanja pred tveganjem in iz tečajnih razlik.

(13)

Institucije bi morale bančno sestavino vključiti v finančno sestavino, ki vsebuje čisti dobiček ali izgube iz finančnih sredstev in obveznosti iz netrgovalne knjige ter čisti dobiček ali čiste izgube iz obračunavanja varovanja pred tveganjem in iz tečajnih razlik postavk iz netrgovalne knjige. Izgube, ki so že upoštevane pri izračunu tveganju prilagojenih sredstev za kreditno tveganje, se ne bi smele vključiti v bančno komponento.

(14)

Da bi se preprečila nepravilna uporaba pristopa bonitetnih mej, se pojem „neupravičeno povečanje finančne sestavine“ v primeru ekonomskega varovanja pred tveganjem ne bi smel razširiti tako, da zajema dobiček in izgubo instrumentov za varovanje pred tveganjem v trgovalni knjigi, ki nista jasno povezana z dobičkom in izgubo pred tveganjem varovanih instrumentov v netrgovalni knjigi, vrednotenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ali na primere, ko institucije ne izpolnjujejo v celoti pravil in pogojev pristopa bonitetnih mej iz dela 3, naslov I, poglavje 3, Uredbe (EU) št. 575/2013. Poleg tega bi morale biti prilagoditve finančne sestavine omejene na znesek poslovnega izida, povezanega s tveganji, ki so dejansko krita z varovanjem pred tveganjem, in pomembno izravnati računovodski poslovni izid varovanih postavk.

(15)

Institucije, ki nameravajo sprejeti pristop bonitetnih mej, bi morale biti sposobne izračunati dobiček in izgubo vseh pozicij v trgovalni knjigi za bonitetne namene in netrgovalni knjigi za bonitetne namene v treh poslovnih letih, predvidenih za izračun finančne sestavine. V primeru ekonomskega varovanja pred tveganjem bi morale biti institucije sposobne ugotoviti dobiček in izgubo instrumentov, varovanih pred tveganjem, in z njimi povezanih varovanj, in ta varovanja povezati s tveganji, pred katerimi se varuje, ter dokumentirati razmerje varovanja pred tveganjem v skladu s cilji institucije glede upravljanja tveganj. Ti izračuni so drugačni od izračuna, opravljenega v skladu z računovodskim pristopom, ne temeljijo na harmoniziranih računovodskih standardih in se tudi ne poročajo redno nadzornikom. Zato bi bilo treba sprejetje pristopa bonitetnih mej dovoliti samo institucijam, ki imajo vzpostavljene politike, postopke, sisteme in kontrole, na podlagi katerih lahko ustrezno izvajajo take izračune ter ugotovijo zneske dobička in izgube v primeru ekonomskega varovanja pred tveganjem in jih ustrezno dokumentirajo.

(16)

Da bi preprečili regulativno arbitražo s selektivno uporabo pristopa bonitetnih mej v nekaterih letih izračuna, bi morale institucije uporabljati pristop bonitetnih mej za vsa tri poslovna leta, predvidena za izračun kazalnika poslovanja. Poleg tega bi bilo treba institucijam dovoliti uporabo pristopa bonitetnih mej v kombinaciji z računovodskim pristopom za nekatere subjekte v isti skupini ali nekatere vrste poslov ali računovodskih izbir, vključno s tistimi, ki so povezane z varovanjem strukturiranih izdaj pred tveganjem. Zlasti kadar institucije uporabljajo pristop bonitetnih mej samo za izbrane vrste poslov, bi morale za preostali del bilance stanja uporabljati računovodski pristop.

(17)

Da bi lahko pristojni organi pregledali sprejetje pristopa bonitetnih mej, bi morale institucije, ki nameravajo sprejeti ta pristop, svojim pristojnim organom pred začetkom njegovega izvajanja zagotoviti ustrezno dokumentacijo in informacije. Institucije, ki nameravajo pristop bonitetnih mej uporabljati le delno, bi morale iz istega razloga v obvestilo vključiti tudi informacije o računovodskem pristopu.

(18)

Če kateri koli pogoj, ki omogoča sprejetje pristopa bonitetnih mej, ni več izpolnjen, bi morale institucije ponovno uporabiti računovodski pristop. Da bi preprečili regulativno arbitražo, institucije ne bi smele prepogosto prehajati med tema pristopoma.

(19)

Z vidika operativnega tveganja se pozavarovalni produkti ali storitve konceptualno ne razlikujejo od finančnih produktov ali storitev, katerih prihodki in odhodki, ki izhajajo iz njihove distribucije, so vključeni v kazalnik poslovanja, običajno pod prihodki iz provizij in opravnin ali odhodki za provizije in opravnine. Zato institucija iz izračuna kazalnika poslovanja ne bi smela izključiti vseh prihodkov in odhodkov, ki izhajajo iz prodaje ali distribucije zavarovalnih ali pozavarovalnih produktov ali storitev.

(20)

Nekatere finančne učinke, povezane z zakupljenimi sredstvi ali ki izhajajo iz dogodkov operativnega tveganja, ali nadomestila za zunanje izvajanje, plačane za opravljanje finančnih storitev, bi bilo mogoče v posebnih primerih upoštevati pod naslednjimi postavkami iz člena 314(7) Uredbe (EU) št. 575/2013: administrativni stroški, vključno z odhodki za zaposlene, iz člena 314(7), točka (c), Uredbe (EU) št. 575/2013, amortizacija opredmetenih sredstev in amortizacija neopredmetenih sredstev iz člena 314(7), točka (f), Uredbe (EU) št. 575/2013 ter oslabitev ali odprava oslabitev iz člena 314(7), točka (i), Uredbe (EU) št. 575/2013. V takih primerih institucije teh finančnih učinkov ne bi smele izključiti iz izračuna kazalnika poslovanja.

(21)

V primeru prevzemov, združitev ali odtujitev lahko zaradi upoštevanja obdobja treh poslovnih let na podlagi računovodskih izkazov za izračun kazalnika poslovanja pride do morebitnega razhajanja med kapitalskimi zahtevami za operativno tveganje in dejanskim profilom tveganja dane institucije. Zato je treba določiti metodo za določitev prilagoditve kazalnika poslovanja v primeru združitev, prevzemov ali odtujitev ter pogoje za izdajo dovoljenja, da se iz kazalnika poslovanja izključijo zneski, povezani z odtujenimi subjekti ali dejavnostmi, s čimer se bo zagotovila večja usklajenost med kapitalskimi zahtevami institucij in njihovim dejanskim profilom tveganja.

(22)

Kazalnik poslovanja je približek za operativno tveganje, ki temelji na računovodskih izkazih. Zato bi morale institucije prilagoditev po združitvah ali prevzemih načeloma utemeljiti na revidiranem računovodskem izkazu združenih ali prevzetih subjektov ali dejavnosti. Vendar imajo lahko institucije težave pri pridobivanju preteklega niza točnih podatkov, povezanih z združenimi ali prevzetimi subjekti ali dejavnostmi v obdobju treh poslovnih let, ki se upoštevajo za prikaz poslovanja. Institucije bi zato morale imeti možnost, da uporabijo alternativne možnosti izračuna, kadar pretekli podatki v zvezi s prevzetim ali združenim subjektom ali dejavnostmi niso na voljo ali niso točni, da bi zajele celotno obdobje, ki je pomembno za izračun njihovega kazalnika poslovanja. Te alternativne metode izračuna bi morale biti dovolj konservativne.

(23)

Odtujitev poslovanja ali subjekta ne pomeni vedno, da se operativno tveganje, povezano z odtujenim subjektom ali dejavnostmi, v celoti prenese na prevzemni subjekt. Pogoji odtujitve lahko vsebujejo dogovor o odškodnini v primeru novih obveznosti ali izgub, ki izhajajo iz dogodkov operativnega tveganja, do katerih je prišlo pred odtujitvijo. Zato bi morali v primeru odtujitev pogoji, pod katerimi lahko pristojni organi izdajo dovoljenje iz člena 315(2) Uredbe (EU) št. 575/2013, zlasti zagotoviti, da se odtujeni subjekt ali dejavnost ne štejeta več za relevantna za profil tveganja institucije.

(24)

V skladu s členom 316(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 institucije s kazalnikom poslovanja, enakim ali večjim od 750 milijonov EUR, poleg komponente kazalnika poslovanja zberejo podatke o izgubah iz operativnega tveganja in izračunajo svoje letne izgube iz operativnega tveganja. Mednarodni standardi o operativnem tveganju, vključno s standardi Baselskega odbora za bančni nadzor, zahtevajo, da se dogodki izgube razvrstijo v sedem vrst dogodkov. Za skladnost s temi standardi bi morala taksonomija operativnega tveganja iz člena 317(9) Uredbe (EU) št. 575/2013 temeljiti na istih vrstah dogodkov.

(25)

Za pridobitev dovolj razčlenjenega sistema razvrstitve bi morala taksonomija operativnega tveganja vključevati tudi drugo raven razvrstitve, ki temelji na dobrih praksah v panogi. Glede na to bi bilo treba podatke o dogodkih izgube v taksonomiji operativnega tveganja organizirati v vrste dogodka ravni 1, ki predstavljajo makro dogodke, katerim bi se dodelil dogodek izgube, in kategorije ravni 2, kjer bi se podrobneje navedle značilnosti ustreznih vrst dogodka ravni 1. Za spodbujanje usklajevanja pri evidentiranju dogodkov izgube bi bilo treba kategorije ravni 2 oblikovati in opisati v skladu z mednarodnimi standardi in dobrimi praksami v panogi.

(26)

Za zagotovitev popolnega prikaza izgub institucije bi bilo treba taksonomijo operativnega tveganja oblikovati tako, da bi se vrste dogodka ravni 1 in kategorije ravni 2 medsebojno izključevale in bi bile skupno gledano izčrpne, ne da bi preostala kaka kategorija.

(27)

Čeprav bi morale biti vrste dogodka ravni 1 in kategorije ravni 2 izčrpne, kar se tiče izgub iz operativnega tveganja, bo morda za nekatere dogodke izgube poleg njihove razvrstitve v ustrezno vrsto dogodka ravni 1 in kategorijo ravni 2 mogoče potreben dodaten opis. Da bi bilo beleženje razpoložljivih informacij o dogodkih izgube čim bolj izdatno, bi morale institucije tem dogodkom dodeliti enega ali po potrebi več atributov. Atributi zaradi svoje narave ne bi smeli biti zasnovani tako, da bi se medsebojno izključevali in bili skupno gledano izčrpni. Zato bi moralo biti mogoče enemu dogodku izgube dodeliti več atributov, vključno z dogodki izgube, povezanimi s „tretjimi ponudniki storitev IKT“, kot so opredeljeni v členu 3, točka 19, Uredbe (EU) 2022/2554 Evropskega parlamenta in Sveta (2), ki bi jim bilo treba dodeliti atributa „tveganje na področju IKT“ in „tveganje tretje osebe“.

(28)

Za ustrezen opis izgub, ki jih je ustvarila institucija, bi morale institucije v nizu podatkov o izgubah evidentirati le izgube, ki so pomembne za izračun letne izgube iz operativnega tveganja. Vendar institucije v niz podatkov o izgubah ne bi smele vključiti izgub, ki se povrnejo v petih delovnih dneh, saj se izgube pripoznajo kot hitro povrnjene.

(29)

Taksonomija za izgube iz operativnega tveganja bi morala omogočati učinkovit nadzor nad operativnim tveganjem in bi morala biti sorazmerna, ko se prvič uporabi. Zato bi bilo treba pretekle podatke kategorij in atributov ravni 2 zagotoviti po najboljših močeh ali na prostovoljni podlagi vsaj za celo leto 2025. Ker pa so kategorije ravni 1 v primerjavi z obstoječim okvirom nespremenjene, bi morale institucije pretekle podatke zagotoviti vsaj za leta od 1. januarja 2016.

(30)

Združitve in prevzemi lahko institucijo obvežejo, da izračuna letno izgubo iz operativnega tveganja zaradi povečanega kazalnika poslovanja. Poleg tega lahko izzivi, ki izhajajo iz integracije združenih ali prevzetih subjektov, od institucij zahtevajo, da izračunajo izgube iz operativnega tveganja, kar bi zanje lahko pomenilo pretirano breme. Zato bi bilo treba institucijam dati na voljo dovolj časa za izpolnitev zahteve po izračunu letne izgube iz operativnega tveganja.

(31)

Zgodi se lahko, da institucije poročajo kazalnik poslovanja, ki je enak ali večji od 750 milijonov EUR, le začasno zaradi prehodnih okoliščin. Če bi morale izračunati letno izgubo iz operativnega tveganja, tudi če je preseženi prag le začasna izjema v določenem časovnem okviru, bi zato za te institucije to pomenilo pretirano breme.

(32)

V posebnih okoliščinah se lahko za upravljanje reševanja institucij ustanovijo premostitvene institucije. Glede na posebnost premostitvenih institucij in njihovo začasno naravo bi za te institucije izračun letne izgube iz operativnega tveganja pomenil pretirano breme. Zato bi jih bilo treba izvzeti iz te zahteve.

(33)

Prevzeti ali združeni subjekti ali dejavnosti lahko evidentirajo izgube z uporabo taksonomije tveganja, ki je drugačna od taksonomije poročajoče institucije. Za zagotovitev primerljivosti in doslednosti podatkov bi morala poročajoča institucija prerazvrstiti izgube prevzetih ali združenih subjektov z uporabo taksonomije tveganja iz člena 317 Uredbe (EU) št. 575/2013.

(34)

Izgube prevzetih ali združenih subjektov ali dejavnosti so lahko v valuti, ki je drugačna od valute poročajoče institucije. Zato bi morale institucije te izgube vključiti v izgube poročajoče institucije, pri čemer bi morale za vsako desetletno obdobje uporabiti menjalni tečaj, uporabljen na koncu zadevnega leta.

(35)

Združeni ali prevzeti subjekti ali dejavnosti morda ne smejo evidentirati izgub ali morda evidentirajo izgube z uporabo taksonomije tveganja, ki je drugačna od taksonomije tveganja iz člena 317(9) Uredbe (EU) št. 575/2013, ker se od teh subjektov ali dejavnosti v skladu z veljavnim pravom ne zahteva, da oblikujejo niz podatkov o izgubah v skladu s členom 317(2) navedene uredbe. Možno je tudi, da združeni ali prevzeti subjekti ali dejavnosti niso spadali na področje uporabe člena 317 Uredbe (EU) št. 575/2013 za vsako od desetih let pred prevzemom ali združitvijo. V takih primerih bi morale institucije izračunati letno izgubo iz operativnega tveganja z uporabo poročanih izgub, za katere so na voljo podatki, pri čemer bi morale prilagoditi rezultat za stopnjo kritja ali poročane izgube glede na celotno institucijo.

(36)

Določbe te uredbe so tesno povezane, saj vse določajo ključne vidike zahtev glede operativnega tveganja. Da bi se zagotovila skladnost med navedenimi določbami, olajšal dostop za končne uporabnike in institucijam omogočila dosledna uporaba navedenih določb, bi jih bilo treba vključiti v eno samo uredbo.

(37)

Ta uredba temelji na osnutku regulativnih tehničnih standardov, ki ga je Komisiji predložil Evropski bančni organ.

(38)

Evropski bančni organ je opravil javna posvetovanja o osnutku regulativnih tehničnih standardov, na katerem temelji ta uredba, analiziral morebitne povezane stroške in koristi ter zaprosil za mnenje interesno skupino za bančništvo, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (3) –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

DEL I

SESTAVINE KAZALNIKA POSLOVANJA, ELEMENTI, KI SE IZKLJUČIJO IZ TEGA KAZALNIKA, IN PRILAGODITVE TEGA KAZALNIKA

NASLOV I

SESTAVINE KAZALNIKA POSLOVANJA

POGLAVJE 1

Sestavina obresti, zakupov in dividend

Člen 1

Prihodki od obresti

Institucije izračunajo prihodke od obresti iz člena 314(2) Uredbe (EU) št. 575/2013 kot vsoto naslednjih podpostavk:

(a)

prihodki od obresti iz finančnih sredstev v posesti za trgovanje;

(b)

prihodki od obresti iz netrgovalnih finančnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida;

(c)

prihodki od obresti iz finančnih sredstev, določenih kot merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida;

(d)

prihodki od obresti iz finančnih sredstev po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa;

(e)

prihodki od obresti iz finančnih sredstev po odplačni vrednosti;

(f)

prihodki od obresti iz obračunavanja varovanja pred tveganjem – izvedeni finančni instrumenti na obrestno tveganje;

(g)

prihodki od obresti iz drugih sredstev;

(h)

prihodki od obresti iz obveznosti;

(i)

prihodki iz poslovnih najemov, vključno s prihodki iz najemnin iz naložbenih nepremičnin;

(j)

prihodki iz sprememb poštene vrednosti naložbenih nepremičnin, ki ustvarjajo najemnine in se merijo z modelom poštene vrednosti;

(k)

dobiček od zakupljenih sredstev, vključno z dobičkom iz naslova sprememb zakupa.

Člen 2

Odhodki za obresti

Institucije izračunajo odhodke za obresti iz člena 314(2) Uredbe (EU) št. 575/2013 kot vsoto naslednjih podpostavk:

(a)

odhodki za obresti iz finančnih obveznosti v posesti za trgovanje;

(b)

odhodki za obresti iz finančnih obveznosti, določenih kot merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida;

(c)

odhodki za obresti iz finančnih obveznosti, merjenih po odplačni vrednosti;

(d)

odhodki za obresti iz obračunavanja varovanja pred tveganjem – izvedeni finančni instrumenti na obrestno tveganje;

(e)

odhodki za obresti iz drugih obveznosti;

(f)

odhodki za obresti iz sredstev;

(g)

odhodki za poslovni najem, vključno z neposrednimi poslovnimi odhodki iz naložbenih nepremičnin, ki ustvarjajo najemnino;

(h)

odhodki iz sprememb poštene vrednosti naložbenih nepremičnin, ki ustvarjajo najemnine in se merijo z modelom poštene vrednosti;

(i)

izgube iz sredstev v poslovnem najemu;

(j)

amortizacija in oslabitev ali odprava oslabitve sredstev v poslovnem najemu, katerih prihodki ali odhodki so vključeni v izračun sestavine obresti.

Podpostavke iz prvega pododstavka ne vsebujejo nobenih odhodkov zaradi dogodkov operativnega tveganja. Institucije namesto tega te odhodke vključijo v postavko iz člena 6(1), točka (d)(i).

Člen 3

Sestavina sredstev

Institucije izračunajo sestavino sredstev iz člena 314(2) Uredbe (EU) št. 575/2013 kot vsoto naslednjih podpostavk:

(a)

bruto knjigovodska vrednost stanja denarnih sredstev pri centralnih bankah in drugih vlog na vpogled;

(b)

bruto knjigovodska vrednost dolžniških vrednostnih papirjev;

(c)

bruto knjigovodska vrednost kreditov in drugih finančnih sredstev;

(d)

poštena vrednost izvedenih finančnih instrumentov, razvrščenih kot finančna sredstva, na referenčni datum za izračun sestavine sredstev, če so bili tokovi iz takih izvedenih finančnih instrumentov med poslovnim letom pripoznani v sestavini obresti;

(e)

knjigovodska vrednost opredmetenih in neopredmetenih sredstev, ki so predmet zakupa.

Za namene točke (d) institucije vključijo trgovanje, ekonomska varovanja pred tveganjem in obračunavanje varovanja pred tveganjem.

Člen 4

Sestavina dividend

Sestavina dividend iz člena 314(2) Uredbe (EU) št. 575/2013 je sestavljena iz prihodka od dividend iz lastniških instrumentov in naložb.

POGLAVJE 2

Sestavina storitev

Člen 5

Drugi poslovni prihodki

Institucije izračunajo druge poslovne prihodke iz člena 314(5) Uredbe (EU) št. 575/2013 kot vsoto naslednjih podpostavk, z izjemo izterjave administrativnih stroškov:

(a)

prihodki iz sprememb poštene vrednosti opredmetenih sredstev, ki se merijo z modelom poštene vrednosti, razen prihodkov iz sprememb poštene vrednosti naložbenih nepremičnin, ki ustvarjajo najemnine in se merijo z modelom poštene vrednosti;

(b)

prihodki iz drugih prihodkov, ki ne izhajajo iz zakupov;

(c)

dobiček iz nekratkoročnih sredstev in skupin za odtujitev, razvrščenih kot v posesti za prodajo, ki jih ni mogoče razvrstiti kot ustavljeno poslovanje.

Člen 6

Drugi poslovni odhodki

1.   Institucije izračunajo druge poslovne odhodke iz člena 314(5) Uredbe (EU) št. 575/2013 kot vsoto naslednjih postavk:

(a)

odhodki iz sprememb poštene vrednosti opredmetenih sredstev, ki se merijo z modelom poštene vrednosti, razen odhodkov iz sprememb poštene vrednosti naložbenih nepremičnin, ki ustvarjajo najemnine in se merijo z modelom poštene vrednosti;

(b)

odhodki iz drugih odhodkov, ki ne izhajajo iz dogodkov operativnega tveganja in zakupljenih sredstev;

(c)

izgube iz nekratkoročnih sredstev in skupin za odtujitev, razvrščenih kot v posesti za prodajo, ki jih ni mogoče razvrstiti kot ustavljeno poslovanje;

(d)

izgube, odhodki, rezervacije in drugi finančni učinki, ki izhajajo iz dogodkov operativnega tveganja, upoštevani v kateri koli postavki izkaza poslovnega izida, vključno s tistimi izgubami, odhodki, rezervacijami in drugimi finančnimi učinki, ki so upoštevani v naslednjih postavkah:

(i)

odhodki za obresti;

(ii)

drugi poslovni odhodki;

(iii)

odhodki za zaposlene;

(iv)

drugi administrativni stroški;

(v)

amortizacija;

(vi)

rezervacije ali (–) odprava rezervacij;

(vii)

oslabitev ali (–) odprava oslabitve.

2.   Za namene odstavka 1, točka (d), izgube, odhodki, rezervacije in drugi finančni učinki, ki izhajajo iz dogodkov operativnega tveganja:

(a)

izključujejo povezana plačila, prejeta od drugje kot iz kupljenih zavarovalnih ali pozavarovalnih polic;

(b)

ne smejo izključevati nobenih povezanih plačil, prejetih iz kupljenih zavarovalnih ali pozavarovalnih polic;

(c)

vključujejo tiste izjemne izgube, ki se lahko na po prejemu dovoljenja, ki ga izda pristojni organ v skladu s členom 320(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, izključijo iz izračuna letne izgube iz operativnega tveganja institucije.

Člen 7

Sestavina prihodkov iz provizij in opravnin

Sestavina prihodkov iz provizij in opravnin iz člena 314(5) Uredbe (EU) št. 575/2013 vključuje prihodke iz pomožnih dejavnosti, povezanih s finančnimi storitvami, vključno s prihodki iz dejavnosti IT, ki so potrebne za izvedbo finančne storitve. Institucije izračunajo prihodke iz provizij in opravnin kot vsoto naslednjih postavk:

(a)

prihodki iz provizij in opravnin iz vrednostnih papirjev;

(b)

prihodki iz provizij in opravnin iz podjetniškega financiranja;

(c)

prihodki iz provizij in opravnin iz svetovanja na podlagi plačila;

(d)

prihodki iz provizij in opravnin iz kliringa ter poravnave;

(e)

prihodki iz provizij in opravnin iz upravljanja premoženja;

(f)

prihodki iz provizij in opravnin iz skrbniških storitev;

(g)

prihodki iz provizij in opravnin iz osrednjih administrativnih storitev za kolektivne naložbe;

(h)

prihodki iz provizij in opravnin iz fiduciarnih poslov;

(i)

prihodki iz provizij in opravnin iz plačilnih storitev;

(j)

prihodki iz provizij in opravnin iz virov strank, ki se razdelijo, ne pa upravljajo;

(k)

prihodki iz provizij in opravnin iz strukturiranih finančnih instrumentov;

(l)

prihodki iz provizij in opravnin iz dejavnosti servisiranja kreditov;

(m)

prihodki iz provizij in opravnin iz prevzetih obveznosti iz kreditov;

(n)

prihodki iz provizij in opravnin iz danih finančnih poroštev;

(o)

prihodki iz provizij in opravnin iz odobrenih kreditov;

(p)

prihodki iz provizij in opravnin iz tujih valut;

(q)

prihodki iz provizij in opravnin iz blaga;

(r)

drugi prihodki iz provizij in opravnin.

Člen 8

Sestavina odhodkov za provizije in opravnine

Sestavina odhodkov za provizije in opravnine iz člena 314(5) Uredbe (EU) št. 575/2013 vključuje odhodke za pomožne dejavnosti, povezane s finančnimi storitvami, vključno z odhodki za dejavnosti IT, ki so potrebne za izvedbo finančne storitve. Institucije izračunajo odhodke za provizije in opravnine kot vsoto naslednjih postavk:

(a)

odhodki za provizije in opravnine iz vrednostnih papirjev;

(b)

odhodki za provizije in opravnine iz kliringa ter poravnave;

(c)

odhodki za provizije in opravnine iz upravljanja premoženja;

(d)

odhodki za provizije in opravnine iz skrbniških storitev;

(e)

odhodki za provizije in opravnine iz plačilnih storitev;

(f)

odhodki za provizije in opravnine iz dejavnosti servisiranja kreditov;

(g)

odhodki za provizije in opravnine iz prejetih obvez iz kreditov;

(h)

odhodki za provizije in opravnine iz prejetih finančnih poroštev;

(i)

odhodki za provizije in opravnine iz zunanje zagotovljene distribucije produktov;

(j)

odhodki za provizije in opravnine iz tujih valut;

(k)

drugi odhodki za provizije in opravnine.

POGLAVJE 3

Finančna sestavina

Člen 9

Izračun finančne sestavine

Institucije pri izračunu finančne sestavine iz člena 314(6) Uredbe (EU) št. 575/2013 uporabijo enega od naslednjih pristopov:

(a)

„računovodski pristop“, skladno s katerim izračunajo finančno sestavino v skladu s členoma 10 in 11 te uredbe na podlagi veljavnega računovodskega okvira;

(b)

„pristop bonitetnih mej“, skladno s katerim izračunajo finančno sestavino v skladu s členom 12 te uredbe na podlagi bonitetne meje iz dela 3, naslov I, poglavje 3, Uredbe (EU) št. 575/2013, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(i)

nekatere vrste izvedenih poslov ali sprejetih računovodskih izbir, vključno z ekonomskim varovanjem poštene vrednosti pred tveganjem prek pozicij v poslovnem izidu in ločevanjem izvedenih finančnih instrumentov od gostiteljskih hibridnih ali strukturiranih finančnih instrumentov, v katere so vgrajeni, povzročijo neupravičeno povečanje finančne sestavine pri uporabi računovodskega pristopa;

(ii)

institucija ima vzpostavljene politike, postopke, sisteme in kontrole za:

(1)

ugotavljanje dobička in izgube instrumentov, varovanih pred tveganjem, in povezanih varovanj pred tveganjem, pri čemer se ta povezana varovanja pred tveganjem povežejo s tveganji, pred katerimi se varuje;

(2)

pravilno izračunavanje dobičkov in izgub bonitetne trgovalne knjige in bonitetne netrgovalne knjige;

(iii)

notranje politike, postopki, sistemi in kontrole omogočajo dokumentiranje razmerja varovanja pred tveganjem in njegovih sprememb skozi čas na podlagi ciljev in odločitev pri upravljanju tveganj;

(iv)

prilagoditve finančne sestavine so omejene na znesek poslovnega izida, povezanega s tveganji, ki so dejansko krita z varovanjem pred tveganjem, in pomembno izravnavajo računovodski poslovni izid varovanih postavk.

Oddelek 1

Izračun finančne sestavine v skladu z računovodskim pristopom

Člen 10

Sestavina trgovalne knjige

Institucije pri izračunu finančne sestavine v skladu z računovodskim pristopom izračunajo sestavino trgovalne knjige iz člena 314(6) Uredbe (EU) št. 575/2013 kot vsoto naslednjih postavk:

(a)

dobički ali (–) izgube iz finančnih sredstev in obveznosti v posesti za trgovanje, neto;

(b)

dobički ali (–) izgube iz obračunavanja varovanja pred tveganjem, neto, kadar se obračunavanje varovanja pred tveganjem uporablja za varovanje finančnih sredstev in obveznosti v posesti za trgovanje;

(c)

tečajne razlike [dobiček ali (–) izguba], neto, kadar take razlike izhajajo iz finančnih sredstev in obveznosti v posesti za trgovanje.

Člen 11

Sestavina bančne knjige

Institucije pri izračunu finančne sestavine v skladu z računovodskim pristopom izračunajo sestavino bančne knjige iz člena 314(6) Uredbe (EU) št. 575/2013 kot vsoto naslednjih postavk:

(a)

dobički ali (–) izgube iz odprave pripoznanja finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, neto;

(b)

dobički ali (–) izgube iz finančnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje;

(c)

dobički ali (–) izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, določenih za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, neto;

(d)

dobički ali (–) izgube iz obračunavanja varovanja pred tveganjem, neto, kadar se obračunavanje varovanja pred tveganjem uporablja za varovanje finančnih sredstev in obveznosti, razen tistih v posesti za trgovanje;

(e)

tečajne razlike [dobiček ali (–) izguba], neto, kadar take razlike izhajajo iz finančnih sredstev in obveznosti, razen tistih v posesti za trgovanje.

Oddelek 2

Izračun finančne sestavine v skladu s pristopom bonitetnih mej

Člen 12

Pristop bonitetnih mej

1.   Institucije pri uporabi pristopa bonitetnih mej za izračun finančne sestavine prilagodijo postavke iz členov 10 in 11 te uredbe v skladu z delom 3, naslov I, poglavje 3, Uredbe (EU) št. 575/2013.

2.   Institucije uporabljajo pristop bonitetnih mej skladno s svojimi strategijami, politikami, postopki, sistemi in kontrolami, kot je določeno v delu 3, naslov I, poglavje 3, Uredbe (EU) št. 575/2013.

3.   Institucije lahko uporabljajo pristop bonitetnih mej v kombinaciji z računovodskim pristopom.

Za namene prvega pododstavka lahko institucije uporabljajo pristop bonitetnih mej za nekatere subjekte v isti skupini ali za nekatere vrste poslov. V tem primeru morajo institucije dokazati, da tak obseg pristopa bonitetnih mej ni bil izbran zaradi regulativne arbitraže. Institucije za preostali del bilance stanja uporabljajo računovodski pristop. Institucije pristojne organe uradno obvestijo o vseh pomembnih spremembah obsega pristopa bonitetnih mej v skladu s členom 13.

4.   Institucije uporabljajo pristop bonitetnih mej za vsa tri poslovna leta, predvidena za izračun finančne sestavine.

5.   Kadar institucije uporabljajo pristop bonitetnih mej, pristojni organi preverijo, ali so izpolnjeni pogoji iz člena 9, točka (b).

Člen 13

Postopek uradnega obveščanja za uporabo pristopa bonitetnih mej

1.   Institucije svoj pristojni organ uradno obvestijo o nameri uporabljati pristop bonitetnih mej vsaj 90 dni pred začetkom uporabe tega pristopa.

2.   Uradno obvestilo o nameri uporabljati pristop bonitetnih mej vsebuje naslednje:

(a)

potrditev, da je uporabo pristopa bonitetnih mej odobril upravljalni organ ali notranji odbor, ki ga je ta imenoval, in datum te odobritve;

(b)

datum, od katerega se bo uporabljal pristop bonitetnih mej;

(c)

opis vrst izvedenih poslov ali sprejetih računovodskih izbir, ki povzročijo neupravičeno povečanje finančne sestavine, in pričakovanj institucije glede njihovega razvoja;

(d)

opis portfeljev sestavine trgovalne knjige in sestavine bančne knjige, na katere vpliva neupravičeno povečanje;

(e)

vrednost portfeljev iz točke (d) na referenčni datum uradnega obvestila, izraženo kot:

(i)

hipotetični znesek za izvedene finančne instrumente;

(ii)

nominalni znesek za dolžniške instrumente;

(iii)

tržna vrednost za delnice in kolektivne naložbene podjeme;

(f)

kadar uradno obvestilo predloži konsolidirajoči subjekt, prispevek posameznih podrejenih družb k portfeljem iz točk (d) in (e);

(g)

opis prilagoditev postavk iz členov 10 in 11 zaradi uporabe pristopa bonitetnih mej;

(h)

analizo učinka uporabe pristopa bonitetnih mej v primerjavi z računovodskim pristopom na zadnji datum poročanja na:

(i)

sestavino trgovalne knjige;

(ii)

sestavino bančne knjige;

(iii)

finančno sestavino;

(iv)

kazalnik poslovanja;

(v)

kapitalske zahteve za operativno tveganje;

(i)

kadar institucije uporabljajo pristop bonitetnih mej v kombinaciji z računovodskim pristopom v skladu s členom 12(3):

(i)

opis vrst poslov, za katere se uporablja računovodski pristop;

(ii)

analizo učinka uporabe računovodskega pristopa v primerjavi s pristopom bonitetnih mej na zadnji datum poročanja na:

(1)

sestavino trgovalne knjige;

(2)

sestavino bančne knjige;

(3)

finančno sestavino;

(4)

kazalnik poslovanja;

(5)

kapitalske zahteve za operativno tveganje;

(j)

opis politik, postopkov, sistemov in kontrol iz člena 9, točka (b)(ii);

(k)

poročilo neodvisnega pregleda neodvisne enote institucije za nadzor nad tveganji ali notranje ali zunanje revizije o izpolnjevanju pogojev iz člena 9, točka (b).

3.   90-dnevno obdobje iz odstavka 1 se začne šele, ko so informacije in dokumentacija iz odstavka 2 popolne.

4.   Institucije posodobijo naslednjo dokumentacijo in to posodobitev predložijo svojemu pristojnemu organu:

(a)

vsaj enkrat letno dokumentacijo iz odstavka 2, točke (c) do (i) in točka (k);

(b)

dokumentacijo iz odstavka 2, točka (j), vendar le, če je v obdobju uporabe pristopa bonitetnih mej prišlo do sprememb.

Za namene točke (a) institucije svojemu pristojnemu organu predložijo dokumentacijo iz odstavka 2, točki (h) in (i), na referenčni datum posodobitve izračuna kazalnika poslovanja.

Člen 14

Ponovna uporaba računovodskega pristopa

1.   Institucije začnejo ponovno uporabljati računovodski pristop, kadar kateri koli pogoj iz člena 9, točka (b), ni več izpolnjen.

2.   Institucije, ki so začele ponovno uporabljati računovodski pristop, uporabijo ta računovodski pristop za vsa tri poslovna leta, predvidena za izračun finančne sestavine.

3.   Institucije, ki so začele ponovno uporabljati računovodski pristop, naslednja tri poslovna leta ne uporabijo ponovno pristopa bonitetnih mej.

Člen 15

Postopek uradnega obveščanja za ponovno uporabo računovodskega pristopa

1.   Institucije obvestijo pristojne organe o ponovni uporabi računovodskega pristopa vsaj 90 dni pred njenim začetkom.

2.   Obvestilo o ponovni uporabi računovodskega pristopa vsebuje:

(a)

potrditev, da je ponovno uporabo računovodskega pristopa odobril upravljalni organ ali notranji odbor, ki ga je imenoval upravljalni organ, in datum te odobritve;

(b)

datum, od katerega se bo uporabljal računovodski pristop;

(c)

informacije o pogojih iz člena 9, točka (b), ki niso več izpolnjeni;

(d)

analizo učinka ponovne uporabe računovodskega pristopa v primerjavi s pristopom bonitetnih mej na zadnji datum poročanja na:

(i)

sestavino trgovalne knjige;

(ii)

sestavino bančne knjige;

(iii)

finančno sestavino;

(iv)

kazalnik poslovanja;

(v)

kapitalske zahteve za operativno tveganje;

(e)

poročilo neodvisnega pregleda neodvisne enote institucije za nadzor nad tveganji ali notranje ali zunanje revizije glede točk (c) in (d).

NASLOV II

ELEMENTI, KI SE IZKLJUČIJO IZ KAZALNIKA POSLOVANJA

Člen 16

Obseg izključitev iz kazalnika poslovanja

1.   Za namene člena 314(7), točka (a), Uredbe (EU) št. 575/2013 institucije iz izračuna kazalnika poslovanja ne izključijo prihodkov in odhodkov, ki izhajajo iz distribucije zavarovalnih ali pozavarovalnih produktov ali storitev.

2.   Za namene člena 314(7), točka (c), Uredbe (EU) št. 575/2013 institucije iz izračuna kazalnika poslovanja ne izključijo naslednjih postavk, kadar so obravnavane kot administrativni stroški:

(a)

provizij za zunanje izvajanje, plačanih za opravljanje finančnih storitev;

(b)

odhodkov za zakupe;

(c)

administrativnih stroškov, vključno z odhodki za zaposlene, ki izhajajo iz dogodkov operativnega tveganja.

3.   Za namene člena 314(7), točki (f) in (i), Uredbe (EU) št. 575/2013 institucije iz izračuna kazalnika poslovanja ne izključijo naslednjih postavk, kadar so povezane z zakupljenimi sredstvi ali izhajajo iz dogodkov operativnega tveganja:

(a)

amortizacije opredmetenih sredstev;

(b)

amortizacije neopredmetenih sredstev;

(c)

oslabitve ali (–) odprave oslabitve.

NASLOV III

PRILAGODITVE KAZALNIKA POSLOVANJA

Člen 17

Izračun prilagoditev kazalnika poslovanja v primeru združitev in prevzemov

1.   Institucije pri izračunu kazalnika poslovanja vključijo postavke prevzetih ali združenih subjektov ali dejavnosti na podlagi preteklih revidiranih računovodskih izkazov. Za prevzeme dejavnosti, za katere namenski računovodski izkazi v preteklosti niso bili pripravljeni, institucije pri izračunu upoštevajo pretekle finančne informacije, uporabljene za končno vrednotenje prevzete dejavnosti.

2.   Institucije, ki lahko dokažejo, da pretekli revidirani računovodski izkazi ali pretekle finančne informacije v zvezi s prevzeto ali združeno dejavnostjo ali subjektom niso na voljo ali niso točne, vključijo prevzete ali združene subjekte ali dejavnosti v izračun svojega kazalnika poslovanja z uporabo kazalnika poslovanja institucije, pomnoženega s faktorjem za združitve in prevzeme (M & A), ki se izračuna v skladu z naslednjo formulo in na podlagi zadnjih razpoložljivih in točnih finančnih informacij v zvezi s tem subjektom ali dejavnostjo, vključno za tekoče finančno leto na letni ravni:

Formula

pri čemer se neto poslovni prihodki izračunajo v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2024/3117 (4) (FINREP F02.00_r355_c010).

3.   Kadar pristop z uporabo faktorja M&A ni izvedljiv zaradi pomanjkanja podatkov, institucije vključijo prevzete ali združene subjekte ali dejavnosti v izračun svojega kazalnika poslovanja z uporabo finančnih napovedi v zvezi s tem subjektom ali dejavnostjo na podlagi informacij, uporabljenih za končno vrednotenje.

4.   Institucije namesto pristopa iz odstavka 2 za izračun kazalnika poslovanja uporabijo svoje revidirane računovodske izkaze, takoj ko sta prevzeti ali združeni subjekt ali dejavnost v celoti vključena v računovodske izkaze institucij.

5.   Institucije uporabijo tudi vse prilagoditve kazalnika poslovanja v skladu z odstavki 1 do 4 na ravni svoje nadrejene osebe, kadar za tako nadrejeno osebo velja Uredba (EU) št. 575/2013 v skladu s členom 11 navedene uredbe.

6.   Institucije svoj pristojni organ uradno obvestijo o svojem načrtu, da bodo v izračun kazalnika poslovanja vključile subjekte ali dejavnosti, ki bodo prevzeti ali združeni, v skladu z metodami iz odstavkov 1, 2 in 3. Institucije to uradno obvestilo pošljejo nemudoma in najpozneje ob vključitvi subjektov ali dejavnosti, ki bodo prevzeti ali združeni, v skladu s členom 315(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, ter predstavijo kapitalske zahteve za operativno tveganje, izračunane v skladu z odstavki 1, 2 in 3 tega člena.

Člen 18

Časovni okvir prilagoditev kazalnika poslovanja po združitvah in prevzemih

Institucije upoštevajo prilagoditve iz člena 17 na prvi veljavni datum predložitve poročila v skladu z Izvedbeno uredbo (EU) 2024/3117 po datumu, na katerega začne učinkovati združitev ali prevzem.

Člen 19

Postopek za izdajo dovoljenja, da se iz kazalnika poslovanja izključijo zneski, povezani z odtujenimi subjekti ali dejavnostmi

1.   Pristojni organi lahko institucijam izdajo dovoljenje iz člena 315(2) Uredbe (EU) št. 575/2013 po tem, ko so analizirali profil operativnega tveganja naslednjih postavk:

(a)

prispevka odtujenih subjektov ali dejavnosti k izgubam iz operativnega tveganja institucije v zadnjih najmanj petih poslovnih letih;

(b)

vsakega pogodbenega dogovora, s katerim se institucija ali kateri koli drug subjekt v njeni skupini zaveže, da bo kupcu odtujenih subjektov ali dejavnosti zagotovil nadomestilo ali odškodnino za prihodnje izgube ali obveznosti, ki izhajajo iz dogodkov operativnega tveganja, do katerih je prišlo pred odtujitvijo;

(c)

učinka odtujitve subjektov ali dejavnosti na strukturo upravljanja operativnega tveganja institucije, ki bi ogrozil njeno zmožnost ugotavljanja, merjenja in zmanjševanja operativnega tveganja, vključno s spremembami sistemov informacijske tehnologije, prenosom virov in vsemi drugimi ustreznimi vidiki prestrukturiranja.

2.   Institucije, ki zaprosijo za dovoljenje iz člena 315(2) Uredbe (EU) št. 575/2013, svojemu pristojnemu organu predložijo naslednje:

(a)

opis odtujitve subjektov ali dejavnosti, razloge zanjo in datume njene izvedbe;

(b)

kvantitativno analizo učinka odtujitve subjektov ali dejavnosti na kapitalske zahteve za operativno tveganje in vsa dokazila, vključno z revidiranimi računovodskimi izkazi in pro forma računovodskimi izkazi, ki jih pripravi neodvisni revizor;

(c)

podrobnosti o izgubah iz operativnega tveganja, povezanih z odtujenim subjektom ali dejavnostjo, v zadnjih desetih poslovnih letih, če so na voljo;

(d)

pogoje odtujitve subjektov ali dejavnosti, vključno z morebitnimi stranskimi dogovori, in pravno analizo obveznosti, ki bi lahko nastale zaradi dogodkov, do katerih je prišlo pred odtujitvijo;

(e)

potrditev, da je upravljalni organ odobril odtujitev subjektov ali dejavnosti, in datum te odobritve;

(f)

analizo učinka odtujitve subjektov ali dejavnosti na strukturo upravljanja operativnega tveganja institucije;

(g)

vse dodatne dokumente ali informacije, ki dokazujejo, da se odtujeni subjekt ali dejavnosti ne štejejo več za pomembne za profil tveganja institucije.

3.   Institucije predložijo popolno vlogo za izdajo dovoljenja iz člena 315(2) Uredbe (EU) št. 575/2013 zadevnemu pristojnemu organu vsaj 90 dni pred načrtovanim datumom prilagoditve kazalnika poslovanja.

4.   Zadevni pristojni organ pisno odgovori na vlogo za izdajo dovoljenja iz člena 315(2) Uredbe (EU) št. 575/2013 v 90 dneh od prejema popolne dokumentacije, priložene navedeni vlogi.

Člen 20

Postopek za izdajo dovoljenja za izključitev zneskov, povezanih z odtujenimi subjekti ali dejavnostmi, iz kazalnika poslovanja, kadar je učinek odtujitev majhen

1.   Kadar se predloži vloga iz člena 19(2), se šteje, da je dovoljenje iz člena 315(2) Uredbe (EU) št. 575/2013 izdano, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:

(a)

vsota neto poslovnih prihodkov odtujenih subjektov ali dejavnosti v poslovnem letu predstavlja največ 5 % neto poslovnih prihodkov institucije, ki jih je odtujila, v istem poslovnem letu;

(b)

pristojni organ ne nasprotuje vlogi v pisni obliki v 90 dneh od prejema popolne dokumentacije, priložene vlogi institucije za izdajo dovoljenja.

2.   Institucije opravijo izračun iz odstavka 1, točka (a), na koncu predhodnega poslovnega leta, pri čemer uporabijo znesek neto poslovnih prihodkov odtujenih subjektov ali dejavnosti in institucije, ki jih je odtujila.

Člen 21

Izračun prilagoditve kazalnika poslovanja v primeru odtujitev

Institucije, ki so pridobile dovoljenje iz člena 19 ali 20, kot je ustrezno, lahko izključijo zneske kazalnika poslovanja, povezane z odtujenimi subjekti ali dejavnostmi za zadnja tri poslovna leta, na podlagi revidiranih računovodskih izkazov teh subjektov ali finančnih informacij, uporabljenih za končno vrednotenje teh dejavnosti.

Člen 22

Časovni okvir za prilagoditve kazalnika poslovanja v primeru odtujitve

Institucije, ki jim je bilo izdano dovoljenje iz člena 19 ali 20, kot je ustrezno, lahko prilagodijo svoj kazalnik poslovanja v skladu s členom 21. Te institucije poročajo revidirane kapitalske zahteve za operativno tveganje na naslednji veljavni datum predložitve poročila, kot je določen v Izvedbeni uredbi (EU) 2024/3117.

DEL II

TAKSONOMIJA ZA IZGUBE IZ OPERATIVNEGA TVEGANJA, POGOJI, POD KATERIMI SE LAHKO IZRAČUN LETNE IZGUBE IZ OPERATIVNEGA TVEGANJA ŠTEJE ZA PRETIRANO BREME, IZRAČUN NIZA PODATKOV O IZGUBAH IN PRILAGODITVE TEGA NIZA PODATKOV O IZGUBAH

NASLOV I

TAKSONOMIJA ZA IZGUBE IZ OPERATIVNEGA TVEGANJA

Člen 23

Razvrstitev dogodkov izgube

1.   Za namene člena 317(7) Uredbe (EU) št. 575/2013 institucije vsak dogodek izgube razvrstijo v eno samo vrsto dogodka ravni 1 v skladu s členom 24 te uredbe in v eno samo kategorijo ravni 2 v skladu s členi 25 do 31 te uredbe. Kadar dogodek izgube spada v več vrst dogodka ravni 1 ali več kategorij ravni 2, institucije ta dogodek razvrstijo v najustreznejšo vrsto dogodka ravni 1 ali kategorijo ravni 2.

2.   Institucije vsakemu dogodku izgube dodelijo vse ustrezne atribute v skladu s členom 32.

3.   Institucije v niz podatkov o izgubah ne vključijo izgub, ki se v celoti povrnejo v petih delovnih dneh. Kadar je povrnitev delna, institucije v bruto izgubo iz člena 318(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 vključijo le del izgube, ki se ne povrne v petih delovnih dneh.

4.   Institucije za dogodke izgube štejejo izgube zaradi sodnih postopkov, ki so posledica vseh pravnih sporov in poravnav, vključno z odrejenimi sodnimi poravnavami ter izvensodnimi spori in poravnavami.

Člen 24

Razvrstitev ravni 1

Institucije vsak dogodek izgube razvrstijo v eno od naslednjih vrst dogodka ravni 1:

Razvrstitev – vrsta dogodka ravni 1

Opis

Referenčna številka

Notranja goljufija

Izgube zaradi dejanj, katerih namen je poneverba in odtujitev lastnine, z izjemo dogodkov, povezanih z raznolikostjo/diskriminacijo, v katere je vpletena vsaj ena notranja oseba (tj. oseba, ki je v neposrednem razmerju z institucijo ali za katero je institucija solidarno odgovorna), vključno s primeri, ko notranja oseba deluje v dogovoru z zunanjimi osebami.

1

Zunanja goljufija

Izgube zaradi dejanj, katerih namen je poneverba in odtujitev lastnine, ki jih stori zunanja oseba brez sodelovanja notranje osebe.

2

Prakse v zvezi z zaposlovanjem in varnostjo pri delu

Izgube, ki izhajajo iz dejanj, neskladnih z zakoni ali pogodbami, ki urejajo zaposlovanje, zdravje ali varnost, iz plačila odškodninskih zahtevkov v zvezi z osebnimi poškodbami ali iz dogodkov, povezanih z raznolikostjo/diskriminacijo zaposlenih.

3

Stranke, produkti in poslovne prakse

Izgube, razen goljufije, ki izhajajo iz neizpolnjevanja poklicne obveznosti do določenih strank (vključno z zahtevami glede zaupnosti in ustreznosti poslovanja) ali iz narave ali sestave produkta.

4

Škoda na premičnem in nepremičnem premoženju

Izgube, ki izhajajo iz izgube ali škode na premičnem in nepremičnem premoženju, pri zaposlenih ali povezanih osebah institucije, na javnem premoženju ali pri nepovezanih osebah, za katere je institucija odgovorna, zaradi naravnih nesreč ali drugih dogodkov, vključno z nesrečami, naklepnim poškodovanjem, vojno, državljanskimi nemiri, izgredi in terorizmom.

5

Poslovne motnje in izpadi sistemov

Izgube, ki izhajajo iz poslovnih motenj ali izpadov sistemov.

6

Izvedba, dostava in upravljanje procesov

Izgube zaradi neuspešne obdelave transakcij ali neuspešnega upravljanja procesov in upravljanja s podatki, ki izhajajo iz odnosov s trgovalnimi nasprotnimi strankami, prodajalci ter regulativnimi in davčnimi organi.

7

Člen 25

Razvrstitev ravni 2 za vrsto dogodka ravni 1 Notranja goljufija

Institucije vsak dogodek izgube, razvrščen kot notranja goljufija v skladu s členom 24, razvrstijo v eno od naslednjih kategorij ravni 2:

Notranja goljufija – razvrstitev ravni 2

Opis

Referenčna številka

Podkupovanje in korupcija

Podkupovanje ali korupcija notranje osebe institucije.

1.1

Notranje goljufije, storjene proti instituciji

Goljufija, ki jo je proti instituciji storila notranja oseba. Ta kategorija vključuje krajo ali manipulacijo podatkov in prevarantsko trgovanje, vključno s trgovanjem na podlagi notranjih informacij in manipulacijo pozicij, tveganj ter izkazov poslovnega izida.

1.2

Notranje goljufije, storjene proti drugim deležnikom

Goljufija, ki jo je notranja oseba storila proti zunanjim osebam institucije, vključno s strankami in tretjimi osebami. Ta kategorija vključuje krajo ali manipulacijo podatkov in prevarantsko trgovanje, vključno s trgovanjem na podlagi notranjih informacij in manipulacijo pozicij, tveganj ter izkazov poslovnega izida.

1.3

Člen 26

Razvrstitev ravni 2 za vrsto dogodka ravni 1 Zunanja goljufija

Institucije vsak dogodek izgube, razvrščen kot zunanja goljufija v skladu s členom 24, razvrstijo v eno od naslednjih kategorij ravni 2:

Zunanja goljufija – razvrstitev ravni 2

Opis

Referenčna številka

Goljufije, ki so jih storile stranke institucije

Goljufiva dejanja, ki niso povezana s krajo podatkov ali manipulacijo podatkov, ki jih je storila stranka institucije, tudi v dogovoru z drugo osebo.

2.1

Goljufije, ki jih niso storile stranke institucije

Goljufiva dejanja, ki niso povezana s krajo podatkov ali manipulacijo podatkov, ki jih ni storila stranka institucije, vključno z uporabo identitete druge osebe, ki se tega ne zaveda.

2.2

Kraja in manipulacija podatkov

Podatki, ki so bili na kakršen koli način ukradeni iz bančnih sistemov ali se je z njimi zlonamerno manipuliralo v bančnih sistemih, vključno s kibernetskimi napadi. To zajema vse vrste podatkov, npr. podatke o strankah, podatke o zaposlenih in notranje podatke institucije.

2.3

Ropi, vlomi in tatvine fizičnega premoženja

Ropi, vlomi in tatvine fizičnega premoženja s strani zunanje osebe.

2.4

Člen 27

Razvrstitev ravni 2 za vrsto dogodka ravni 1 Prakse v zvezi z zaposlovanjem in varnostjo pri delu

Institucije vsak dogodek izgube, razvrščen kot prakse v zvezi z zaposlovanjem in varnostjo pri delu v skladu s členom 24, razvrstijo v eno od naslednjih kategorij ravni 2:

Prakse v zvezi z zaposlovanjem in varnostjo pri delu – razvrstitev ravni 2

Opis

Referenčna številka

Neustrezne prakse na področju zaposlovanja

Izgube, ki izhajajo iz kršitev delovne zakonodaje ali regulativnih zahtev (vključno z dejanskim ali domnevnim slabim ravnanjem z zaposlenimi, ki ga je mogoče povezati z regulativno kršitvijo, kot sta neupravičena odpustitev ali nadlegovanje), neučinkovitih odnosov med delodajalci in delojemalci (vključno s kolektivnimi ukrepi, kot so stavke, sodnimi spori in neučinkovitim upravljanjem odnosov med sindikati in skupinami delojemalcev) ter zadev, povezanih z raznolikostjo in diskriminacijo zaposlenih.

3.1

Nezadostna varnost pri delu

Izgube, ki izhajajo iz neučinkovitih ureditev za varnost na delovnem mestu ter kršitve predpisov o zdravju in varnosti zaposlenih.

3.2

Člen 28

Razvrstitev ravni 2 za vrsto dogodka ravni 1 Stranke, produkti in poslovne prakse

Institucije vsak dogodek izgube, razvrščen kot stranke, produkti in poslovne prakse v skladu s členom 24, razvrstijo v eno od naslednjih kategorij ravni 2:

Stranke, produkti in poslovne prakse – razvrstitev ravni 2

Opis

Referenčna številka

Neprimerno ravnanje s strankami/neizpolnjevanje dolžnosti do stranke

Neprimerno vedenje do strank ter nespoštovanje in neizpolnjevanje dolžnosti do strank, bodisi dejanskih bodisi potencialnih.

4.1

Kršitev zasebnosti podatkov/nepravilno upravljanje zaupnosti

Nepravilno razkritje ali zloraba zaupnih informacij.

4.2

Neustrezne tržne prakse, protimonopolna zakonodaja/zakonodaja o konkurenci

Izvajanje poslovnih dejavnosti v nasprotju s pravili in standardi trgovanja, vključno z vsemi vrstami zlorabe trga in tržne manipulacije.

Kršitve protimonopolne zakonodaje ali zakonodaje o konkurenci, kadar institucija ne deluje v najboljšem interesu strank.

4.3

Neustrezno trženje in distribucija, vključno z nedelovanjem prodajnih storitev

Neustrezni/nezadostni načini distribucije produktov in storitev ter neustrezne/netočne prakse neposrednega trženja.

Nedelovanje prodajnih storitev vključuje nedelovanjem predprodajnih storitev in poprodajnih storitev. Nedelovanje predprodajnih storitev pomeni nezadostne/neustrezne storitve za stranke pred prodajo, vključno z zavajajočo prodajo in neustreznim svetovanjem. Nedelovanje poprodajnih storitev se nanaša na nezadostne/neustrezne storitve za stranke po prodaji, vključno z neodzivanjem na pritožbe strank v zvezi s slabimi prodajnimi storitvami v rokih, ki jih določi regulativni organ.

4.4

Finančni kriminal

Tveganje pranja denarja, nepoznavanje strank in kršitve sankcij. Ta kategorija vključuje:

(a)

neupoštevanje omejitev, uvedenih s sankcijami, vključno z dogodki operativnega tveganja zaradi zmotnih transakcij, ki vključujejo sankcionirane države;

(b)

sodelovanje pri pranju denarja in financiranju terorizma, vključno z napakami v postopku za poznavanje stranke (KYC).

4.5

Kršitve zakonov in drugih predpisov, razen tistih, ki so posebej dodeljene drugim vrstam dogodka ali kategorijam

Kršitev katere koli pravne ali regulativne obveznosti, razen tistih, ki so posebej dodeljene drugim vrstam dogodka ali kategorijam, vključno s pravnimi obveznostmi institucije ter obveznostmi, ki jih naložijo regulativni in davčni organi.

Ta kategorija vključuje:

(a)

poslovanje brez potrebnega dovoljenja, licence, certifikacije ali registracije;

(b)

davčno utajo.

Če je davčna utaja storjena z zavestno kršitvijo davčnih predpisov, institucije dogodek izgube dodelijo dogodku 1.3.

4.6

Neustrezna zasnova produktov in storitev

Pomanjkljivosti v zasnovi produktov ali storitev, namenjenih strankam, tako da zasnova produkta/storitve ne izpolnjuje potreb stranke.

4.7

Metodologija modela

Izgube zaradi napak v samem modelu, vključno z zasnovo modela, nepravilnimi formulami, metodologijo in osnovnimi predpostavkami. Kadar so sistemi umetne inteligence sestavni deli modela, bi lahko napaka zaradi te tehnologije spadala pod modelsko tveganje.

4.8

Člen 29

Razvrstitev ravni 2 za vrsto dogodka ravni 1 Škoda na premičnem in nepremičnem premoženju

Institucije vsak dogodek izgube, razvrščen kot škoda na premičnem in nepremičnem premoženju v skladu s členom 24, razvrstijo v eno od naslednjih kategorij ravni 2:

Škoda na premičnem in nepremičnem premoženju – razvrstitev ravni 2

Opis

Referenčna številka

Naravne nesreče

Izgube zaradi naravnih nesreč, vključno s pandemičnimi dogodki.

5.1

Drugi zunanji dogodki

Izgube zaradi drugih dogodkov, vključno z nesrečami, naklepnim poškodovanjem, vojno, državljanskimi nemiri, izgredi in terorizmom. V tej kategoriji se ne evidentirajo dogodki, ki povzročijo poslovne motnje, vključno s tistimi, ki izhajajo iz razpoložljivosti delovne sile.

5.2

Člen 30

Razvrstitev ravni 2 za vrsto dogodka ravni 1 Poslovne motnje in izpadi sistemov

Institucije vsak dogodek izgube, razvrščen kot poslovne motnje in izpadi sistemov v skladu s členom 24, razvrstijo v eno od naslednjih kategorij ravni 2:

Poslovne motnje in izpadi sistemov – razvrstitev ravni 2

Opis

Referenčna številka

Izpad infrastrukture in sistemov

Izpad infrastrukture in sistemov zaradi izpadov notranjih aplikacij, izpadov notranjih omrežij in izpadov informacijskih sistemov ter podpore, izpadov v zvezi z uporabnostjo in zunanjo podporo, izpadov infrastrukture ter izpadov programov sprememb IKT.

6.1

Poslovne motnje

Poslovne motnje zaradi razpoložljivosti delovne sile, razpoložljivosti delovnih prostorov.

6.2

Člen 31

Razvrstitev ravni 2 za vrsto dogodka ravni 1 Izvedba, dostava in upravljanje procesov

Institucije vsak dogodek izgube, razvrščen kot izvedba, dostava in upravljanje procesov v skladu s členom 24, razvrstijo v eno od naslednjih kategorij ravni 2:

Izvedba, dostava in upravljanje procesov – razvrstitev ravni 2

Opis

Referenčna številka

Napake pri obdelavi/izvedbi

Nepravilna ali neustrezna obdelava, upravljanje in izvrševanje transakcij (vključno z izgubami zaradi napak pri vnosu ali tipkarskih napak) ali drugih postopkov (vključno s programi sprememb, ki se razlikujejo od programov IKT).

7.1

Neustrezno upravljanje računov strank

Neustrezno upravljanje portfelja/naložb strank, vključno z neodobrenim dostopom do računov, nepravilnimi evidencami strank (nastale izgube), izgubo ali škodo pri sredstvih strank zaradi malomarnosti.

7.2

Napake v zvezi s pravicami/obveznostmi

Neupoštevanje ustreznega postopka za obravnavanje pravnih postopkov. Nepravilno upravljanje pogodbenih in nepogodbenih pravic/obveznosti. Ta kategorija vključuje vse napake pri izvajanju, ki se nanašajo na pravne postopke in procese, vključno s poročanjem zunanjim strankam, kot so davčni in regulativni organi. Ne vključuje kršitev pravnih obveznosti organizacije, pravnih sporov in pravdnih postopkov.

7.3

Upravljanje podatkov

Neustrezno upravljanje in vzdrževanje podatkov, kar vključuje vse vrste podatkov, na primer podatke o strankah, podatke o zaposlenih in notranje podatke organizacije, izključuje pa kršitve zasebnosti podatkov in neustrezno upravljanje zaupnosti.

7.4

Izvajanje in uporaba modela

Nepravilna uporaba modela, čeprav je ta model morda pravilen.

Uporaba modela v neustreznem kontekstu, čeprav je ta model morda pravilen in se pravilno izvaja.

7.5

Člen 32

Atributi

1.   Institucije vsakemu dogodku izgube dodelijo vse ustrezne atribute izmed naslednjih:

Atributi

Opis

Pravno tveganje – kršitve

Kot je opredeljeno v členu 4, točka 52a, podtočka (d), Uredbe (EU) št. 575/2013.

Pravno tveganje – razen kršitev

Kot je opredeljeno v členu 4, točka 52a, podotočke (a), (b), (c), (e), (f) in (g), Uredbe (EU) št. 575/2013.

Modelsko tveganje

Kot je opredeljeno v členu 4, točka 52b, Uredbe (EU) št. 575/2013.

Tveganje na področju IKT – nepovezano s kibernetsko varnostjo

Kot je opredeljeno v členu 4, točka 52c, Uredbe (EU) št. 575/2013, razen izguba zaradi kibernetskih napadov.

Tveganje na področju IKT – povezano s kibernetsko varnostjo

Izgube zaradi kibernetskih napadov, kot so opredeljeni v členu 3, točka 14, Uredbe (EU) 2022/2554.

Kreditno tveganje (če ni vključeno v kreditnemu tveganju prilagojena sredstva)

Izgube iz operativnega tveganja, povezane s kreditnimi sredstvi, vključno s kreditnimi goljufijami (ki jih stori stranka za svoj račun ali tretja oseba s krajo identitete), neizvršljivimi kreditnimi pogodbami ali težavami z zavarovanjem s premoženjem, ki niso poplačane in se ne upoštevajo v znesku tveganju prilagojenih izpostavljenosti za kreditno tveganje.

Tržno tveganje

Naslednji dogodki in z njimi povezane izgube se razvrstijo kot operativno tveganje, povezano s finančnimi transakcijami in tržnim tveganjem:

(a)

dogodki zaradi operativnih napak in napak pri vnosu podatkov, vključno z:

(i)

opustitvami in napakami pri vnašanju ali izvrševanju naročil;

(ii)

izgubo podatkov ali napačnim razumevanjem toka podatkov od trgovalnega oddelka do spremljevalnega oddelka in zaledne službe v instituciji;

(iii)

napakami pri razvrščanju;

(iv)

napačno specifikacijo poslov v dokumentu o pogojih, vključno z napakami, povezanimi z zneskom posla, zapadlostjo in finančnimi značilnostmi;

(b)

dogodki zaradi napak pri notranjih kontrolah, vključno z:

(i)

napakami pri ustreznem izvrševanju naročila za zaprtje pozicije na trgu v primeru neugodnih gibanj cen;

(ii)

neodobrenimi pozicijami, ki presegajo dodeljene limite, ne glede na vrsto tveganja, s katero so povezane;

(c)

dogodki zaradi neustrezne kakovosti podatkov in nerazpoložljivosti informacijskega okolja, vključno s tehnično nerazpoložljivostjo dostopa do trga, ki onemogoča sklepanje pogodb.

Tveganje, povezano s tretjimi osebami

Izgube, ki lahko nastanejo instituciji v zvezi z njeno uporabo storitev, ki jih zagotavljajo tretji ponudniki storitev ali podizvajalci tega ponudnika, vključno z dogovori o zunanjem izvajanju.

Te izgube vključujejo izgube zaradi neustreznega upravljanja odnosov s tretjimi osebami in povezanih tveganj, vključno z razvojem in vzdrževanjem ustreznega okvira za nadzor nad tretjimi osebami (kar vključuje potrebno skrbnost, tudi pri izbiri tretjih ponudnikov storitev, in stalno spremljanje) ali določitvijo in izvajanjem ustreznih pogodbenih dogovorov/sporazumov o ravni storitev.

Okoljska, socialna in upravljavska tveganja

Izgube, ki lahko izhajajo iz okoljskih tveganj, fizičnih tveganj in tveganj prehoda, kot so opredeljena v členu 4, točke 52e, 52f in 52g, Uredbe (EU) št. 575/2013. Izgube, ki lahko izhajajo iz socialnih in upravljavskih tveganj, kot so opredeljena v členu 4, točki 52h in 52i, Uredbe (EU) št. 575/2013.

Tveganje, povezano z zelenim zavajanjem

Področje uporabe vključuje tveganje, povezano z zelenim zavajanjem, ki se nanaša na izgube, izhajajoče iz praks, pri katerih navedbe, izjave, dejanja ali sporočila, povezani s trajnostnostjo, ne odražajo jasno in pošteno temeljnega profila trajnostnosti subjekta, finančnega produkta ali finančnih storitev. Te prakse so lahko zavajajoče za potrošnike, vlagatelje ali druge udeležence na trgu.

Neprekinjeno poslovanje

Institucija ne zagotavlja in vzdržuje ustreznega okvira za upravljanje neprekinjenega poslovanja in upravljanje dogodkov (vključno z vidiki neprekinjenega poslovanja na področju IKT ter okrevanja in odzivanja na področju IKT iz členov 11 in 12 Uredbe (EU) 2022/2554 ter členov 24, 25 in 26 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2024/1774 (5), vključno z nezadostnimi načrti neprekinjenega poslovanja.

Neprofesionalne stranke (vključno z bančništvom in posredništvom za neprofesionalne stranke)

Dogodki operativnega tveganja in izgube iz operativnega tveganja, povezani z neprofesionalnimi strankami, vključno s:

(a)

fizičnimi osebami;

(b)

MSP (mala in srednja podjetja), kot so opredeljena v členu 5, točka 9, Uredbe (EU) št. 575/2013.

Seznam dejavnosti za ta atribut vključuje:

(a)

bančništvo na drobno in zasebno bančništvo: posojanje in vloge, transakcijski in varčevalni računi, storitve bankomatov, bančne storitve, finančni zakup, poroštva in prevzete obveznosti, skladi in zapuščine, investicijsko svetovanje, kartične storitve (debetne in kreditne kartice, trgovske/komercialne/podjetniške kartice, kartice zasebnih znamk);

(b)

posle z vrednostnimi papirji na drobno: sprejemanje, posredovanje in izvrševanje naročil strank, plasiranje finančnih instrumentov brez obveznosti odkupa.

Trgovanje in prodaja

Dogodki operativnega tveganja in izgube iz operativnega tveganja, povezani z dejavnostmi, ki vključujejo redne posle in prodajo, posredništvo, vzdrževanje trga, zakladništvo, prevzemanje pozicij in pozicije za lasten račun, ki jih upravljajo trgovalne enote, kot so opredeljene v členu 4, točka 144, Uredbe (EU) št. 575/2013.

Seznam produktov za ta atribut vključuje:

(a)

lastniške instrumente; portfelje in indekse lastniških instrumentov;

(b)

trgovanje z instrumenti s stalnim donosom in dolžniškimi instrumenti;

(c)

tuje valute;

(d)

blago in energetske proizvode;

(e)

denarni trg, financiranje, repo posle in posojanje vrednostnih papirjev;

(f)

izvedene finančne instrumente.

Komercialno bančništvo

Dogodki operativnega tveganja in izgube iz operativnega tveganja, povezani z dejavnostmi, ki vključujejo posojanje in vloge, poroštva, zakupe in faktoring, trgovinsko financiranje, financiranje projektov in nepremičnine.

Druga poslovna področja (vključno s podjetniškimi financami, plačili in poravnavami, upravljanjem premoženja, agencijskimi storitvami, korporativnimi postavkami)

Ta atribut vključuje preostale dogodke operativnega tveganja in izgube iz operativnega tveganja, povezane z dejavnostmi, ki niso navedene v atributih neprofesionalne stranke, trgovanje in prodaja ter komercialno bančništvo, vključno z naslednjim:

(a)

podjetniške finance: združitve in prevzemi, izvedba prve prodaje finančnih instrumentov z obveznostjo odkupa, privatizacija, listinjenje, prva javna ponudba in prodaja zaprtemu krogu vlagateljev, svetovalne storitve, občinske in državne finance, investicijsko bančništvo;

(b)

plačila in poravnave za zunanje stranke: plačila in izterjave, prenos sredstev, kliring in poravnava denarnih sredstev in vrednostnih papirjev; izgube pri plačilih in poravnavi, povezane z lastnimi dejavnostmi institucije, se vključijo v poslovno področje, na katerem je prišlo do izgube;

(c)

agencijske storitve za račun strank: skrbniške storitve (deponiranje, potrdila o lastništvu, korporacijska dejanja itd.), korporativne skrbniške in agencijske storitve (posredniki pri izdaji in plačilni posredniki);

(d)

upravljanje premoženja: diskrecijsko in nediskrecijsko upravljanje skladov, vključno z upravljanjem portfeljev (združeni, ločeni, za male vlagatelje, institucionalni, zaprti, odprti, zasebni kapital);

(e)

korporativne postavke: za postavke, ki so izključno na korporativni ravni, vključno s tistimi, ki vplivajo na upravni odbor, napačno poročanje v računovodskih izkazih ali druge dogodke, ki jih je mogoče razvrstiti le v korporativno jedro.

(5)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2024/1774 z dne 13. marca 2024 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2022/2554 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi, ki določajo orodja, metode, postopke in politike za obvladovanje tveganj na področju IKT ter poenostavljen okvir za obvladovanje tveganj na področju IKT (UL L, 2024/1774, 25.6.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_del/2024/1774/oj).

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 institucije vsakemu dogodku izgube dodelijo vsaj en atribut izmed „neprofesionalne stranke (vključno z bančništvom in posredništvom za neprofesionalne stranke)“, „trgovanje in prodaja“, „komercialno bančništvo“ in „druga poslovna področja (vključno s podjetniškimi financami, plačili in poravnavami, upravljanjem premoženja, agencijskimi storitvami, korporativnimi postavkami)“.

3.   Z odstopanjem od odstavka 1 institucije dodelijo atribute „pravno tveganje – kršitve“, „pravno tveganje – razen kršitev“ in „modelsko tveganje“ vrstam dogodka ravni 1 in kategorijam ravni 2 v skladu s Prilogo.

Člen 33

Retroaktivna uporaba niza podatkov o izgubah

1.   Institucije v ustrezne vrste dogodka ravni 1 v skladu s členom 24 razvrstijo dogodke izgube od 1. januarja 2016.

2.   Institucije lahko v ustrezne kategorije ravni 2 v skladu s členi 25 do 31 razvrstijo dogodke izgube od 1. januarja 2025.

3.   Institucije lahko atribute v skladu s členom 32 dodelijo dogodkom izgube od vsaj 1. januarja 2025.

NASLOV II

POGOJI, POD KATERIMI SE IZRAČUN LETNE IZGUBE IZ OPERATIVNEGA TVEGANJA ŠTEJE ZA PRETIRANO BREME

Člen 34

Združitve in prevzemi

1.   Za namene člena 316(1), drugi pododstavek, Uredbe (EU) št. 575/2013 se šteje, da izračun izgube iz operativnega tveganja pomeni pretirano breme, do največ tri poslovna leta po datumu, na katerega začne veljati združitev ali prevzem, kadar je zaradi te združitve ali prevzema kazalnik poslovanja institucije enak ali večji od 750 milijonov EUR, vendar ne presega 1 milijarde EUR.

2.   Obdobje iz odstavka 1 se skrajša na največ dve poslovni leti po pravnem zaključku združitve ali prevzema, kadar je vsaj ena, vendar ne vse institucije, vključene v združitev ali prevzem, izračunala izgubo iz operativnega tveganja v letu pred poslom.

3.   Kadar so vse institucije, vključene v združitev ali prevzem, izračunale izgubo iz operativnega tveganja v letu pred poslom, se izračun izgube iz operativnega tveganja institucije, ki izhaja iz združitve ali prevzema, ne šteje za pretirano breme.

Člen 35

Kazalnik poslovanja, ki je začasno enak ali večji od 750 milijonov EUR in ne presega 1 milijarde EUR

Za namene člena 316(1), drugi pododstavek, Uredbe (EU) št. 575/2013 se šteje, da izračun izgube iz operativnega tveganja pomeni pretirano breme za institucije, katerih kazalnik poslovanja znaša 750 milijonov EUR ali več, vendar ne presega 1 milijarde EUR, za največ štiri zaporedne datume poročanja ali za največ osem datumov poročanja v predhodnih dvajsetih datumih poročanja.

Člen 36

Premostitvena institucija iz člena 40 Direktive 2014/59/EU

Za namene člena 316(1), drugi pododstavek, Uredbe (EU) št. 575/2013 se šteje, da izračun izgube iz operativnega tveganja pomeni pretirano breme za premostitvene institucije, kot so opredeljene v členu 2, točka 59, Direktive 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta (6).

NASLOV III

PRILAGODITVE NIZA PODATKOV O IZGUBAH PO VKLJUČITVI IZGUB ZDRUŽENIH ALI PREVZETIH SUBJEKTOV ALI DEJAVNOSTI

Člen 37

Prilagoditve niza podatkov o izgubah v zvezi z izračunom izgub in taksonomijo tveganja

Institucije izgube, ki izhajajo iz združenih ali prevzetih subjektov ali dejavnosti, evidentirajo v nizu podatkov o izgubah institucije poročevalke s potrebnimi prilagoditvami, da izpolnijo zahteve členov 317 in 318 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Člen 38

Prilagoditve niza podatkov o izgubah zaradi tečajnih razlik

Kadar je valuta združenih ali prevzetih subjektov ali dejavnosti drugačna od valute prevzemne institucije, institucije vključijo izgube, ki izhajajo iz združenih ali prevzetih subjektov ali dejavnosti, v niz podatkov o izgubah, pri čemer za vsako desetletno obdobje uporabijo menjalni tečaj, uporabljen na koncu zadevnega leta v računovodskem izkazu institucije.

Člen 39

Izračun izgub, kadar prevzemna institucija ali institucija, ki se združuje, ne more takoj vključiti niza podatkov o izgubah prevzete ali združene institucije ali dejavnosti

1.   Kadar združeni ali prevzeti subjekti ali dejavnosti niso pripravili ali ohranili niza podatkov o izgubah, ker ne spadajo na področje uporabe člena 317 Uredbe (EU) št. 575/2013, lahko prevzemna institucija za izračun letne izgube iz operativnega tveganja iz člena 316 navedene uredbe uporabi naslednjo formulo:

Formula

pri čemer velja:

poročane izgube = letna izguba iz operativnega tveganja subjektov ali dejavnosti, ki so zmožni poročati letno izgubo iz operativnega tveganja;

kritje poročanih izgub =

Formula
;

kazalnik poslovanja institucije = kazalnik poslovanja, ki izhaja iz konsolidacije prevzemne institucije, vključno s prevzetimi ali združenimi subjekti ali dejavnostmi.

2.   Prevzemna institucija lahko uporabi formulo iz odstavka 1 za izračun letne izgube iz operativnega tveganja za največ deset poslovnih let pred pravnim zaključkom prevzema ali združitve.

3.   Z odstopanjem od odstavka 2 lahko prevzemna institucija, kadar združeni ali prevzeti subjekti ali dejavnosti spadajo na področje uporabe člena 317 Uredbe (EU) št. 575/2013, vendar prevzemna institucija ne more takoj prilagoditi svojega niza podatkov o izgubah, uporabi formulo iz odstavka 1 tega člena za izračun letne izgube iz operativnega tveganja iz člena 316 navedene uredbe za največ dve leti po pravnem zaključku pridobitve ali združitve.

4.   Kadar prevzemna institucija ne more takoj dodeliti letne izgube iz operativnega tveganja za del ali celotno prevzeto ali združeno institucijo ali dejavnosti v skladu z razporeditvijo podatkov o preteklih izgubah iz člena 317(7) Uredbe (EU) št. 575/2013, ta prevzemna institucija največ dve leti po pravnem zaključku prevzema ali združitve dodeljuje izgube v skladu s porazdelitvijo izgub v instituciji poročevalki.

DEL III

KONČNE DOLOČBE

Člen 40

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 28. maja 2026

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)   UL L 176, 27.6.2013, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2013/575/oj.

(2)  Uredba (EU) 2022/2554 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2022 o digitalni operativni odpornosti za finančni sektor in spremembi uredb (ES) št. 1060/2009, (EU) št. 648/2012, (EU) št. 600/2014, (EU) št. 909/2014 in (EU) 2016/1011 (UL L 333, 27.12.2022, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2022/2554/oj).

(3)  Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 12, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2010/1093/oj).

(4)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2024/3117 z dne 29. novembra 2024 o določitvi izvedbenih tehničnih standardov za uporabo Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z nadzorniškim poročanjem institucij in razveljavitvi Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2021/451 (UL L, 2024/3117, 27.12.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2024/3117/oj).

(6)  Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 173, 12.6.2014, str. 190, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2014/59/oj).


PRILOGA

Atributi

Razporeditev na vrste dogodka ravni 1 in kategorije ravni 2

Pravno tveganje – kršitve

1.

Dogodkom izgube, razvrščenim v naslednje vrste dogodka ravni 1 in kategorije ravni 2, se vedno dodeli atribut „pravno tveganje – kršitve“:

1.1, 1.2, 1.3, 4.1, 4.2, 4.3, 4.4, 4.5, 4.6, 4.7, 4.8

2.

Dogodkom izgube, razvrščenim v vrste dogodka ravni 1 in kategorije ravni 2, ki niso kategorije iz točke 1, se ne dodeli atribut „pravno tveganje – kršitve“.

Pravno tveganje – razen kršitev

3.

Dogodkom izgube, razvrščenim v naslednje vrste dogodka ravni 1 in kategorije ravni 2, se lahko dodeli atribut „pravno tveganje – razen kršitev“:

2.1, 2.2, 2.3, 2.4, 3.1, 3.2, 5.1, 5.2, 6.1, 6.2, 7.1, 7.2, 7.3, 7.4, 7.5

4.

Dogodkom izgube, razvrščenim v vrste dogodka ravni 1 in kategorije ravni 2, ki niso kategorije iz točke 3, se ne dodeli atribut „pravno tveganje – razen kršitev“.

Modelsko tveganje

5.

Dogodkom izgube, razvrščenim v naslednji vrsti dogodka ravni 1 in kategoriji ravni 2, se vedno dodeli atribut „modelsko tveganje“:

4.8, 7.5

6.

Dogodkom izgube, razvrščenim v naslednjo vrsto dogodka ravni 1 in kategorijo ravni 2, se lahko dodeli atribut „modelsko tveganje“:

7.4

7.

Dogodkom izgube, razvrščenim v vrste dogodka ravni 1 in kategorije ravni 2, ki niso kategorije iz točk 5 in 6, se ne dodeli atribut „modelsko tveganje“.


ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_del/2026/1167/oj

ISSN 1977-0804 (electronic edition)