(1)

Na trgu vina Unije se potrošnja Unije že leta strukturno zmanjšuje. Poleg tega se vinski sektor Unije v zadnjih letih sooča z velikimi izzivi. Upad prodaje zaradi zaprtja sektorja gostinstva med pandemijo COVID-19 se ni v celoti izravnal s povečanjem domače potrošnje. Po pandemiji so visoki življenjski stroški in nestabilne mednarodne razmere negativno vplivali na povpraševanje po vinu na trgu Unije in na najpomembnejših izvoznih trgih.

(2)

Poleg tega se zdi, da se povpraševanje potrošnikov po vsem svetu na škodo tradicionalnih rdečih vin preusmerja na lažja vina, zlasti bela, rosé in peneča vina. Zaradi prepleta strukturnih trendov in spremenjenega povpraševanja po vinih ter neugodne konjunkture v zadnjih letih pogosto prihaja do tržnega neravnovesja, vinogradniki pa so pri sprejemanju naložbenih odločitev in izbiri sort vinske trte vedno bolj negotovi.

(3)

Poleg tega nanje močno vplivajo vse pogostejši zelo neugodni vremenski dogodki ter bolj skrajne vremenske razmere, pa tudi naraščajoči proizvodni stroški, zato težje izberejo pravi čas za zasaditev in najdejo naložbe ter posledično z odločitvijo o vložitvi vloge vedno bolj odlašajo.

(4)

Glede na navedeno morajo številni vinogradniki natančno preučiti sorte vinske trte, ki so odpornejše proti suši in boleznim ali bolj prilagojene spreminjajočemu se povpraševanju potrošnikov, da bi izboljšali svojo konkurenčnost in izbrali najboljši trenutek za ponovno zasaditev vinogradov po izkrčitvi.

(5)

Po členu 9(1), prvi pododstavek, Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2018/274 (2) lahko vinogradniki vlogo za ponovne zasaditve vložijo kadar koli v istem vinskem letu, v katerem se izvede izkrčitev. Vendar se lahko države članice odločijo, da se lahko vloge za izdajo dovoljenja za ponovne zasaditve vložijo do konca drugega vinskega leta po vinskem letu, v katerem se je izvedla izkrčitev.

(6)

Vinogradniki, ki krčijo vinograde, bi morali imeti več časa, da preučijo razmere, preden se odločijo, ali sploh želijo nadomestiti svoje stare vinograde, in če se za to odločijo, katera sorta vinske trte in pridelovalna praksa sta najbolje prilagojeni spreminjajočemu se podnebju in povpraševanju potrošnikov.

(7)

Da bi lahko vinogradniki sprejeli informirano odločitev, bi bilo treba obdobje, ki ga lahko države članice dovolijo med izkrčitvijo vinograda in vložitvijo vloge za dovoljenje za ponovne zasaditve, podaljšati za tri leta.

(8)

Izvedbeno uredbo (EU) 2018/274 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(9)

Ukrep iz te uredbe je v skladu z mnenjem Odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –