Strasbourg, 5.7.2016

COM(2016) 444 final

2016/0206(NLE)

Predlog

SKLEP SVETA

o podpisu, v imenu Evropske unije, celovitega gospodarskega in trgovinskega sporazuma med Kanado na eni strani ter Evropsko unijo in njenimi državami članicami na drugi strani


OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Evropska komisija je na podlagi pogajalskih smernic, ki jih je sprejel Svet, s pogajanji dosegla celoviti gospodarski in trgovinski sporazum (CETA) za vzpostavitev sodobnih in privilegiranih gospodarskih odnosov s Kanado. Kanada je strateška partnerica Evropske unije; z njo si delimo preteklost na podlagi skupnih vrednot in interesov, za naprej pa si želimo začrtati pozitivne in v prihodnost usmerjene odnose. Tako bodo nastale nove priložnosti za trgovino in naložbe med Evropsko unijo in Kanado, zlasti z izboljšanim dostopom do trga za blago in storitve ter okrepljenimi pravili o trgovini za gospodarske subjekte.

EU in Kanada sta v ta namen dosegli ambiciozen sporazum, ki bo ustvaril nove priložnosti za trgovino in naložbe za gospodarske subjekte na obeh straneh Atlantika. Poleg tega sta s tem sporazumom obe strani poudarili pomen gospodarske dejavnosti na podlagi jasnih in preglednih pravil, ki jih določijo javni organi, pravico do regulacije v javnem interesu pa razumeta kot eno od temeljnih načel sporazuma.

Predloženi predlog sklepa Sveta je pravni akt za podpis celovitega gospodarskega in trgovinskega sporazuma (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Kanado na drugi strani.

Pogajanja o Sporazumu so bila na ravni glavnih pogajalcev zaključena in parafirana 1. avgusta 2014; 26. septembra 2014 so predsednik Barroso, predsednik Van Rompuy in ministrski predsednik Harper na vrhu EU-Kanada skupaj razglasili zaključek pogajanj, še isti dan pa je bilo besedilo Sporazuma javno objavljeno. Pravno revidirano besedilo Sporazuma je bilo objavljeno 29. februarja 2016, na voljo pa je na naslednji povezavi:

http://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2014/september/tradoc_152806.pdf

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Trgovinsko in gospodarsko sodelovanje med EU in Kanado ima dolgoletno tradicijo, razvijalo pa se je na podlagi Okvirnega sporazuma o trgovinskem in gospodarskem sodelovanju iz leta 1976, skupnega akcijskega načrta iz leta 1996 ter trgovinske pobude med EU in Kanado iz leta 1998. EU in Kanada sta sklenili tudi več dvostranskih sektorskih sporazumov, na primer sporazum o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju iz leta 1996, sporazum o medsebojnem priznavanju ugotavljanja skladnosti iz leta 1998, sporazum o veterinarski dejavnosti iz leta 1998, sporazum o konkurenci iz leta 1999, sporazum o trgovini z vinom in žganimi pijačami iz leta 2003, sporazum o varnosti civilnega letalstva iz leta 2009 ter celoviti sporazum o zračnem prometu iz leta 2009.

Ti sporazumi bodo ostali v veljavi, z naslednjimi izjemami:

Sporazum o alkoholnih pijačah iz leta 1989 ter sporazum o trgovini z vinom in žganimi pijačami iz leta 2003 bosta vključena v Sporazum, kot sta spremenjena s Prilogo 30-B.

Sporazum o medsebojnem priznavanju iz leta 1998 bo prenehal veljati na datum začetka veljavnosti Sporazuma.

EU in Kanada priznavata dosežke na podlagi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in vlado Kanade o sanitarnih ukrepih za varovanje zdravja ljudi in živali v zvezi s trgovino z živimi živalmi in živalskimi proizvodi, ki je bil podpisan 17. decembra 1998 (v nadaljnjem besedilu: sporazum o veterinarski dejavnosti) ter potrjujeta, da bosta tudi v okviru Sporazuma nadaljevali z delom na tem področju. Sporazum o veterinarski dejavnosti iz leta 1998 se nadomesti s Sporazumom na datum začetka njegove veljavnosti.

Spodaj navedeni dvostranski sporazumi prenehajo veljati in se nadomestijo s Sporazumom. Prenehati veljajo na datum začetka veljavnosti Sporazuma.

Sporazum med vlado Republike Hrvaške in vlado Kanade o spodbujanju in zaščiti naložb, podpisan 3. februarja 1997 v Ottawi.

Sporazum med Češko republiko in Kanado o spodbujanju in zaščiti naložb, podpisan 6. maja 2009 v Pragi.

Sporazum med vlado Republike Madžarske in vlado Kanade o spodbujanju in medsebojni zaščiti naložb, podpisan 3. oktobra 1991 v Ottawi.

Sporazum med vlado Republike Latvije in vlado Kanade o spodbujanju in zaščiti naložb, podpisan 5. maja 2009 v Rigi.

Izmenjava not med vlado Kanade in vlado Republike Malte, ki predstavlja sporazum v zvezi z zavarovanjem tujih naložb, podpisan 24. maja 1982 v Valletti.

Sporazum med vlado Republike Poljske in vlado Kanade o spodbujanju in medsebojni zaščiti naložb, podpisan 6. aprila 2009 v Varšavi.

Sporazum med vlado Romunije in vlado Kanade o spodbujanju in medsebojni zaščiti naložb, podpisan 8. maja 2009 v Bukarešti.

Sporazum med Slovaško republiko in vlado Kanade o spodbujanju in zaščiti naložb, podpisan 20. julija 2010 v Bratislavi.

•Skladnost z drugimi politikami Unije

Sporazum je v celoti skladen s politikami Unije, tudi s tistimi na področju mednarodne trgovine. V tem oziru Sporazum ne bo omejeval ali spreminjal zakonodaje EU, prav tako pa ne bo spreminjal, zniževal ali odpravljal standardov EU na katerem koli reguliranem področju. Vse iz Kanade uvoženo blago bo moralo izpolnjevati pravila in predpise EU (na primer tehnične predpise in standarde za proizvode, sanitarne in fitosanitarne predpise, predpise o hrani in varnosti, zdravstvene in varnostne standarde ter predpise glede GSO, varstva okolja in varstva potrošnikov).

Sporazum vključuje tudi poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju, trgovini in delu ter trgovini in okolju, ki trgovinski sporazum navezujejo na splošne cilje EU na področju trajnostnega razvoja ter specifične cilje na področju dela, okolja in podnebnih sprememb.

Poleg tega EU v Sporazumu, tako kot v drugih trgovinskih sporazumih, v celoti ščiti javne službe. Države članice EU bodo za določene službe lahko imele javni monopol, če to želijo. Sporazum vlad ne bo prisilil ali spodbujal, da bi privatizirale ali deregulirale javne službe, kot so oskrba z vodo, zdravstveno in socialno varstvo ter izobraževanje. Države članice EU bodo lahko še naprej odločale, katere storitve bodo univerzalne in javne ter jih subvencionirale, če želijo. Poleg tega nobena določba Sporazuma vladam držav članic EU ne preprečuje, da kadar koli spremenijo svoje odločitve o privatizaciji teh sektorjev, ki so jih morda sprejele.

Sporazum v celoti ohranja pravico vlad do regulacije javnih politik. Poleg tega morajo vse odločitve skupnega odbora CETA odobriti vse pogodbenice, tako da zanje veljajo veljavne notranje zahteve in postopki EU.

Forum za regulativno sodelovanje v okviru Sporazuma bo deloval kot mehanizem prostovoljnega sodelovanja za izmenjavo izkušenj in relevantnih informacij med regulatorji ter pomagal pri določanju področij za morebitno sodelovanje regulatorjev. Forum ne bo mogel spreminjati obstoječih predpisov ali pripravljati nove zakonodaje. Regulatorjem in zakonodajalcem bo samo zagotavljal pomoč in podajal predloge. Nikakor ne bo omejeval pristojnosti regulatorjev v državah članicah EU in na ravni EU za odločanje.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Sporazum ima enake cilje in v glavnem enako vsebino kot sporazum o prosti trgovini s Singapurjem (v nadaljnjem besedilu: Sporazum EUSFTA). Zato je pristojnost Unije v obeh primerih enaka. Glede na dvome o obsegu in naravi pristojnosti Unije, kar zadeva sklenitev Sporazuma EUSFTA, je Komisija julija 2015 zahtevala, da Sodišče v skladu s členom 218(11) PDEU izda mnenje (zadeva A-2/15). Komisija je v zadevi A-2/15 izrazila mnenje, da ima Unija izključno pristojnost, da Sporazum EUSFTA sklene samostojno, po drugi strani pa ima vsaj deljeno pristojnost na področjih, kjer njena pristojnost ni izključna. Vendar pa so mnoge države članice izrazile drugačno mnenje. Glede na navedeno in z namenom, da se s podpisom Sporazuma ne bi odlašalo, je Komisija sklenila predlagati, da se Sporazum podpiše kot mešani sporazum. Vendar pa to ne posega v stališča, ki jih je Komisija izrazila v zadevi A-2/15. Ko bo Sodišče izdalo mnenje v zadevi A-2/15, bo treba oblikovati ustrezne zaključke.

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Skupna trgovinska politika je v skladu s členom 3 PDEU opredeljena kot izključna pristojnost Unije. Stališče Komisije je, da so druge zadeve iz tega sporazuma, ki ne spadajo na področje skupne trgovinske politike, v izključni pristojnosti EU.

•Sorazmernost

Ta predlog je skladen z vizijo strategije Evropa 2020 in prispeva k trgovinskim in razvojnim ciljem Unije.

•Izbira instrumenta

Ta predlog je skladen s členom 218(5) PDEU, ki predvideva sprejetje sklepov o mednarodnih sporazumih v Svetu. Drug pravni instrument, ki bi se lahko uporabil za dosego cilja tega predloga, ne obstaja.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene/preverjanja ustreznosti obstoječe zakonodaje

Ni relevantno.

•Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi

Pred začetkom pogajanj sta se EU in Kanada leta 2007 odločili, da bosta skupaj izvedli študijo za pregled in oceno stroškov in koristi tesnejšega gospodarskega partnerstva. V okviru te skupne študije 1 sta Evropska komisija in Kanada izvedli dve posvetovanji z zainteresiranimi stranmi. Evropska komisija je februarja in marca 2008 izvedla spletno posvetovanje s civilno družbo na podlagi vprašalnika, ki je pokrival različne vidike trgovinskih in naložbenih odnosov med EU in Kanado. Marca in aprila 2008 je Kanada podoben vprašalnik predložila članom svojega usmerjevalnega odbora.

Velik delež respondentov je menil, da je kljub močnim obstoječim trgovinskim in naložbenim odnosom med EU in Kanado še vedno veliko ovir in tako še veliko možnosti za izboljšanje dvostranskih odnosov.

Respondenti iz EU so se na splošno strinjali, da je zaželeno okrepiti gospodarsko sodelovanje med Kanado in EU.

Posebej je bila poudarjena potreba po odpravi najvišjih tarif in obremenilnih netarifnih ovir za trgovino, večkrat pa je bila ponovljena tudi zahteva za povečanje regulativnega sodelovanja.

Poleg tega je bil v pogajanjih o Sporazumu v okviru ocene učinka na trajnost 2 uporabljen niz posvetovalnih metod. To je med drugim vključevalo srečanja s civilno družbo, delavnico za zainteresirane strani in spletno mesto projekta s forumom za razpravo. Srečanja s civilno družbo so potekala v Bruslju in Ottawi, udeležilo pa se jih je veliko različnih interesnih skupin in združenj. Na delavnici za zainteresirane strani v Ottawi so sodelovali predstavniki industrijskih in trgovinskih združenj, organizacij dela, sindikatov javnih uslužbencev in sindikatov zaposlenih v zasebnem sektorju, okoljskih organizacij in drugih. Tudi več strokovnjakov z univerz in inštitutov je predložilo koristne pripombe o oceni učinka na trajnost.

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Izvedena je bila skupna študija EU in Kanade. Pri pripravi študije je sodeloval profesor Walid Hejazi (Rotman Business School, Univerza v Torontu), pri ekonomskem modeliranju pa profesor Joe Francois (Univerza v Linzu).

Oceno učinka na trajnost v okviru Sporazuma je izvedel zunanji izvajalec „Development Solutions“.

•Ocena učinka

Oktobra 2008 sta EU in Kanada objavili skupno študijo „Assessing the Costs and Benefits of a Closer EU-Canada Economic Partnership“ (Ocena stroškov in koristi tesnejšega gospodarskega partnerstva med EU in Kanado). Študija je pokazala, da bo liberalizacija trgovine z blagom in storitvami prinesla koristi tako EU kot tudi Kanadi. Celotno poročilo je objavljeno na spletni strani GD TRADE:

http://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2008/october/tradoc_141032.pdf

Ocena učinka na trajnost, ki je bila izvedena med pogajanji, vsebuje tudi celovito oceno potencialnih učinkov liberalizacije trgovine na podlagi Sporazuma. Analiza ocenjuje gospodarske, socialne in okoljske učinke v Kanadi in Evropski uniji v treh glavnih sektorjih, šestnajstih podsektorjih in pri sedmih medsektorskih vprašanjih. Ocenjuje tudi potencialne učinke Sporazuma na ZDA, Mehiko ter druge države in regije, med drugim na več držav v razvoju, pa tudi na čezmorski ozemlji EU Saint-Pierre-et-Miquelon in Grenlandijo. Javni razpis ter vmesno in končno poročilo so objavljeni na spletni strani GD TRADE:

http://ec.europa.eu/trade/policy/policy-making/analysis/sustainability-impact-assessments/assessments/#study-geo-14

EU in Kanada sta dosegli ambiciozen sporazum, ki bo ustvaril nove priložnosti za trgovino in naložbe na obeh straneh Atlantika in spodbujal ustvarjanje delovnih mest v Evropi. Sporazum bo odpravil carine in omejitve dostopa do javnih naročil, odprl trg s storitvami, nudil predvidljive pogoje za vlagatelje in pomagal preprečevati nezakonito kopiranje inovacij in tradicionalnih izdelkov EU. Sporazum vsebuje tudi vsa jamstva, da se preprečijo gospodarske koristi v škodo temeljnih pravic, socialnih standardov, pravice vlad do regulacije, varstva okolja ali zdravja in varnosti potrošnikov.

•Ustreznost in poenostavitev ureditve

Sporazum ni predmet postopkov programa REFIT, kljub temu pa vsebuje nekaj posebnih določb za MSP (na primer potencialno zmanjšanje stroškov sodnih sporov za mala in srednja podjetja v okviru sistema sodišč za naložbe).

•Temeljne pravice

Predlog ne vpliva na varstvo temeljnih pravic Unije.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Ta sporazum bo imel dvojni učinek na proračun EU:

Na PRIHODKE: nepobrane dajatve naj bi po sedmih letih celovitega izvajanja Sporazuma po ocenah znašale 311 milijonov EUR, saj bo 97,7 % tarifnih vrstic EU odpravljenih ob začetku veljavnosti Sporazuma, v naslednjih treh, petih oziroma sedmih letih pa postopoma še dodaten odstotek. Glede na podatke iz leta 2015 znesek 311 milijonov EUR ustreza 80 % ocenjenih dajatev, ki jih poberejo države članice EU na izdelke, uvožene iz Kanade. Ocena upošteva novi sklep o virih lastnih sredstev, ki stroške zbiranja, ki jih države članice zadržijo, znižuje s 25 % na 20 %.

Na ODHODKE: Sporazum bo prvi sporazum, ki bo vključeval novi sistem sodišč za naložbe (ICS) v okviru sistema za reševanje naložbenih sporov. V skladu s tem se od leta 2017 predvidevajo dodatni letni odhodki v višini 0,5 milijona EUR (s pridržkom ratifikacije) za financiranje stalne strukture, ki bo vključevala sodišče prve stopnje in pritožbeno sodišče.

Po drugi strani predlog vključuje uporabo upravnih virov iz proračunske vrstice XX 01 01 01 (Odhodki za uradnike in začasne uslužbence, zaposlene v instituciji), saj se ocenjuje, da bo za naloge v skladu s tem sporazumom pooblaščen en upravni uslužbenec v ekvivalentu polnega delovnega časa (EPDČ). To je navedeno v oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga, veljajo pa tam navedeni pogoji.

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

V upravnem in institucionalnem poglavju se vzpostavlja skupni odbor CETA, ki bo stalno spremljal izvajanje, delovanje in učinek tega sporazuma. Skupni odbor CETA sestavljajo predstavniki Evropske unije in Kanade, ki se sestajajo enkrat letno ali na zahtevo ene od pogodbenic ter nadzorujejo delo vseh specializiranih odborov in drugih teles, ustanovljenih v skladu s tem sporazumom.

Treba je opozoriti, da skupni odbor CETA ni neodvisen organ in da sprejema odločitve in priporočila le na podlagi soglasja med EU in Kanado. Nikakor ne bo omejeval pristojnosti za odločanje, ki jo imajo regulatorji v državah članicah EU ali na ravni EU ali institucije, ki so pristojne zanje.

EU in Kanada se lahko prek skupnega odbora CETA odločita, da bosta spremenili priloge. Če pogodbenici ta sklep podpreta, morata to storiti na podlagi veljavnih notranjih zahtev in postopkov. EU se torej pri odločitvi, ali se strinja s sklepom skupnega odbora, drži notranjih postopkov EU, kot so določeni v Pogodbi o EU. Skupni odbor CETA tako ne more ukrepati brez sklepa institucij EU, sprejetega v skladu z notranjimi pravnimi postopki.

Možnost, da skupni odbor sprejme nekatere spremembe, je skupna značilnost vseh mednarodnih sporazumov, vključno s trgovinskimi sporazumi EU.

V skladu s posebnim postopkom iz člena 30.2 skupni odbor CETA ne more sprejeti odločitve o spremembi posebnega seznama prilog, pri katerih je potrebna izvedba celotnega postopka za spremembe. Ta seznam vključuje: poglavje 8 – Naložbe, poglavje 9 – Čezmejna trgovina s storitvami, poglavje 10 – Začasni vstop in bivanje fizičnih oseb iz poslovnih razlogov ter poglavje 13 – Finančne storitve (razen priloge 10 – Seznam kontaktnih točk držav članic Evropske unije).

Pod okriljem skupnega odbora CETA se ustanovijo naslednji specializirani odbori:

–Odbor za trgovino z blagom, ki obravnava zadeve v zvezi s trgovino z blagom, tarifami, tehničnimi ovirami za trgovino, Protokolom o vzajemnem sprejemanju rezultatov ugotavljanja skladnosti in pravicami intelektualne lastnine, povezanimi z blagom. V okviru Odbora za trgovino z blagom se ustanovijo Odbor za kmetijstvo, Odbor za vina in žgane pijače ter Skupna področna skupina za farmacevtske izdelke, ki poročajo Odboru za trgovino z blagom;

–Odbor za storitve in naložbe, ki obravnava zadeve v zvezi s čezmejno trgovino s storitvami, naložbami, začasnim vstopom, elektronskim poslovanjem in pravicami intelektualne lastnine, povezanimi s storitvami;

–Skupni odbor za carinsko sodelovanje, ki je bil ustanovljen na podlagi sporazuma iz leta 1998 med Evropsko skupnostjo in Kanado o carinskem sodelovanju in medsebojni pomoči pri carinskih zadevah, ki obravnava zadeve iz tega sporazuma v zvezi s pravili o poreklu, postopki glede porekla, olajševanjem carinskih postopkov in trgovine, mejnimi ukrepi ter začasno opustitvijo preferencialne tarifne obravnave;

–Skupni upravljalni odbor za sanitarne in fitosanitarne ukrepe, ki obravnava zadeve v zvezi s sanitarnimi in fitosanitarnimi ukrepi;

–Odbor za javno naročanje, ki obravnava zadeve v zvezi z javnim naročanjem;

–Odbor za finančne storitve, ki obravnava zadeve v zvezi s finančnimi storitvami;

–Odbor za trgovino in trajnostni razvoj, ki obravnava zadeve v zvezi s trajnostnim razvojem;

–Forum za regulativno sodelovanje, ki obravnava zadeve v zvezi z regulativnim sodelovanjem, ter

–Odbor CETA za geografske označbe, ki obravnava zadeve v zvezi z geografskimi označbami.

Če ima kateri od teh specializiranih odborov v skladu s Sporazumom pristojnosti za odločanje, sprejema odločitve na enak način kot skupni odbor.

•Izvajanje v EU

Da se zagotovi izvajanje Sporazuma, je treba sprejeti nekatere ukrepe. Ti ukrepi se sprejmejo pravočasno za izvajanje Sporazuma. Gre za izvedbeno uredbo Komisije, ki se sprejme na podlagi člena 58(1) Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije, o odprtju tarifnih kvot, ki jih določa Sporazum.

•Obrazložitveni dokumenti (za direktive)

Ni relevantno.

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Sporazum je celovit trgovinski in naložbeni sporazum, ki vsebuje določbe o nacionalni obravnavi in dostopu do trga za blago, trgovinskih ukrepih, tehničnih ovirah v trgovini, sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih, olajševanju carinskih postopkov in trgovine, subvencijah, naložbah, čezmejni trgovini s storitvami, začasnem vstopu in bivanju fizičnih oseb iz poslovnih razlogov, vzajemnem priznavanju poklicnih kvalifikacij, nacionalni ureditvi, finančnih storitvah, storitvah mednarodnega pomorskega prevoza, telekomunikacijah, elektronskem poslovanju, politiki konkurence, državnih podjetjih, monopolih, podjetjih s posebnimi pravicami ali privilegiji, javnem naročanju, intelektualni lastnini, regulativnem sodelovanju, trgovini in trajnostnem razvoju, trgovini in delu, trgovini in okolju, dvostranskih dialogih in sodelovanju, upravnih in institucionalnih določbah, preglednosti in reševanju sporov.

Sporazum bo občutno izboljšal poslovne priložnosti za evropske družbe v Kanadi. Na podlagi Sporazuma bodo evropske družbe deležne najboljše obravnave, ki jo je Kanada kdaj ponudila kateri koli trgovinski partnerici, s čimer bodo za družbe iz EU na kanadskem trgu ustvarjeni enaki pogoji.

Z odprtjem trgov naj bi Sporazum podpiral rast in ustvarjanje delovnih mest v EU ter prinesel dodatne koristi evropskim potrošnikom. Lahko bi tudi omejeval cene in potrošnikom zagotavljal večjo izbiro kakovostnih izdelkov. Sporazum ne bo spreminjal standardov EU. Standardi in predpisi glede varnosti hrane in izdelkov, varstva potrošnikov, zdravja, okolja, socialnih standardov ali standardov dela ter na drugih področjih bodo ostali nedotaknjeni. Vse iz Kanade uvoženo blago bo moralo brez izjem izpolnjevati pravila in predpise EU za izdelke.

Koristi Sporazuma bodo:

Prihranki pri carinah

Sporazum bo evropskim potrošnikom in družbam prinesel otipljive koristi, saj bosta odprava ali znižanje carin na njegovi podlagi med najbolj obsežnimi, kar jih je EU dosegla v katerem koli trgovinskem sporazumu. S tem se bodo zagotovile pomembne tržne priložnosti za evropske družbe, tudi MSP. Večina carin bo ob začetku veljavnosti Sporazuma odpravljenih. Standardi EU se zaradi zniževanja carin ne bodo znižali ali spremenili. Iz Kanade uvoženo blago bo moralo ustrezati predpisom EU.

Priložnosti za ponudnike storitev ter pregledni in učinkoviti mehanizmi za zaščito naložb in reševanje sporov

Sporazum je najobsežnejši sporazum, kar jih je EU sklenila na področju storitev in naložb. Evropske družbe bodo imele več priložnosti za izvajanje specializiranih storitev pomorskega prevoza, kot so čiščenje in poglabljanje morskega dna, premeščanje praznih zabojnikov in prevoz nekaterega tovora v Kanadi. Evropska podjetja bodo imela tudi nove prednosti pri odobritvi naložbenih projektov v Kanadi, zaščiti naložb in uveljavljanju pravic v primeru nepravične obravnave, in sicer prek uravnoteženega in učinkovitega sistema za reševanje sporov. V vseh drugih sektorjih, na primer okoljskih storitvah, telekomunikacijah in financah, je zagotovljen dostop do trga na zvezni ravni, prvič pa tudi na ravni provinc. EU v Sporazumu – tako kot v vseh trgovinskih sporazumih – ščiti javne službe. Tudi na tem področju bodo morali kanadski vlagatelji in ponudniki storitev spoštovati veljavne predpise EU.

Zaščita naložb in reševanje naložbenih sporov

Sporazum vključuje vse novosti novega pristopa EU na področju naložb in njegov mehanizem za reševanje sporov, s čimer izpolnjuje pričakovanja zainteresiranih strani glede pravičnejšega, preglednejšega in institucionaliziranega sistema za reševanje naložbenih sporov. Na tem področju uvaja pomembne novosti za zagotovitev visoke stopnje zaščite vlagateljev, hkrati pa v polni meri ohranja pravico vlad do regulacije in uresničevanja legitimnih ciljev javne politike, na primer varovanja zdravja, varnosti in okolja. Sporazum pomeni prelom s tradicionalnim pristopom k zaščiti naložb in reševanju naložbenih sporov iz večine obstoječih dvostranskih naložbenih sporazumov v svetu. Odpravlja nejasnosti, zaradi katerih je stari sistem dopuščal zlorabe in pretirane razlage ter vzpostavlja sistem neodvisnih sodišč za naložbe, ki ga sestavljata stalno in pritožbeno sodišče, ki bosta reševali spore na pregleden in nepristranski način.

Vzajemno priznavanje poklicnih kvalifikacij

Sporazum zagotavlja okvir za lažje vzajemno priznavanje kvalifikacij v reguliranih poklicih, kot so arhitekti, računovodje in inženirji. Zadevna poklicna združenja v EU in Kanadi imajo tako okvir, ki določa pogoje za pogajanja o sporazumih o vzajemnem priznavanju za navedene poklice. EU in Kanada bosta nato te sporazume potrdili in sprejeli.

Lažje premeščanje zaposlenih v družbah in delovanju drugih poklicnih skupin med EU in Kanado

Na podlagi Sporazuma bodo lahko družbe lažje začasno premeščale zaposlene med EU in Kanado. To bo olajšalo delovanje evropskih družb v Kanadi. Prav tako bodo lahko izvajalci poklicnih storitev lažje začasno izvajali pravne, računovodske, arhitekturne in podobne storitve.

Izboljšanje možnosti evropskih družb za zagotavljanje poprodajnih storitev

Na podlagi Sporazuma bodo podjetja EU lažje izvažala opremo, stroje in programsko opremo, saj bodo lahko poslala vzdrževalce in druge strokovnjake za zagotavljanje poprodajnih in povezanih storitev.

Dostop do kanadskih javnih razpisov

Kanada je javne razpise odprla za družbe EU v večji meri kot za katero koli drugo trgovinsko partnerico. Podjetja EU se bodo lahko potegovala za zagotavljanje blaga in storitev na zvezni ravni, pa tudi kanadskim provincam in občinam; to bo prvič, da bodo do tega upravičene družbe, ki niso kanadske. Trg javnih naročil kanadskih provinc je po ocenah dvakrat večji od trga na zvezni ravni.

Zmanjšanje stroškov v povezavi z dvojnim testiranjem

EU in Kanada sta se dogovorili, da bosta vzajemno sprejemali certifikate skladnosti za električne naprave, elektronsko in radijsko opremo, igrače, stroje in merilne naprave. To pomeni, da lahko organ za ugotavljanje skladnosti v EU preskuša izdelke EU za izvoz v Kanado na podlagi kanadskih pravil in obratno. S tem se bo preprečilo, da bi obe strani izvajali iste preskuse, s čimer bi se lahko stroški za družbe in potrošnike močno zmanjšali. To je ugodno zlasti za manjše družbe, ki si ne morejo privoščiti, da bi dvakrat plačevale za izvedbo istega preskusa. To sodelovanje sicer ni primerljivo s sodelovanjem znotraj EU, vendar je kljub temu pomemben korak naprej na področju mednarodnih sporazumov EU.

Boljša zaščita za inovacije in ustvarjalnost EU

Sporazum bo vzpostavil enakovrednejše pogoje med Kanado in EU na področju pravic intelektualne lastnine. Okrepil bo zaščito avtorskih pravic (uskladitev s pravili EU za varstvo tehnoloških ukrepov in upravljanje digitalnih pravic ter odgovornost ponudnikov internetnih storitev) in uveljavljanje (predvideva možnost začasnih ukrepov in sodnih odredb za posrednike, udeležene v kršitvah). Izboljšal bo način, kako kanadski sistem zaščite pravic intelektualne lastnine ščiti patente za farmacevtske izdelke iz EU. Kanada soglaša tudi s tem, da bo okrepila mejne ukrepe proti blagu s ponarejeno blagovno znamko, piratskemu avtorskemu blagu in ponarejenemu blagu z geografsko označbo.

Tržna prednost za proizvajalce tradicionalnih evropskih izdelkov

Mnogo srednjih in malih podjetij, ki trgujejo s kmetijskimi proizvodi, bo imelo koristi, ker bo Kanada zaščitila 143 geografskih označb za visokokakovostne evropske proizvode, na primer sir Roquefort, balzamični kis iz Modene ali nizozemski sir gavda.

Zavezanost trajnostnemu razvoju

EU in Kanada v Sporazumu potrjujeta zavezanost trajnostnemu razvoju. Strinjata se, da bi bilo treba hkrati s trgovino in naložbami okrepiti tudi varstvo okolja in pravice delavcev, ne pa jih zmanjševati. EU in Kanada sta se zavezali, da bo Sporazum pripomogel k vzajemni podpori gospodarske rasti, socialnega razvoja in varstva okolja. Sporazum vključuje obveznosti EU in Kanade na področju mednarodnih pravil glede pravic delavcev in varstva okolja ter civilni družbi EU in Kanade daje pomembno vlogo pri sodelovanju pri izvajanju zavez na teh področjih. Poleg tega sporazum vzpostavlja postopek za reševanje sporov, vključno s posvetovanji na ravni vlad in s skupino strokovnjakov.

2016/0206 (NLE)

Predlog

SKLEP SVETA

o podpisu, v imenu Evropske unije, celovitega gospodarskega in trgovinskega sporazuma med Kanado na eni strani ter Evropsko unijo in njenimi državami članicami na drugi strani

SVET EVROPSKE UNIJE JE -

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 91, člena 100(2) in prvega pododstavka člena 207(4) v povezavi s členom 218(5) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Svet je 24. aprila 2009 pooblastil Komisijo, da začne pogajanja za celoviti gospodarski in trgovinski sporazum s Kanado.

(2)Pogajanja so se zaključila in treba bi bilo podpisati Sporazum v imenu Unije, s pridržkom izpolnjevanja postopkov, potrebnih za njegovo sklenitev na poznejši datum.

(3)V skladu s členom 30.6(1) Sporazum ne bi smel podeljeval pravic in ne nalagati obveznosti, na katere bi se bilo mogoče neposredno sklicevati pred sodišči Unije ali držav članic –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Podpis, v imenu Unije, celovitega gospodarskega in trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Kanado na drugi strani se odobri s pridržkom njegove sklenitve.

Besedilo Sporazuma je priloženo temu sklepu.

Člen 2

Predsednik Sveta je pooblaščen, da imenuje osebo, pooblaščeno za podpis Sporazuma v imenu Unije s pridržkom njegove sklenitve.

Člen 3

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Strasbourgu,

   Za Svet

   Predsednik

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja v strukturi ABM/ABB

1.3.Vrsta predloga/pobude

1.4.Cilji

1.5.Utemeljitev predloga/pobude

1.6.Trajanje ukrepa in finančnih posledic

1.7.Načrtovani načini upravljanja

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

2.2.Upravljavski in kontrolni sistem

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

3.2.Ocenjene posledice za odhodke 

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

3.2.2.Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

3.2.3.Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR /POBUDE

1.1Naslov predloga/pobude

Celoviti gospodarski in trgovinski sporazum (CETA)

1.2.Zadevna področja v strukturi ABM/ABB 3  

20 02 – Trgovinska politika

1.3Vrsta predloga/pobude

☑ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep. 

◻ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 4 . 

◻ Predlog/pobuda se nanaša na podaljšanje obstoječega ukrepa. 

◻ Predlog/pobuda se nanaša na obstoječ ukrep, preusmerjen v nov ukrep.

1.4.Cilji

1.4.1.Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo

Predlog je mogoče uvrstiti med prvo od desetih prednostnih nalog Junckerjeve Komisije – delovna mesta, rast in naložbe.

1.4.2.Specifični cilji in zadevne dejavnosti v strukturi ABM/ABB

Specifični cilj št.

1

Zadevne dejavnosti v strukturi ABM/ABB

20 02 – Trgovinska politika

1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne posledice naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

Sporazum bo imel otipljive koristi za evropske potrošnike in družbe, saj bo odpravil ali znižal carine.

Določbe Sporazuma, ki imajo proračunske posledice, se nanašajo na vzpostavitev in delovanje sistema sodišč za naložbe (Investment Court System: ICS).

Z vzpostavitvijo novega sistema sodišč za naložbe se bodo izpolnila visoka pričakovanja državljanov in gospodarstva glede pravičnejšega, preglednejšega in institucionaliziranega sistema za reševanje naložbenih sporov.

Sporazum bo imel tudi učinek na carine (glej točko 3.3).

1.4.4.Kazalniki rezultatov in posledic

Navedite, s katerimi kazalniki se bo spremljalo izvajanje predloga/pobude.

Ohranjanje ali povečanje obsega trgovine in naložb med EU in Kanado.

1.5.Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno

Ohranjanje ali povečanje obsega trgovine in naložb med EU in Kanado.

1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja EU

Kanada je ena od dolgoletnih in najtesnejših strateških partneric EU v svetu. Že od nekdaj nas povezujejo skupne vrednote, tako da tesno sodelujemo na področju mnogih svetovnih izzivov, kot so okolje, podnebne spremembe, energetska varnost in regionalna stabilnost. Kanada je 11. največje gospodarstvo na svetu in 12. največja trgovinska partnerica EU. Na podlagi Sporazuma bodo evropske družbe deležne najboljše obravnave, ki jo je Kanada kdaj ponudila kateri koli trgovinski partnerici, s čimer bodo za subjekte iz EU na kanadskem trgu ustvarjeni enaki pogoji. Z odprtjem trgov naj bi Sporazum podpiral rast in ustvarjanje delovnih mest v EU ter prinesel dodatne koristi evropskim potrošnikom.

1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

n. r.

1.5.4.Skladnost in možnosti sinergij z drugimi ustreznimi instrumenti

n. r.

1.6.Trajanje ukrepa in finančnih posledic

◻ Časovno omejen(-a) predlog/pobuda: 

–◻    trajanje predloga/pobude od [D. MMMM] LLLL do [D. MMMM] LLLL,

–◻    finančne posledice med letoma LLLL in LLLL.

☑ Časovno neomejen(-a) predlog/pobuda:

–izvajanje z obdobjem uvajanja od leta 2017 (s pridržkom ratifikacije v Svetu in Evropskem parlamentu),

–ki mu sledi izvajanje predloga/pobude v celoti.

1.7.Načrtovani načini upravljanja 5  

◻ Neposredno upravljanje – Komisija

–◻ z lastnimi službami, vključno z zaposlenimi v delegacijah Unije,

–◻    prek izvajalskih agencij.

◻ Deljeno upravljanje z državami članicami.

☑ Posredno upravljanje s poverjanjem nalog izvrševanja proračuna:

–◻ tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

–☑ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

–◻ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

–◻ organom iz členov 208 in 209 finančne uredbe,

–◻ subjektom javnega prava,

–◻ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP v skladu z naslovom V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

–Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

Plačan bo prispevek „obstoječi strukturi“ (tj. ICSID), prek katere bodo potekala plačila honorarjev sodnikom ICS. Honorarji za vodenje zadev se izplačajo samo v primeru sporov, sicer pa so storitve ICSID kot sekretariata brezplačne.

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

Navedite pogostost in pogoje.

V skladu z določbami okvirnega sporazuma, sklenjenega z zadevno organizacijo.

2.2.Upravljavski in kontrolni sistem

2.2.1.Ugotovljena tveganja

V skladu z določbami okvirnega sporazuma, sklenjenega z zadevno organizacijo.

2.2.2.Podatki o vzpostavljenem sistemu notranje kontrole.

V skladu z določbami okvirnega sporazuma, sklenjenega z zadevno organizacijo, zlasti veljavnimi pravili za preverjanje.

2.2.3.Ocena stroškov in koristi kontrol ter ocena pričakovane stopnje tveganja napak.

Glede na pričakovane finančne posledice ni mogoče določiti količinsko opredeljivih stroškov in koristi. Kar zadeva koristi, ki jih ni mogoče količinsko opredeliti, bo prispevek del splošnega sistema kontrole GD Trade.

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe.

V skladu z določbami okvirnega sporazuma, sklenjenega z zadevno organizacijo. Poleg tega se bo uporabljala strategija GD Trade za boj proti goljufijam, ki vsebuje posebno poglavje o finančnem poslovodenju.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic.

Razdelek večletnega finančnega okvira

Proračunska vrstica

Vrsta
odhodkov

Prispevek

številka
4

dif./nedif 6 .

držav Efte 7

držav kandidatk 8

tretjih držav

po členu 21(2)(b) finančne uredbe

20 0201

Dif.

NE

NE

NE

NE

Zahtevane nove proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic.

Razdelek večletnega finančnega okvira

Proračunska vrstica

Vrsta
odhodkov

Prispevek

številka
n. r.

dif./nedif.

držav Efte

držav kandidatk

tretjih držav

po členu 21(2)(b) finančne uredbe

n. r.

DA/NE

DA/NE

DA/NE

DA/NE

3.2.Ocenjene posledice za odhodke

3.2.1Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Razdelek večletnega finančnega
okvira

Številka

4

GD TRADE

Leto
2017

Leto
2018

Leto
2019

Leto
2020

Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)

SKUPAJ

• Odobritve za poslovanje

Številka proračunske vrstice 20 0201

obveznosti

(1)

0,500

0,500

0,500

0,500

2,000

plačila

(2)

0,500

0,500

0,500

0,500

2,000

Številka proračunske vrstice

obveznosti

(1a)

–

–

–

–

plačila

(2a)

–

–

–

–

Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov 9  

0

0

0

0

Številka proračunske vrstice

(3)

Odobritve za GD 
TRADE
SKUPAJ

obveznosti

= 1 + 1a + 3

0,500

0,500

0,500

0,500

2,000

plačila

= 2 + 2a

+ 3

0,500

0,500

0,500

0,500

2,000






• Odobritve za poslovanje SKUPAJ

obveznosti

(4)

0,500

0,500

0,500

0,500

2,000

plačila

(5)

0,500

0,500

0,500

0,500

2,000

• Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ

(6)

0

0

0

0

Odobritve iz
RAZDELKA 4 večletnega
finančnega okvira
SKUPAJ

obveznosti

= 4 + 6

0,500

0,500

0,500

0,500

2,000

plačila

= 5 + 6

0,500

0,500

0,500

0,500

2,000

Če ima predlog/pobuda posledice za več razdelkov:

• Odobritve za poslovanje SKUPAJ

obveznosti

(4)

plačila

(5)

• Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ

(6)

Odobritve iz
RAZDELKOV od 1 do 4
večletnega finančnega okvira
SKUPAJ
(referenčni znesek)

obveznosti

= 4 + 6

plačila

= 5 + 6





Razdelek večletnega finančnega
okvira

5

„Upravni odhodki“

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

2017

Leto
2018

Leto
2019

Leto
2020

Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)

SKUPAJ

GD TRADE

• Človeški viri

0,134

0,134

0,134

0,134

0,536

• Drugi upravni odhodki

0

0

0

0

GD TRADE SKUPAJ

odobritve

0,134

0,134

0,134

0,134

0,536

Odobritve iz
RAZDELKA 5 
večletnega finančnega okvira
SKUPAJ

(obveznosti skupaj = plačila skupaj)

0,134

0,134

0,134

0,134

0,536

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Leto
N 10

Leto
N+1

Leto
N+2

Leto
N+3

Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)

SKUPAJ

Odobritve iz
RAZDELKOV od 1 do 5 
večletnega finančnega okvira
SKUPAJ

obveznosti

0,634

0,634

0,634

0,634

2,536

plačila

0,634

0,634

0,634

0,634

2,536

3.2.2.Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

–☑    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Cilji in realizacije

⇩

Leto
2017

Leto
2018

Leto
2019

Leto
2020

Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)

SKUPAJ

REALIZACIJE

vrsta 11

povprečni stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število realizacij skupaj

stroški realizacij skupaj

SPECIFIČNI CILJ št. 1 12 ...

delovanje ICS

– realizacija

sekretariat

1

0,500

0,500

0,500

0,500

– realizacija

zadeve

–

p.m.

p.m.

p.m.

– realizacija

Seštevek za posamezni cilj št. 1

0,500

0,500

0,500

0,500

POSAMEZNI CILJ št. 2 ...

– realizacija

Seštevek za posamezni cilj št. 2

STROŠKI SKUPAJ

0,500

0,500

0,500

0,500

3.2.3Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.3.1.Povzetek

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

–☑    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Leto
N 13

Leto
N+1

Leto
N+2

Leto
N+3

Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)

SKUPAJ

RAZDELEK 5
večletnega finančnega okvira

Človeški viri

0,134

0,134

0,134

0,134

0,536

Drugi upravni odhodki

0

0

0

0

Seštevek za RAZDELEK 5
večletnega finančnega okvira

Odobritve zunaj RAZDELKA 5 14  
večletnega finančnega okvira

Človeški viri

Drugi upravni odhodki

Seštevek za odobritve
zunaj RAZDELKA 5
večletnega finančnega okvira

SKUPAJ

0,134

0,134

0,134

0,134

0,536

Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge upravne odhodke se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

3.2.3.2.Ocenjene potrebe po človeških virih

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–☑    Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

Leto
N

Leto
N+1

Leto N+2

Leto N+3

Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)

• Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci)

XX 01 01 01 (sedež in predstavništva Komisije)

1

1

1

1

XX 01 01 02 (delegacije)

XX 01 05 01 (posredne raziskave)

10 01 05 01 (neposredne raziskave)

• Zunanji sodelavci (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ) 15

XX 01 02 01 (PU, NNS, ZU iz splošnih sredstev)

XX 01 02 02 (PU, LU, NNS, ZU in MSD na delegacijah)

XX 01 04 yy  16

– na sedežu

– na delegacijah

XX 01 05 02 (PU, NNS, ZU za posredne raziskave)

10 01 05 02 (PU, NNS, ZU za neposredne raziskave)

Druge proračunske vrstice (navedite)

SKUPAJ

1

1

1

1

XX je zadevno področje ali naslov.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

Uradniki in začasni uslužbenci

Spremljanje delovanja ICS / Vodenje zadev

Zunanji sodelavci

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

–☑    Predlog/pobuda je v skladu z veljavnim večletnim finančnim okvirom.

–◻    Za predlog/pobudo je potrebna sprememba zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira.

Pojasnite zahtevano spremembo ter navedite zadevne proračunske vrstice in ustrezne zneske.

[…]

–◻    Za predlog/pobudo je potrebna uporaba instrumenta prilagodljivosti ali sprememba večletnega finančnega okvira.

Pojasnite te zahteve ter navedite zadevne razdelke in proračunske vrstice ter ustrezne zneske.

[…]

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

–V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

–V predlogu/pobudi je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Leto
N

Leto
N+1

Leto
N+2

Leto
N+3

Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)

Skupaj

Navedite organ, ki bo sofinanciral predlog/pobudo: kanadska vlada

0,500

0,500

0,500

0,500

2,000

Sofinancirane odobritve SKUPAJ

0,500

0,500

0,500

0,500

2,000



3.3.Ocenjene posledice za prihodke

–◻    Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

–☑    Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

–☑    za lastna sredstva,

–◻    za razne prihodke.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Prihodkovna proračunska vrstica

Odobritve na voljo za tekoče proračunsko leto (B2016)

Posledice predloga/pobude 17

Leto
N

Leto
N+1

Leto
N+2

…………

Leto
N+7

Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)

Člen 120 – Carine

18 465,30

……………

311

Za razne namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

[…]

Navedite metodo za izračun posledic za prihodke.

Izpad carin je bil izračunan na podlagi podatkov za leto 2015 in znaša 311 milijonov EUR (80 % od 390 milijonov EUR). Ta izpad se bo razporedil na sedem let. EU bo ob začetku veljavnosti Sporazuma za uvoz blaga s poreklom iz Kanade odpravila 97,7 % tarifnih vrstic EU, v naslednjih treh, petih oziroma sedmih letih pa postopoma še dodaten odstotek tarifnih vrstic.

(1) http://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2008/october/tradoc_141032.pdf  
(2) http://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2011/september/tradoc_148201.pdf  
(3) ABM: upravljanje po dejavnostih; ABB: oblikovanje proračuna po dejavnostih.
(4) Po členu 54(2)(a) oz. (b) finančne uredbe.
(5) Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html
(6) Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.
(7) Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.
(8) Države kandidatke in po potrebi potencialne države kandidatke z Zahodnega Balkana.
(9) Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.
(10) Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.
(11) Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novozgrajenih cest…).
(12) Kakor je opisan v točki 1.4.2 „Posamezni cilji…“.
(13) Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.
(14) Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.
(15) PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.
(16) Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).
(17) Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 25 % stroškov pobiranja.