Uradni list
Evropske unije
SL
Serija L
|
|
Uradni list |
SL Serija L |
|
2024/2212 |
6.9.2024 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2024/2212
z dne 3. septembra 2024
o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) 2022/2379 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s statističnimi podatki o hranilih
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) 2022/2379 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. novembra 2022 o statistiki kmetijskih vložkov in proizvodnje, spremembi Uredbe Komisije (ES) št. 617/2008 ter razveljavitvi uredb (ES) št. 1165/2008, (ES) št. 543/2009 in (ES) št. 1185/2009 Evropskega parlamenta in Sveta ter Direktive Sveta 96/16/ES (1) ter zlasti člena 4(6), člena 5(10) in člena 9(4) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Uredba (EU) 2022/2379 vzpostavlja integrirani okvir za razvoj, pripravo in izkazovanje evropske statistike glede kmetijskih vložkov in proizvodnje. |
|
(2) |
Da bodo države članice pripravljale primerljive podatke in se doseže harmonizacija v sistemu kmetijske statistike, je treba določiti tehnične elemente statističnih podatkov o kmetijskih vložkih in proizvodnji v zvezi s hranilnimi snovmi, ki jih je treba poslati Komisiji (Eurostatu). |
|
(3) |
Ti elementi zajemajo seznam spremenljivk, opise spremenljivk, enote opazovanja, zahteve po natančnosti, ki jih je treba uporabiti, metodološka pravila, ki jih je treba uporabiti, in po potrebi roke za pošiljanje podatkov. |
|
(4) |
Zajem podatkovnih nizov bi bilo treba po možnosti določiti tako, da bo presegal zahteve iz člena 4 Uredbe (EU) 2022/2379, s čimer se preprečijo nedoslednosti med državami članicami. |
|
(5) |
Referenčna obdobja iz člena 9(4) Uredbe (EU) 2022/2379 bi bilo treba podrobneje opredeliti, da se zagotovi primerljivost statistike med državami članicami. |
|
(6) |
Evropske statistične podatke o hranilnih snoveh bi bilo treba zbirati v skladu z metodologijami, ki so skladne z ustreznimi mednarodno dogovorjenimi standardi, kot so standardi Medvladnega panela za podnebne spremembe ali Programa sodelovanja za spremljanje in oceno. |
|
(7) |
Bilance hranilnih snovi so pomembni kazalniki trajnostnosti kmetijskih dejavnosti. Odražajo lahko tveganja za okolje, saj razkrivajo trajne presežke ali primanjkljaje dušika in fosforja v kmetijskih tleh. Pomanjkanje dušika ali fosforja lahko povzroči slabšo rodovitnost tal, presežek pa lahko povzroči onesnaženost zraka in vode, kar lahko na primer privede do evtrofikacije površinskih voda in kontaminacijo pitne vode. |
|
(8) |
Statistični podatki o hranilnih snoveh so v pomoč pri ocenjevanju učinkovitosti uporabe gnojil in odvisnosti proizvodnje hrane od teh vložkov. Statistični podatki so torej pomemben element prehranske varnosti. |
|
(9) |
Strategija Komisije „od vil do vilic“ v okviru evropskega zelenega dogovora določa cilj o zmanjšanju izgub hranil za polovico ob hkratnem zagotavljanju, da se rodovitnost tal ne poslabša, kar bi privedlo do skupnega zmanjšanja rabe gnojil za vsaj 20 % do leta 2030. Poleg tega je bruto bilanca hranilnih snovi kazalnik stanja, ki se uporablja za spremljanje skupne kmetijske politike. Primerljivi in pravočasni podatki o bilancah hranilnih snovi in rabi gnojil v kmetijstvu bodo v pomoč pri ocenjevanju teh ciljev in drugih prihodnjih ciljev politike. Za pravočasno oceno ciljev in kazalnikov morajo biti podatki o bilancah hranilnih snovi na voljo pred letom 2030. |
|
(10) |
Bilance hranilnih snovi bi bilo treba izračunati po pristopu, ki temelji na proračunu zemljišča, z uporabo koeficientov, ki odražajo vpliv kmetijskih rastlin in živine na tok hranilnih snovi. Te koeficiente bi bilo treba izračunati z uporabo primerljivih metodologij v vseh državah članicah, da se zagotovita skladnost in primerljivost. Koeficienti bi morali odražati stabilen trend, pri čemer se odstrani letna nestanovitnost. |
|
(11) |
Razpoložljivost takih koeficientov je predpogoj za izračun bilanc hranilnih snovi. Koeficienti se uporabljajo v povezavi z drugimi povezanimi podatkovnimi nizi, zlasti statističnimi podatki o rastlinski pridelavi in živinoreji, ki jih zagotovijo države članice, da se zagotovi letna bilanca hranilnih snovi. |
|
(12) |
Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za evropski statistični sistem – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Zahteve glede podatkov
Države članice predložijo podatke na področju statistike o hranilnih snoveh iz člena 5(1), točka (d), Uredbe (EU) 2022/2379 v obliki zbirnih podatkovnih nizov.
Države članice zbirne podatkovne nize pošljejo Komisiji (Eurostatu) na nacionalni ravni.
Člen 2
Podatkovni nizi
(1) Vsebina podatkov v podatkovnih nizih je določena v:
|
(a) |
Prilogi I za temo (i), hranilne snovi v gnojilih za kmetijstvo, za podrobni temi:
|
|
(b) |
Prilogi II za temo (ii), bilanca hranilnih snovi, za podrobne teme:
|
(2) Za vsak podatkovni niz so v oddelku I določeni:
|
(a) |
opis vsebine podatkov; |
|
(b) |
spremenljivke, ki jih je treba predložiti; |
|
(c) |
roki za pošiljanje podatkov Komisiji (Eurostatu); |
|
(d) |
referenčna obdobja; |
|
(e) |
merske enote. |
(3) Za vsak podatkovni niz so v oddelku II določeni:
|
(a) |
opis merskih enot; |
|
(b) |
tehnične zahteve v zvezi s spremenljivkami. |
Člen 3
Bilanca hranilnih snovi
(1) Bruto bilanca hranilnih snovi – dušika in fosforja – je razlika med vnosi hranilnih snovi v kmetijska tla in iznosi hranilnih snovi iz njih. Vnosi so predvsem hranilne snovi v uporabljenih gnojilih in proizvodnji hlevskega gnoja, pa tudi hranilne snovi iz vnosa semen in – v primeru dušika – postopkov biološke fiksacije in atmosferskega usedanja. Iznosi so večinoma hranilne snovi v kmetijskih in krmnih rastlinah, ki se spravijo ali popasejo, pa tudi v odvzetem gnoju in odstranjenih ostankih posevkov, ki niso bili vrnjeni v tla.
(2) Neto bilanca dušika se opredeli kot bruto bilanca hranilnih snovi za dušik, od katere se odštejejo emisije dušika iz upravljanja tal in živinskih gnojil.
(3) Komisija (Eurostat) te bilance hranilnih snovi letno izračuna na podlagi:
|
(a) |
podatkovnih nizov, kot so opisani v Prilogi I in Prilogi II; |
|
(b) |
podatkov o statistiki živinoreje, kot so opisani v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2023/2745 z dne 8. decembra 2023 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) 2022/2379 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s statistiko živinoreje (2); |
|
(c) |
podatkov o statistiki rastlinske pridelave, kot so opisani v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2023/1538 z dne 25. julija 2023 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) 2022/2379 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s statistiko rastlinske pridelave (3); |
|
(d) |
podatkov o emisijah, kot se sporočijo na podlagi Konvencije Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) o onesnaževanju zraka na velike razdalje prek meja (konvencija o onesnaževanju zraka) in direktive o nacionalnih obveznostih zmanjšanja emisij (4) ter uredbe o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov (5) in Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC). |
Člen 4
Pošiljanje podatkov iz Priloge II
Države članice podatkovne nize iz Priloge II prvič zagotovijo do 30. novembra 2029 za referenčna leta 2026, 2027 in 2028 ter nato vsakih pet let do rokov, navedenih v posameznem podatkovnem nizu.
Člen 5
Specifikacije kakovosti in metodološke specifikacije
(1) Kadar se podatki za podatkovne nize zbirajo na podlagi statističnih vzorcev, države članice zagotovijo, da so ponderirani rezultati reprezentativni za statistično populacijo. Kadar se uporabljajo viri, ki niso statistična raziskovanja, je treba kakovost statistike zagotoviti tako, da je reprezentativna za obseg, ki ga opisuje, in izpolnjuje merila kakovosti iz člena 12 Uredbe (ES) št. 223/2009 (6).
(2) Države članice zagotovijo, da so uporabljeni koeficienti določeni z znanstvenimi metodami za ustrezen opis vnosa ali iznosa hranilnih snovi za vsako spremenljivko, kot je določeno v prilogah I in II.
(3) Skupne metodološke specifikacije za pripravo statistike so določene v Prilogi III v zvezi s podatkovnimi nizi iz prilog I in II.
Člen 6
Opisi
Za namene te uredbe se uporabljajo opisi izrazov iz Priloge IV.
Člen 7
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 1. januarja 2026.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 3. septembra 2024
Za Komisijo
predsednica
Ursula VON DER LEYEN
(1) UL L 315, 7.12.2022, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2022/2379/oj.
(2) UL L, 2023/2745, 11.12.2023, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2023/2745/oj.
(3) UL L 187, 26.7.2023, str. 40, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2023/1538/oj.
(4) Direktiva (EU) 2016/2284 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka, spremembi Direktive 2003/35/ES in razveljavitvi Direktive 2001/81/ES (UL L 344, 17.12.2016, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2016/2284/oj).
(5) Uredba (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, spremembi uredb (ES) št. 663/2009 in (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 94/22/ES, 98/70/ES, 2009/31/ES, 2009/73/ES, 2010/31/EU, 2012/27/EU in 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 2009/119/ES in (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 328, 21.12.2018, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2018/1999/oj).
(6) Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki ter razveljavitvi Uredbe (ES, Euratom) št. 1101/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o prenosu zaupnih podatkov na Statistični urad Evropskih skupnosti, Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 o statističnih podatkih Skupnosti in Sklepa Sveta 89/382/EGS, Euratom, o ustanovitvi Odbora za statistične programe Evropskih skupnosti (UL L 87, 31.3.2009, str. 164, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2009/223/oj).
PRILOGA I
HRANILNE SNOVI V GNOJILIH ZA KMETIJSTVO
PODATKOVNI NIZ 1
Anorganska gnojila za kmetijstvo
|
Področje: |
d. |
Statistični podatki o hranilih |
|
Tema: |
i. |
Hranilne snovi v gnojilih za kmetijstvo |
|
Podrobna tema: |
i.1 |
Anorganska gnojila za kmetijstvo |
ODDELEK I
Vsebina podatkov
Podatki zajemajo količino hranilnih snovi v anorganskih gnojilih, ki se uporabljajo v referenčnem obdobju v kmetijstvu v državi članici.
|
Hranilna snov |
Rok |
|||||
|
30. november leta N+1 |
||||||
|
dušik |
Q |
|||||
|
|
od tega v sečnini |
Q |
||||
|
fosfor |
Q |
|||||
|
kalij |
Q |
|||||
Referenčno obdobje: koledarsko leto Geografska raven nacionalna raven |
||||||
ODDELEK II
Opis merske enote
Količina hranilnih snovi: se nanaša na letne količine hranilnih snovi v anorganskih gnojilih (v enostavnih in sestavljenih oblikah), ki se uporabljajo v kmetijstvu. Količina se sporoči v elementarni obliki: N za dušik, P za fosfor in K za kalij. Sporočena količina dušika v sečnini se nanaša samo na količine v enostavnem gnojilu.
Tehnične zahteve
|
(1) |
Kadar so državam članicam na voljo količine vsebovanih hranilnih snovi v oksidirani obliki, se v skladu s Prilogo I k Uredbi (EU) 2019/1009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o določitvi pravil o omogočanju dostopnosti sredstev za gnojenje EU na trgu, spremembi uredb (ES) št. 1069/2009 in (ES) št. 1107/2009 ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2003/2003 (1) uporabijo naslednji pretvorbeni faktorji: fosfor (P) = fosforjev pentoksid (P2O5) × 0,436; kalij (K) = kalijev oksid (K2O) × 0,830. |
|
(2) |
Če je vir podatkov o količini hranilnih snovi statistika o prodaji anorganskih gnojil, se ocenita nekmetijska uporaba in odložena uporaba prodanih gnojil ter uporabita za popravek izvornih podatkov. |
PODATKOVNI NIZ 2
Organska gnojila za kmetijstvo
|
Področje: |
d. |
Statistični podatki o hranilih |
|
Tema: |
i. |
Hranilne snovi v gnojilih za kmetijstvo |
|
Podrobna tema: |
i.2 |
Organska gnojila za kmetijstvo |
ODDELEK I
Vsebina podatkov
Podatki zajemajo organska in organsko-mineralna gnojila (razen surovega živalskega gnoja), uporabljena v kmetijstvu v referenčnem obdobju v državi članici, in ustrezne koeficiente vsebnosti hranilnih snovi.
|
Vrsta gnojila |
Rok |
|||||||
|
30. november leta po koncu triletnega obdobja |
||||||||
|
blato iz čistilnih naprav |
Q |
NC, PC |
||||||
|
druga organska gnojila |
Q |
NC, PC |
||||||
|
organsko-mineralna gnojila |
Q |
NC, PC |
||||||
Referenčno obdobje: koledarsko leto Geografska raven: nacionalna raven |
||||||||
ODDELEK II
Opis merskih enot
Količina gnojila: se nanaša na letne količine organskih in organsko-mineralnih gnojil, uporabljenih v kmetijstvu, brez surovega gnoja. Podatki se sporočijo kot suha snov.
Koeficienti vsebnosti hranilnih snovi: se nanašajo na letna povprečja vsebnosti hranilnih elementov – N in P – (v kg) v toni gnojila (suha snov) v triletnem obdobju (drseča povprečja).
Tehnične zahteve
|
(1) |
Koeficienti povprečne vsebnosti hranilnih snovi v triletnem obdobju zajemajo referenčno leto podatkov in dve predhodni leti. |
|
(2) |
Letne količine in koeficienti povprečne vsebnosti hranilnih snovi za vsako leto v triletnem obdobju, izračunani, kot je opisano zgoraj, se pošljejo skupaj do roka, navedenega v podatkovnem nizu. |
(1) UL L 170, 25.6.2019, str. 1, ELI: https://eur-lex.europa.eu/eli/reg/2019/1009/oj.
PRILOGA II
BILANCA HRANILNIH SNOVI
PODATKOVNI NIZ 1
Koeficienti vsebnosti hranilnih snovi pri kmetijskih pridelkih in krmi
|
Področje: |
d. |
Statistični podatki o hranilih |
|
Tema: |
ii. |
Bilanca hranilnih snovi |
|
Podrobna tema: |
ii.1 |
Koeficienti vsebnosti hranilnih snovi pri kmetijskih pridelkih in krmi |
ODDELEK I
Vsebina podatkov
Podatki zajemajo koeficiente vsebnosti hranil, ki predstavljajo povprečno količino hranil v toni spravljenega pridelka.
|
Kmetijska rastlina |
Rok |
|||||||||||
|
|
30. november leta po koncu petletnega obdobja (*1) |
|||||||||||
|
Žita za pridelavo zrnja (vključno s semeni) |
— |
|||||||||||
|
|
Pšenica in pira |
— |
||||||||||
|
|
|
Navadna pšenica in pira |
— |
|||||||||
|
|
|
|
Navadna ozimna pšenica in pira |
NC, PC |
||||||||
|
|
|
|
Navadna jara pšenica in pira |
NC, PC |
||||||||
|
|
|
Trda pšenica |
NC, PC |
|||||||||
|
|
Rž |
NC, PC |
||||||||||
|
|
Ječmen |
— |
||||||||||
|
|
|
Ozimni ječmen |
NC, PC |
|||||||||
|
|
|
Jari ječmen |
NC, PC |
|||||||||
|
|
Oves |
NC, PC |
||||||||||
|
|
Koruza za zrnje in koruza s storži |
NC, PC |
||||||||||
|
|
Tritikala |
NC, PC |
||||||||||
|
|
Sirek |
NC, PC |
||||||||||
|
|
Riž |
— |
||||||||||
|
|
|
Riž indica |
NC, PC |
|||||||||
|
|
|
Riž japonica |
NC, PC |
|||||||||
|
|
Mešanice ozimnega žita (soržica) |
NC, PC |
||||||||||
|
|
Mešanice jarih žit (mešanica zrnja brez soržice) |
NC, PC |
||||||||||
|
|
Druga žita, d. n. (1) (proso, kanarska čužka itd.) |
NC, PC |
||||||||||
|
|
Neprava žita |
— |
||||||||||
|
|
|
Ajda |
NC, PC |
|||||||||
|
|
|
Kvinoja |
NC, PC |
|||||||||
|
|
|
Druga neprava žita, d. n. |
NC, PC |
|||||||||
|
Suhe stročnice in beljakovinske rastline za pridelavo zrnja (vključno s semeni ter mešanicami žit in stročnic) |
— |
|||||||||||
|
|
Krmni grah |
NC, PC |
||||||||||
|
|
Bob in fižol |
NC, PC |
||||||||||
|
|
Sladki volčji bob |
NC, PC |
||||||||||
|
|
Leča |
NC, PC |
||||||||||
|
|
Grašica |
NC, PC |
||||||||||
|
|
Čičerika |
NC, PC |
||||||||||
|
|
Druge suhe stročnice in beljakovinske rastline d. n. |
NC, PC |
||||||||||
|
Okopavine |
— |
|||||||||||
|
|
Krompir (vključno s semenskim krompirjem) |
NC, PC |
||||||||||
|
|
Sladkorna pesa (brez semena) |
NC, PC |
||||||||||
|
|
Druge korenovke, d. n. |
NC, PC |
||||||||||
|
Industrijske rastline |
— |
|||||||||||
|
|
Semena oljnic |
— |
||||||||||
|
|
|
Semena oljne ogrščice in oljne repice |
— |
|||||||||
|
|
|
|
Semena ozimne oljne repice in oljne repice |
NC, PC |
||||||||
|
|
|
|
Semena spomladanske oljne ogrščice in oljne repice |
NC, PC |
||||||||
|
|
|
Sončnično seme |
NC, PC |
|||||||||
|
|
|
Soja |
NC, PC |
|||||||||
|
|
|
Laneno seme (oljni lan) |
NC, PC |
|||||||||
|
|
|
Bombaževo seme |
NC, PC |
|||||||||
|
|
|
Druge oljnice, d. n. |
NC, PC |
|||||||||
|
|
Predivnice |
— |
||||||||||
|
|
|
Lan za vlakna |
NC, PC |
|||||||||
|
|
|
Navadna konoplja |
NC, PC |
|||||||||
|
|
|
Bombažna vlakna |
NC, PC |
|||||||||
|
|
|
Druge predivnice, d. n. |
NC, PC |
|||||||||
|
|
Tobak |
NC, PC |
||||||||||
|
|
Hmelj |
NC, PC |
||||||||||
|
|
Energijske poljščine, d. n. |
NC, PC |
||||||||||
|
Rastline, pospravljene še zelene z ornih zemljišč |
— |
|||||||||||
|
|
Travinje in pašniki za določen čas |
NC, PC |
||||||||||
|
|
Metuljnice, ki se spravljajo zelene |
— |
||||||||||
|
|
|
Lucerna |
NC, PC |
|||||||||
|
|
|
Mešanice trav iz družine stročnic |
NC, PC |
|||||||||
|
|
|
Druge metuljnice, ki se spravljajo zelene, d. n. |
NC, PC |
|||||||||
|
|
Silažna koruza |
NC, PC |
||||||||||
|
|
Druga žita, požeta še zelena (brez silažne koruze) |
NC, PC |
||||||||||
|
|
Druge rastline, ki se spravljajo še zelene z ornih zemljišč, d. n. |
NC, PC |
||||||||||
|
Druge kmetijske rastline na ornih zemljiščih, d. n. |
||||||||||||
|
Trajno travinje |
— |
|||||||||||
|
|
Trajni pašnik in travnik, razen ekstenzivnih pašnikov |
NC, PC |
||||||||||
|
|
Trajni ekstenzivni pašniki |
NC, PC |
||||||||||
|
Sveže zelenjadnice (vključno z melonami) in jagode |
— |
|||||||||||
|
|
Sveže zelenjadnice (vključno z melonami) |
— |
||||||||||
|
|
|
Kapusnice |
NC, PC |
|||||||||
|
|
|
Listnate in stebelne zelenjadnice (razen kapusnic) |
NC, PC |
|||||||||
|
|
|
Zelenjadnice, ki se pridelujejo za sadje (vključno z melonami) |
NC, PC |
|||||||||
|
|
|
Gomolji in čebulnice |
NC, PC |
|||||||||
|
|
|
Sveže stročnice |
NC, PC |
|||||||||
|
|
|
Druge sveže zelenjadnice, d. n. |
NC, PC |
|||||||||
|
|
Jagode |
NC, PC |
||||||||||
|
Trajni nasadi za prehrano ljudi |
— |
|||||||||||
|
|
Sadje, jagodičje in lupinarji (razen citrusov, grozdja, jagod) |
— |
||||||||||
|
|
|
Sadje z zmernih podnebnih območij |
— |
|||||||||
|
|
|
|
Pečkato sadje |
NC, PC |
||||||||
|
|
|
|
Koščičasto sadje |
NC, PC |
||||||||
|
|
|
Sadje s subtropskih in tropskih podnebnih območij |
NC, PC |
|||||||||
|
|
|
Jagodičje (razen jagod) |
NC, PC |
|||||||||
|
|
|
Oreški |
NC, PC |
|||||||||
|
|
Agrumi |
NC, PC |
||||||||||
|
|
Grozdje |
NC, PC |
||||||||||
|
|
Oljke |
NC, PC |
||||||||||
|
|
Drugi trajni nasadi za prehrano ljudi, d. n. |
NC, PC |
||||||||||
|
Cvetje in okrasne rastline (razen drevesnic) |
||||||||||||
|
||||||||||||
ODDELEK II
Opis merskih enot
Koeficienti vsebnosti hranilnih snovi: se nanašajo na letna povprečja vsebnosti hranilnih elementov – N in P – (v kg) v toni spravljenega pridelka v petletnem obdobju (drseča povprečja). Koeficienti predstavljajo vsebnost hranilnih snovi v rastlinskih pridelkih, o katerih se poroča v statistiki rastlinske pridelave v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2023/1538 z dne 25. julija 2023 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) 2022/2379 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s statistiko rastlinske pridelave.
Tehnične zahteve
|
(1) |
Koeficienti povprečne vsebnosti hranilnih snovi v petletnem obdobju zajemajo referenčno leto podatkov in štiri predhodna leta. |
|
(2) |
Koeficienti vsebnosti hranilnih snovi se sporočajo v skladu z zahtevami glede vlažnosti iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2023/1538 z dne 25. julija 2023 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) 2022/2379 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s statistiko rastlinske pridelave. |
PODATKOVNI NIZ 2
Količine ostankov posevkov in koeficienti vsebnosti hranilnih snovi
|
Področje: |
d. |
Statistični podatki o hranilih |
|
Tema: |
ii. |
Bilanca hranilnih snovi |
|
Podrobna tema: |
ii.2 |
Količine ostankov posevkov in koeficienti vsebnosti hranilnih snovi |
ODDELEK I
Vsebina podatkov
Podatki zajemajo povprečne letne količine ostankov posevkov, odstranjenih s polja, in ustrezne koeficiente vsebnosti hranilnih snovi.
|
Kmetijska rastlina |
Rok |
||||||||
|
30. november leta po koncu petletnega obdobja (*2) |
|||||||||
|
Skupni ostanki pridelkov (odstranjenih s polja) |
— |
— |
|||||||
|
|
Listi ter peclji in stebla |
Q |
NC, PC |
||||||
|
|
Slama |
Q |
NC, PC |
||||||
|
|
Drugi ostanki pridelkov |
Q |
NC, PC |
||||||
Referenčno obdobje Koledarsko leto Geografska raven Nacionalna raven |
|||||||||
ODDELEK II
Opis merskih enot
Količina (1 000 ton) ostankov posevkov, odstranjenih s polja: se nanaša na letna povprečja količine ostankov, ki se spravijo kot stranski pridelek in se v poznejši fazi ne vrnejo na polje, v petletnem obdobju (drseča povprečja).
Koeficienti vsebnosti hranilnih snovi: se nanašajo na letna povprečja vsebnosti hranilnega elementa – N in P – (v kg) v toni vrste ostanka posevka v petletnem obdobju (drseča povprečja). Koeficienti predstavljajo vsebnost hranilnih snovi v ostankih posevkov, navedenih v podatkovnem nizu.
Tehnične zahteve
|
(1) |
Povprečne letne količine odstranjenih ostankov posevkov in koeficienti povprečne vsebnosti hranilnih snovi v petletnem obdobju zajemajo referenčno leto podatkov in štiri predhodna leta. |
|
(2) |
Povprečne letne količine in koeficienti povprečne vsebnosti hranilnih snovi za vsako leto v petletnem obdobju, izračunani, kot je opisano zgoraj, se pošljejo skupaj do roka, navedenega v podatkovnem nizu. |
PODATKOVNI NIZ 3
Koeficienti biološke fiksacije dušika
|
Področje: |
d. |
Statistični podatki o hranilih |
|
Tema: |
ii. |
Bilanca hranilnih snovi |
|
Podrobna tema: |
ii.3 |
Koeficienti biološke fiksacije dušika |
ODDELEK I
Vsebina podatkov
Podatki zajemajo koeficiente biološke fiksacije dušika za stročnice in mešanice trav iz družine stročnic.
|
Kmetijska rastlina |
Rok |
|||
|
30. november leta po koncu petletnega obdobja (*3) |
||||
|
Suhe stročnice in beljakovinske rastline za pridelavo zrnja (vključno s semeni ter mešanicami žit in stročnic) |
— |
|||
|
|
Krmni grah |
NFC |
||
|
|
Bob in fižol |
NFC |
||
|
|
Sladki volčji bob |
NFC |
||
|
|
Leča |
NFC |
||
|
|
Grašica |
NFC |
||
|
|
Čičerika |
NFC |
||
|
|
Druge suhe stročnice in beljakovinske rastline d. n. |
NFC |
||
|
Soja |
NFC |
|||
|
Travinje in pašniki za določen čas |
NFC |
|||
|
Metuljnice, ki se spravljajo zelene |
— |
|||
|
|
Lucerna |
NFC |
||
|
|
Mešanice trav iz družine stročnic |
NFC |
||
|
|
Druge metuljnice, ki se spravljajo zelene, d. n. |
NFC |
||
|
Sveže stročnice |
— |
|||
|
|
Sveži grah |
NFC |
||
|
|
Sveži fižol |
NFC |
||
|
|
Druge sveže stročnice, d. n. |
NFC |
||
|
Trajno travinje |
— |
|||
|
|
Trajni pašnik in travnik, razen ekstenzivnih pašnikov |
NFC |
||
|
|
Trajni ekstenzivni pašniki |
NFC |
||
Referenčno obdobje: koledarsko leto Geografska raven: nacionalna raven |
||||
ODDELEK II
Opis merske enote
Koeficienti biološke fiksacije dušika: se nanašajo na letna povprečja elementarnega dušika (v kg/tono), ki ga letno fiksirajo metuljnice in mešanice trav iz družine stročnic, v petletnem obdobju (drseča povprečja). Koeficienti predstavljajo spravljene rastlinske pridelke, kot so sporočeni v statistiki rastlinske pridelave v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2023/1538 z dne 25. julija 2023 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) 2022/2379 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s statistiko rastlinske pridelave.
Tehnične zahteve
Koeficienti fiksacije dušika v petletnem obdobju zajemajo referenčno leto podatkov in štiri predhodna leta.
PODATKOVNI NIZ 4
Koeficienti usedanja atmosferskega dušika
|
Področje: |
d. |
Statistični podatki o hranilih |
|
Tema: |
ii. |
Bilanca hranilnih snovi |
|
Podrobna tema: |
ii.4 |
Koeficienti usedanja atmosferskega dušika |
ODDELEK I
Vsebina podatkov
Podatki zajemajo koeficiente usedanja atmosferskega dušika.
|
|
Rok |
||
|
30. november leta po koncu petletnega obdobja (*4) |
|||
|
Koeficient usedanja atmosferskega dušika |
NDC |
||
Referenčno obdobje: koledarsko leto Geografska raven: nacionalna raven |
|||
ODDELEK II
Opis merske enote
Koeficient usedanja atmosferskega dušika: se nanaša na letno povprečje elementarnega dušika (v kg/ha), ki se iz zraka odloži na kmetijski površini v uporabi, v petletnem obdobju (drseče povprečje), kot se sporoči v letni statistiki rastlinske pridelave v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2023/1538 z dne 25. julija 2023 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) 2022/2379 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s statistiko rastlinske pridelave.
Tehnične zahteve
|
(1) |
Koeficient povprečnega usedanja dušika v petletnem obdobju zajema referenčno leto podatkov in štiri predhodna leta. |
|
(2) |
Pri sporočenem koeficientu se upošteva mokro in suho atmosfersko usedanje. |
|
(3) |
Pri sporočenem koeficientu se upošteva usedanje, ki izvira iz vseh sektorjev, vključno s kmetijstvom. |
PODATKOVNI NIZ 5
Koeficienti vsebnosti hranilnih snovi semen
|
Področje: |
d. |
Statistični podatki o hranilih |
|
Tema: |
ii. |
Bilanca hranilnih snovi |
|
Podrobna tema: |
ii.5 |
Koeficienti vsebnosti hranilnih snovi semen |
ODDELEK I
Vsebina podatkov
Podatki zajemajo koeficiente vsebnosti hranil v semenih žit in semenskega krompirja.
|
Kmetijska rastlina |
Rok |
||||
|
30. november leta po koncu petletnega obdobja (*5) |
|||||
|
Žita za pridelavo zrnja (vključno s semeni) |
NSC, PSC |
||||
|
Krompir (vključno s semenskim krompirjem) |
NSC, PSC |
||||
Referenčno obdobje: koledarsko leto Geografska raven: nacionalna raven |
|||||
ODDELEK II
Opis merskih enot
Koeficienti vsebnosti hranilnih snovi semen: se nanašajo na letne povprečne vrednosti hranilnega elementa – N in P – (v kg/ha) v semenih žit in semenskega krompirja v petletnem obdobju (drseča povprečja).
Tehnične zahteve
Koeficienti povprečne vsebnosti hranilnih snovi v petletnem obdobju zajemajo referenčno leto podatkov in štiri predhodna leta.
PODATKOVNI NIZ 6
Koeficienti hranilnih snovi pri živinskih izločkih
|
Področje: |
d. |
Statistični podatki o hranilih |
|
Tema: |
ii. |
Bilanca hranilnih snovi |
|
Podrobna tema: |
ii.6 |
Koeficienti hranilnih snovi pri živinskih izločkih |
ODDELEK I
Vsebina podatkov
Podatki zajemajo koeficiente hranilnih snovi, ki jih izločajo živali, ki se uporabljajo za kmetijsko dejavnost.
|
Kategorije živine |
Rok |
|||||||
|
30. november leta po koncu petletnega obdobja (*6) |
||||||||
|
Govedo |
— |
|||||||
|
|
Govedo, staro manj kot eno leto |
— |
||||||
|
|
|
Za zakol |
NEC, PEC |
|||||
|
|
|
Ni namenjeno za zakol |
— |
|||||
|
|
|
|
Samci goveda, stari manj kot eno leto, ki niso namenjeni za zakol |
NEC, PEC |
||||
|
|
|
|
Samice goveda, stare manj kot eno leto, ki niso namenjene za zakol |
NEC, PEC |
||||
|
|
Govedo med prvim in drugim letom starosti |
— |
||||||
|
|
|
Samci goveda med prvim in drugim letom starosti |
NEC, PEC |
|||||
|
|
|
Telice med prvim in drugim letom starosti |
— |
|||||
|
|
|
|
Telice med prvim in drugim letom starosti za zakol |
NEC, PEC |
||||
|
|
|
|
Telice med prvim in drugim letom starosti, ki niso namenjene za zakol |
NEC, PEC |
||||
|
|
Govedo, staro dve leti ali več |
— |
||||||
|
|
|
Samci goveda, stari dve leti ali več |
NEC, PEC |
|||||
|
|
|
Telice, stare 2 leti ali več |
— |
|||||
|
|
|
|
Telice, stare dve leti ali več, za zakol |
NEC, PEC |
||||
|
|
|
|
Telice, stare dve leti ali več, ki niso namenjene za zakol |
NEC, PEC |
||||
|
|
|
Krave |
— |
|||||
|
|
|
|
Krave molznice |
NEC, PEC |
||||
|
|
|
|
Krave nemolznice |
NEC, PEC |
||||
|
Prašiči |
— |
|||||||
|
|
Prašiči, težki manj kot 50 kg |
— |
||||||
|
|
|
Pujski, težki manj kot 20 kg |
NEC, PEC |
|||||
|
|
|
Drugi prašiči, težki od 20 kg do manj kot 50 kg |
NEC, PEC |
|||||
|
|
Prašiči za zakol, vključno z izločenimi merjasci in svinjami, težkimi 50 kg in več |
— |
||||||
|
|
|
Prašiči, težki od 50 kg do manj kot 80 kg |
NEC, PEC |
|||||
|
|
|
Prašiči, težki od 80 kg do manj kot 110 kg |
NEC, PEC |
|||||
|
|
|
Prašiči, težki 110 kg ali več |
NEC, PEC |
|||||
|
|
Plemenski prašiči, težki 50 kg in več |
— |
||||||
|
|
|
Plemenski merjasci |
NEC, PEC |
|||||
|
|
|
Breje svinje |
NEC, PEC |
|||||
|
|
|
Svinje, ki niso breje |
NEC, PEC |
|||||
|
Ovce |
— |
|||||||
|
|
Ovce in mladice |
— |
||||||
|
|
|
Ovce in mladice mlekarice |
NEC, PEC |
|||||
|
|
|
Ovce in mladice, ki niso mlekarice |
NEC, PEC |
|||||
|
|
Druge ovce |
NEC, PEC |
||||||
|
Koze |
— |
|||||||
|
|
Plemenske kozje samice |
NEC, PEC |
||||||
|
|
Druge koze |
NEC, PEC |
||||||
|
Perutnina (razen piščet) |
— |
|||||||
|
|
Kokoši |
— |
||||||
|
|
|
Brojlerji |
NEC, PEC |
|||||
|
|
|
Kokoši nesnice |
NEC, PEC |
|||||
|
|
Perutnina razen piščancev |
— |
||||||
|
|
|
Race |
NEC, PEC |
|||||
|
|
|
Gosi |
NEC, PEC |
|||||
|
|
|
Purani |
NEC, PEC |
|||||
|
|
|
Noji |
NEC, PEC |
|||||
|
|
|
Druga perutnina, d. n. |
NEC, PEC |
|||||
|
Kožuharji |
— |
|||||||
|
|
Lisice |
NEC, PEC |
||||||
|
|
Rakunasti psi |
NEC, PEC |
||||||
|
|
Nerci |
NEC, PEC |
||||||
|
|
Činčile |
NEC, PEC |
||||||
|
|
Drugi kožuharji, d. n. |
NEC, PEC |
||||||
|
Kunci |
NEC, PEC |
|||||||
Referenčno obdobje: koledarsko leto Geografska raven: nacionalna raven |
||||||||
ODDELEK II
Opis merskih enot
Koeficienti hranilnih snovi pri izločkih: se nanašajo na letno povprečje bruto letne količine hranilnega elementa – N in P – (v kg), ki se izločijo (blato in urin) na glavo živali za vse vrste živine, v petletnem obdobju (drseče povprečje).
Tehnične zahteve
|
(1) |
Koeficienti povprečja pri izločkih v petletnem obdobju zajemajo referenčno leto podatkov in štiri predhodna leta. |
|
(2) |
Podatki se sporočijo kot bruto meritev izločkov. |
|
(3) |
Podrobne metodološke specifikacije, ki jih je treba uporabiti, so navedene v Prilogi III. |
PODATKOVNI NIZ 7
Količine odvzetih živinskih gnojil in koeficienti vsebnosti hranilnih snovi
|
Področje: |
d. |
Statistični podatki o hranilih |
|
Tema: |
ii. |
Bilanca hranilnih snovi |
|
Podrobna tema: |
ii.7 |
Količine odvzetih živinskih gnojil in koeficienti vsebnosti hranilnih snovi |
ODDELEK I
Vsebina podatkov
Podatki zajemajo povprečne letne količine odvzetih živinskih gnojil in ustrezne koeficiente vsebnosti hranilnih snovi.
|
|
Rok |
||||||||
|
30. november leta po koncu petletnega obdobja (*7) |
|||||||||
|
Izvožena živinska gnojila in drugi odvzemi živinskih gnojil |
— |
— |
|||||||
|
|
Izvožena živinska gnojila |
Q |
NC, PC |
||||||
|
|
Drugi odvzemi živinskih gnojil |
Q |
NC, PC |
||||||
|
Uvožena živinska gnojila in drugi vložki živinskih gnojil |
— |
— |
|||||||
|
|
Uvožena živinska gnojila |
Q |
NC, PC |
||||||
|
|
Drugi vložki živinskih gnojil |
Q |
NC, PC |
||||||
Referenčno obdobje: koledarsko leto Geografska raven: nacionalna raven |
|||||||||
ODDELEK II
Opis merskih enot
Količina živinskih gnojil (1 000 ton): se nanaša na letno povprečno količino (i) živinskih gnojil, ki se proizvedejo na kmetijah in se dejavno umaknejo iz surove rabe kot rastlinska hranila v kmetijstvu, ter (ii) vložkov živinskih gnojil iz virov, ki jih ne zajema podatkovni niz 6, v petletnem obdobju (drseče povprečje).
Koeficienti vsebnosti hranilnih snovi: se nanašajo na letna povprečja vsebnosti hranilnih elementov – N in P – (v kg) v toni živinskih gnojil v petletnem obdobju (drseča povprečja). Koeficienti predstavljajo vsebnost hranilnih snovi v količinah živinskih gnojil, navedenih v podatkovnem nizu.
Tehnične zahteve
|
(1) |
Povprečne letne količine živinskih gnojil in koeficienti povprečne vsebnosti hranilnih snovi v petletnem obdobju zajemajo referenčno leto podatkov in štiri predhodna leta. |
|
(2) |
Povprečne letne količine in koeficienti povprečne vsebnosti hranilnih snovi za vsako leto v petletnem obdobju, izračunani, kot je opisano zgoraj, se pošljejo skupaj do roka, navedenega v podatkovnem nizu. |
(*1) Kot je navedeno v členu 4, se podatki za ta podatkovni niz prvič predložijo do 30. novembra 2029 in vključujejo referenčna leta 2026, 2027 in 2028. Po prvem posredovanju veljajo zgoraj navedeni roki.
(1) d. n.: drugje neomenjena.
(2) Koeficient, ki se poda na ha glavne površine.
(*2) Kot je navedeno v členu 4, se podatki za ta podatkovni niz prvič predložijo do 30. novembra 2029 in vključujejo referenčna leta 2026, 2027 in 2028. Po prvem posredovanju veljajo zgoraj navedeni roki.
(*3) Kot je navedeno v členu 4, se podatki za ta podatkovni niz prvič predložijo do 30. novembra 2029 in vključujejo referenčna leta 2026, 2027 in 2028. Po prvem posredovanju veljajo zgoraj navedeni roki.
(*4) Kot je navedeno v členu 4, se podatki za ta podatkovni niz prvič predložijo do 30. novembra 2029 in vključujejo referenčna leta 2026, 2027 in 2028. Po prvem posredovanju veljajo zgoraj navedeni roki.
(*5) Kot je navedeno v členu 4, se podatki za ta podatkovni niz prvič predložijo do 30. novembra 2029 in vključujejo referenčna leta 2026, 2027 in 2028. Po prvem posredovanju veljajo zgoraj navedeni roki.
(*6) Kot je navedeno v členu 4, se podatki za ta podatkovni niz prvič predložijo do 30. novembra 2029 in vključujejo referenčna leta 2026, 2027 in 2028. Po prvem posredovanju veljajo zgoraj navedeni roki.
(*7) Kot je navedeno v členu 4, se podatki za ta podatkovni niz prvič predložijo do 30. novembra 2029 in vključujejo referenčna leta 2026, 2027 in 2028. Po prvem posredovanju veljajo zgoraj navedeni roki.
PRILOGA III
METODOLOŠKE SPECIFIKACIJE
Podatkovni niz ii.6 – Koeficienti hranilnih snovi pri živinskih izločkih
|
(1) |
Za vsako kategorijo živine, ki se zahteva v podatkovnem nizu, se izračuna koeficient bruto količine izločkov (tj. brez izključevanja izhlapevanja). |
|
(2) |
Koeficienti izločkov se izračunajo v skladu s pristopom masne bilance, ki je enoten za vse države članice. Masna bilanca pomeni, da se izločki hranilnih snovi izračunajo iz razlike med vnosom hranilnih snovi s krmo in količino zadržanih hranilnih snovi v živalskih proizvodih po formuli: |
X izločki = X vnos – X zadržanje
Pri čemer:
|
— |
„X“ pomeni hranilo (N – dušik ali P – fosfor); |
|
— |
„izločki“ pomenijo skupne izločke (blato in urin) hranilnih snovi (kg na glavo živali na leto); |
|
— |
„vnos“ pomeni skupni vnos hranilnih snovi s krmo za živino (kg na glavo živali na leto); |
|
— |
„zadržanje“ pomeni skupne količine hranilnih snovi, zadržanih v mleku, mesu, jajcih, volni itd. (kg na glavo živali na leto). |
Za vsako kategorijo živine je mogoče v tej masni bilanci razločiti naslednje štiri komponente: vnos krme, sestavo krme (tj. vsebnost dušika in fosforja v krmi), živinorejo in sestavo proizvodov iz živinoreje (tj. vsebnost hranilnih snovi).
|
(3) |
Kategorije živine, za katere se izračunajo koeficienti izločkov, se neposredno ujemajo s tistimi, ki so navedene v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2023/2745 z dne 8. decembra 2023 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) 2022/2379 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s statistiko živinoreje. Koeficienti izločkov omogočajo oceno vnosa hranilnih snovi na podlagi števila glav živine, posredovanega Eurostatu v okviru te uredbe. Te številke predstavljajo bodisi:
Število glav živine na določen datum ne odraža sezonskih sprememb v številu med letom, katerih pojav je del običajnih kmetijskih in kulturnimi dejavnosti. Zato je treba koeficiente izločkov izračunati tako, da bodo odražali te sezonske spremembe. |
|
(4) |
Pri izračunih je treba upoštevati tudi nezanemarljiv uvoz in izvoz živih živali v letu. |
|
(5) |
Pri izračunu koeficientov je treba upoštevati vsaj te teme, kadar vplivajo na izločke:
|
PRILOGA IV
Opisi
Hranilne snovi v gnojilih za kmetijstvo
Hranilne snovi: se nanašajo na elementarno obliko dušika (N), fosforja (P) in kalija (K).
Gnojilo: se nanaša na proizvod, ki rastlinam in gobam zagotavlja hranilne snovi.
Anorgansko gnojilo: se nanaša na gnojilo, ki vsebuje ali sprošča hranila v mineralni obliki, ki ni organska ali organsko-mineralna oblika,
Uporabljen v kmetijstvu: se nanaša na gnojila, uporabljena v kmetijskih dejavnostih v referenčnem letu. To vključuje količine gnojil, ki so kupljena, dana brezplačno ali v zameno samo za stroške prevoza, in druge podobne ureditve.
Enostavno anorgansko gnojilo: se nanaša na anorgansko gnojilo z deklarirano vsebnostjo le enega od naslednjih elementov: dušik (N), fosfor (P) in kalij (K).
Sestavljeno anorgansko gnojilo: se nanaša na anorgansko gnojilo z deklarirano vsebnostjo več kot enega od naslednjih elementov: dušik (N), fosfor (P) in kalij (K).
Organsko gnojilo: se nanaša na gnojilo, ki vsebuje organski ogljik in hranila izključno biološkega izvora. To vključuje organsko-mineralna gnojila.
Surov živalski gnoj: se nanaša na živalske iztrebke ali mešanico stelje, urina in iztrebkov pred predelavo.
Blato iz čistilne naprave: se nanaša na ostanke blata iz čistilnih naprav (obdelava gospodinjskih ali komunalnih odpadnih voda ali s podobno sestavo), iz greznic in drugih podobnih objektov za čiščenje vode, ki so podvrženi biološki, kemični ali toplotni obdelavi, dolgoročnemu skladiščenju ali morebitnemu drugemu ustreznemu postopku za znatno zmanjšanje možnosti za njihovo fermentacijo in nevarnosti za zdravje, ki izhajajo iz njihove uporabe.
Druga organska gnojila: se nanašajo na organska gnojila, ki niso surovi gnoj ali blato iz čistilne naprave. To lahko vključuje predelana organska gnojila, kompost, digestat gnoja ali digestat, ki ne izvira iz gnoja, ter druge podobne proizvode.
Organsko-mineralno gnojilo: se nanaša na koformulacijo enega ali več anorganskih gnojil in enega ali več materialov, ki vsebujejo organski ogljik in hranila izključno biološkega izvora. Organsko-mineralno gnojilo lahko vsebuje šoto, humusni premog in lignit, vendar nobenega drugega materiala, ki je fosiliziran ali del geoloških formacij.
Bilanca hranilnih snovi
Postavke rastlinske pridelave so opredeljene v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2023/1538 z dne 25. julija 2023 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) 2022/2379 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s statistiko rastlinske pridelave.
Postavke živinoreje so opredeljene v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2023/2745 z dne 8. decembra 2023 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) 2022/2379 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s statistiko živinoreje.
Ostanki posevkov: se nanašajo na dele rastlin – vključno z deli nad in pod zemljo – ki se ne poberejo kot glavni rastlinski pridelek. Lahko se pustijo na polju ali pa se z njega odstranijo.
Biološka fiksacija dušika: se nanaša na procese, pri katerih se molekularni dušik iz zraka v tleh biološko pretvori v amoniak (NH3) ali sorodne dušikove spojine.
Usedanje atmosferskega dušika: se nanaša na procese, s katerimi se dušikovi delci in plini iz zraka usedajo v tla, vegetacijo, vodo in druge površine, bodisi s padavinami (dež, sneg, oblaki in megla), tj. mokrim usedanjem dušika, bodisi kot rezultat zapletenih atmosferskih procesov, kot so sedimentacija, impakcija in adsorpcija, tj. suho usedanje dušika. Vključuje usedanje manjše količine dušika, ki izvira iz emisij amoniaka, predvsem iz kmetijstva, in usedanje oksidiranega dušika, ki izvira iz emisij dušikovih oksidov, predvsem iz industrije in avtomobilov/tovornjakov.
Bruto meritev izločkov: se nanaša na ves gnoj, ki ga proizvede živina, pred odvzemom gnoja in njegovi ponovni uporabi po obdelavi (tj. digestat ali kompost) ter brez izključevanja izhlapevanja.
Izvožena živinska gnojila: se nanašajo na količino surovega gnoja, ki se izvozi v drugo državo, vključno z gnojem, ki ga domača živina pri čezmejni kmetijski dejavnosti proizvede zunaj nacionalnega ozemlja.
Drugi odvzemi živinskih gnojil: se nanašajo na živinska gnojila, ki se proizvedejo na kmetijah in se dejavno odstranijo iz surove rabe kot rastlinska hranila v kmetijstvu na nacionalni ravni. To vključuje odstranitev za proizvodnjo energije, predelavo za proizvodnjo gnojil, odlaganje med pašo na območjih zunaj kmetijske površine v uporabi ali odstranjevanje. Ne vključuje izvoženih živinskih gnojil.
Uvožena živinska gnojila: se nanašajo na količino surovega gnoja, uvoženega iz druge države, ki se uporabi kot gnojilo, vključno z gnojem, ki ga nedomača živina proizvede pri čezmejni kmetijski dejavnosti na nacionalnem ozemlju.
Drugi vložki živinskih gnojil: se nanašajo na gnoj, ki se uporablja kot gnojilo v kmetijstvu in izvira iz drugih virov kot gnoj, ki ga proizvede živina, o kateri se poroča v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2023/2745 z dne 8. decembra 2023 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) 2022/2379 Evropskega parlamenta in Sveta glede statistike živinoreje (npr. konjski gnoj), ter ne vključuje uvoženih živinskih gnojil.
ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2024/2212/oj
ISSN 1977-0804 (electronic edition)