<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><CONCLUSION NNC="YES" xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.55-20141201.xd"><BIB.CONCLUSION><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C‑163/14</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62014CC0163</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:441">EU:C:2015:441</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>16</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>16</PAGE.TOTAL></BIB.CONCLUSION><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P>SKLEPNI PREDLOGI P. CRUZA VILLALÓNA – ZADEVA C‑163/14</P><P>KOMISIJA/BELGIJA</P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sklepni predlogi generalnega pravobranilca</HT></P><P><HT TYPE="UC">Pedra Cruza Villalóna,</HT></P><P>predstavljeni <DATE ISO="20150702">2. julija 2015</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik izvirnika: francoščina.</P></NOTE></P></TI><STI><P><HT TYPE="BOLD">Zadeva C‑163/14</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">Evropska komisija</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">proti</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">Kraljevini Belgiji</HT></P><P><HT TYPE="NORMAL">(Tožba zaradi neizpolnitve obveznosti, ki jo je Komisija vložila proti Kraljevini Belgiji)</HT></P></STI></TITLE><INDEX><KEYWORD>Neizpolnitev obveznosti države</KEYWORD><KEYWORD>Protokol (št. 7) o privilegijih in imunitetah Evropske unije</KEYWORD><KEYWORD>Člen 3</KEYWORD><KEYWORD>Davčna imuniteta Unije</KEYWORD><KEYWORD>Oprostitev</KEYWORD><KEYWORD>Regionalna prispevka za plin in električno energijo</KEYWORD><KEYWORD>Pojem <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0001" REF.END="QE0001"/>le plačilo za zagotavljanje javnih storitev<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="2018" ID="QE0001"/></KEYWORD><KEYWORD>Pojem davkov</KEYWORD><KEYWORD>Pojem posrednih dajatev</KEYWORD><KEYWORD>Obveznosti javne službe</KEYWORD></INDEX><CONTENTS.CONCLUSION><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1.</NO.P><TXT>V tej zadevi je Evropska komisija na podlagi člena 258, drugi odstavek, PDEU pri Sodišču vložila tožbo, s katero predlaga, naj se ugotovi, da Kraljevina Belgija s tem, da institucijam in organom Unije s sedežem v Bruslju ni odobrila oprostitve plačila prispevkov, namenjenih financiranju nalog, ki jih ta država članica opredeljuje kot naloge javne službe na področju dobave električne energije in plina, ni izpolnila svojih obveznosti na podlagi člena 3, drugi odstavek, Protokola (št. 7) o privilegijih in imunitetah Evropske unije, priloženega k Pogodbi o delovanju Evropske unije (v nadaljevanju: Protokol).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2.</NO.P><TXT>Na podlagi člena 343 PDEU, v skladu s katerim <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0002" REF.END="QE0002"/>[n]a ozemljih držav članic uživa Unija […] privilegije in imunitete, ki jih potrebuje za opravljanje svojih nalog<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="201C" ID="QE0002"/>, Protokol določa, da je Unija deležna davčne imunitete. Ta je utemeljena s tem, da Unija opravlja dejavnost javne službe, ki je načeloma nepridobitna in zato neobdavčena,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0002"><P>Mégret, J., Waelbroeck, M., Louis, J.‑V., Vignes, D., in Dewost, J.‑L., <HT TYPE="ITALIC">Le droit de la Communauté économique européenne. Commentaire du traité et des textes pris pour son application</HT>, zvezek 15, <HT TYPE="ITALIC">Dispositions générales et finales</HT>, Éditions de l’Université de Bruxelles, 1987, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0003" REF.END="QE0003"/>Article 218<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/>, točka 8.</P></NOTE> pa tudi z nujnostjo zagotoviti neodvisnost Unije od držav članic in načelom enakosti držav članic, s katerim je prepovedano, da bi katera od njih zaradi navzočnosti teh institucij in organov na svojem ozemlju imela finančno korist<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0003"><P>Sodba <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>AGF Belgium</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑191/94</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1996:144">EU:C:1996:144</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0019">19</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>) in sklepni predlogi generalne pravobranilke <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>C. Stix-Hackl v zadevi Komisija/Belgija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑437/04</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2006:434">EU:C:2006:434</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0041">41</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3.</NO.P><TXT>V obravnavani zadevi bo moralo Sodišče natančneje opredeliti področje uporabe in pogoje davčne imunitete Unije, v zvezi s katero so bile doslej izdane le tri sodbe<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0004"><P>Sodbe <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>AGF Belgium</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑191/94</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1996:144">EU:C:1996:144</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>); <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Evropska skupnost</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑199/05</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2006:678">EU:C:2006:678</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>) in <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Komisija/Belgija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑437/04</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2007:178">EU:C:2007:178</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>). Sodba <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>ECB/Nemčija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑220/03</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2005:748">EU:C:2005:748</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>) se nanaša na sporazum o sedežu, sklenjen med nemško vlado in Evropsko centralno banko o sedežu te institucije. <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Sklep Ufficio imposte consumo/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>2/68</NO.CASE>‑IMM, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1968:50">EU:C:1968:50</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>) se v bistvu nanaša na sporazum, sklenjen med italijansko vlado in Komisijo za ustanovitev Skupnega centra za jedrske raziskave.</P></NOTE>.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="2"?><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P>I –</NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Pravni okvir</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>A –</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Pravo Unije</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4.</NO.P><TXT>Davčna imuniteta Unije je predvidena v členu 3 Protokola.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5.</NO.P><TXT>Ta člen določa:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0004" REF.END="QE0004"/>Unija, njena sredstva, prihodki in drugo premoženje so oproščeni vseh neposrednih davkov.</P><P>Vlade držav članic vsakokrat, ko je mogoče, sprejmejo ustrezne ukrepe za odpustitev ali vračilo zneskov posrednih davkov ali davkov na promet, ki so vključeni v ceno nepremičnine ali premičnine, če Unija za svoje službene potrebe izvede večje nakupe, katerih cena vključuje tovrstne davke. Vendar pa uporaba teh ukrepov ne sme povzročiti izkrivljanja konkurence v Uniji.</P><P>Ne odobri se oprostitev za davke in dajatve, ki so le plačilo za zagotavljanje javnih storitev.<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/></P></QUOT.S></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>B –</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Belgijsko pravo</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT>Financiranje nalog javne službe na trgu z električno energijo</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6.</NO.P><TXT>V sklepu z dne <DATE ISO="20010719">19. julija 2001</DATE> o organizaciji trga z električno energijo v Regiji Bruselj – glavno mesto<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0005"><P><HT TYPE="ITALIC">Moniteur Belge</HT> z dne <DATE ISO="20011117">17. novembra 2001</DATE>, str. 39135.</P></NOTE> (v nadaljevanju: sklep o električni energiji) je predvideno opravljanje nalog javne službe. Te naloge so financirane z dajatvijo, ki jo mora plačati dobavitelj električne energije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7.</NO.P><TXT>Člen 24 sklepa o električni energiji v različici, veljavni na dan vročitve obrazloženega mnenja,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0006"><P>To je <DATE ISO="20120227">27. februarja 2012</DATE> (glej točko 25 teh sklepnih predlogov).</P></NOTE> določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="024.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0005" REF.END="QE0005"/>(1)</NO.PARAG><ALINEA><P>Operater distribucijskega omrežja in dobavitelji so vsak v svojem delu odgovorni za obveznosti javne službe, kot so opredeljene v točkah 1 in 2:</P><P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT>zagotavljanje nepretrgane minimalne dobave električne energije za gospodinjsko rabo pod pogoji, opredeljenimi v poglavju IVa;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>dobavo električne energije po posebni socialni tarifi za osebe in pod pogoji, opredeljenimi z zvezno zakonodajo in v poglavju IVa.</TXT></NP></ITEM></LIST></P></ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="024.002"><NO.PARAG>(2)</NO.PARAG><ALINEA>[Bruseljski i]nštitut [za upravljanje okolja] je odgovoren za obveznosti javne službe, ki se nanašajo na spodbujanje razumne rabe električne energije z obveščanjem, predstavitvami ter zagotavljanjem opreme, storitev in finančne pomoči končnim odjemalcem […]<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/>.</ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8.</NO.P><TXT>Člen 24a sklepa o električni energiji v različici, veljavni na dan vročitve obrazloženega mnenja, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0006" REF.END="QE0006"/>Poleg tega je operater distribucijskega omrežja odgovoren za te naloge javne službe:</P><P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT>prevzem proizvedene zelene električne energije, ki je proizvajalec ne porabi sam in se ne dobavi tretjim osebam, v mejah svojih potreb;</TXT></NP></ITEM><?PAGE NO="3"?><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>izključno nalogo v zvezi z gradnjo, vzdrževanjem in prenovo napeljave za javno razsvetljavo občinskih javnih poti in zelenih površin […] ter električnim napajanjem te napeljave […];</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>3.</NO.P><TXT>vlogo zasilnega dobavitelja in organizacijo službe za spremljanje pri odjemalcih, ki so preneseni nanj v okviru te vloge;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>4.</NO.P><TXT>obveščanje gospodinjskih in poslovnih odjemalcev, priključenih na nizko napetost, o cenah in pogojih priključitve in dobave […].<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="201C" ID="QE0006"/></TXT></NP></ITEM></LIST></P></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9.</NO.P><TXT>S členom 26 sklepa o električni energiji je uvedena dajatev, namenjena financiranju opravljanja nalog javne službe iz členov 24 in 24a (v nadaljevanju: regionalni prispevek za električno energijo). Ta člen 26 v različici, veljavni na dan izdaje obrazloženega mnenja, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="026.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0007" REF.END="QE0007"/>(1)</NO.PARAG><ALINEA>Z izdajo licence za dobavo na podlagi člena 21[<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0007"><P>Člen 21 sklepa o električni energiji v različici, ki je veljala na dan obrazloženega mnenja, določa, da morajo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0008" REF.END="QE0008"/>[d]obavitelji […] imeti licenco za dobavo, ki jo izda vlada in na podlagi katere lahko z električno energijo oskrbujejo upravičene odjemalce na odjemnih mestih v Regiji Bruselj – glavno mesto […]<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="201C" ID="QE0008"/>.</P></NOTE>] nastane obveznost mesečnega plačevanja dajatve s strani fizične ali pravne osebe, ki je imetnik licence (v nadaljevanju: zavezanec).</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="026.002"><NO.PARAG>(2)</NO.PARAG><ALINEA>Obveznost plačila dajatve nastane prvi dan vsakega meseca. Plačuje se do petnajstega dne naslednjega meseca.</ALINEA><ALINEA>Zavezanec je oproščen plačila dajatve za moč, ki jo daje na razpolago odjemalcem za njihovo omrežje železniškega prevoza s tramvajem ali podzemno železnico.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="026.003"><NO.PARAG>(3)</NO.PARAG><ALINEA>Dajatev se izračuna na podlagi moči, ki jo zavezanec daje na razpolago upravičenim končnim odjemalcem po omrežjih, priključkih in neposrednih vodih napetosti do vključno 70 kV na odjemnih mestih v Regiji Bruselj – glavno mesto. […]</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="026.007"><NO.PARAG>(7)</NO.PARAG><ALINEA>Prihodki od dajatve se nakažejo v sklada iz točk 15 in 16 člena 2 sklepa z dne <DATE ISO="19911212">12. decembra 1991</DATE> o ustanovitvi proračunskih skladov […][<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0008"><P>Sklada iz točk 15 in 16 člena 2 sklepa z dne <DATE ISO="19911212">12. decembra 1991</DATE> o ustanovitvi proračunskih skladov (<HT TYPE="ITALIC">Moniteur Belge</HT> z dne <DATE ISO="19920226">26. februarja 1992</DATE>, str. 4066) sta posebni sklad za energetsko usmerjanje in sklad za energetsko politiko.</P></NOTE>].</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="026.008"><NO.PARAG>(8)</NO.PARAG><ALINEA>Dajatev se plačuje od januarja 2004.<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="201C" ID="QE0007"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10.</NO.P><TXT>Člen 26(4) sklepa o električni energiji vsebuje lestvico regionalnega prispevka za električno energijo: vsakemu razponu moči, ki se da na razpolago, ustreza znesek v evrih.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11.</NO.P><TXT>Člen 26 sklepa o električni energiji je do spremembe leta 2011<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0009"><P>Člen 26(9) sklepa o električni energiji je bil razveljavljen s sklepom z dne <DATE ISO="20110720">20. julija 2011</DATE> o spremembi sklepa o električni energiji in s sklepom z dne <DATE ISO="19911212">12. decembra 1991</DATE> o ustanovitvi proračunskih skladov (<HT TYPE="ITALIC">Moniteur Belge</HT> z dne <DATE ISO="20110810">10. avgusta 2011</DATE>, str. 45558).</P></NOTE> vseboval odstavek 9, v skladu s katerim <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0009" REF.END="QE0009"/>stroške, povezane z nalogami javne službe iz člena 24, ki presegajo znesek dajatev, pobranih na podlagi tega člena, nosi operater distribucijskega omrežja v okviru stroškov obratovanja. Vključitev teh stroškov v tarife ureja zvezna zakonodaja<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="201C" ID="QE0009"/>.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="4"?><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Financiranje nalog javne službe na trgu s plinom</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12.</NO.P><TXT>V sklepu z dne <DATE ISO="20040401">1. aprila 2004</DATE> o organizaciji trga s plinom v Regiji Bruselj – glavno mesto, pristojbinah za uporabo javnih površin v povezavi s plinom in električno energijo ter spremembi sklepa o električni energiji<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0010"><P><HT TYPE="ITALIC">Moniteur Belge</HT> z dne <DATE ISO="20040426">26. aprila 2004</DATE>, str. 34281.</P></NOTE> (v nadaljevanju: sklep o plinu) je tako kot v sklepu o električni energiji predvideno opravljanje nalog javne službe. Te naloge so financirane z dajatvijo, katere zavezanci so operater distribucijskega omrežja za plin in nato dobavitelji plina.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13.</NO.P><TXT>Člen 18 sklepa o plinu v različici, veljavni na dan izdaje obrazloženega mnenja, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0010" REF.END="QE0010"/>Operater omrežja in dobavitelji so vsak v svojem delu odgovorni za naloge in obveznosti javne službe, kot so opredeljene v točkah od 1 do 3:</P><P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT>zagotavljanje nepretrgane minimalne dobave plina za gospodinjsko rabo pod pogoji, opredeljenimi v poglavju Va;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>dobavo plina po posebni socialni tarifi za osebe in pod pogoji, opredeljenimi z zvezno zakonodajo in v poglavju Va;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>3.</NO.P><TXT>brezplačne storitve preprečevanja tveganj v zvezi z rabo zemeljskega plina za gospodinjstva, ki zanje zaprosijo. […]<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="201C" ID="QE0010"/></TXT></NP></ITEM></LIST></P></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14.</NO.P><TXT>V sklep o plinu je bil leta 2006<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0011"><P>Ta člen 18a je bil v sklep o plinu vstavljen s sklepom z dne <DATE ISO="20061214">14. decembra 2006</DATE> o spremembi sklepov z dne <DATE ISO="20010719">19. julija 2001</DATE> in <DATE ISO="20040401">1. aprila 2004</DATE> o organizaciji trga z električno energijo in plinom v Regiji Bruselj – glavno mesto ter razveljavitvi sklepa z dne <DATE ISO="19910711">11. julija 1991</DATE> o pravici do minimalne dobave električne energije in sklepa z dne <DATE ISO="19990311">11. marca 1999</DATE> o ukrepih za preprečevanje odklopa plina za gospodinjsko rabo (<HT TYPE="ITALIC">Moniteur Belge</HT> z dne <DATE ISO="20070109">9. januarja 2007</DATE>, str. 537).</P></NOTE> vstavljen nov člen 18a. Ta člen v različici, veljavni na dan izdaje obrazloženega mnenja, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="018A.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0011" REF.END="QE0011"/>(1)</NO.PARAG><ALINEA><P>Poleg tega je operater omrežja odgovoren za te naloge javne službe:</P><P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT>organizacijo službe za spremljanje odnosov z odjemalci ter obveščanje gospodinjskih odjemalcev o cenah in pogojih priključitve […]<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/></TXT></NP></ITEM></LIST></P></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15.</NO.P><TXT>S členom 20 sklepa o plinu je uvedena dajatev, namenjena financiranju opravljanja nalog javne službe iz členov 18 in 18a (v nadaljevanju: regionalni prispevek za plin). Za lažje navajanje bosta regionalni prispevek za električno energijo in regionalni prispevek za plin v nadaljevanju skupaj imenovana <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0012" REF.END="QE0012"/>regionalna prispevka<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="201C" ID="QE0012"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16.</NO.P><TXT>Člen 20 sklepa o plinu<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0012"><P>Kakor je bil spremenjen s sklepom z dne <DATE ISO="20061214">14. decembra 2006</DATE>, navedenim v prejšnji točki.</P></NOTE> določa, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0013" REF.END="QE0013"/>stroške, povezane z nalogami javne službe iz členov 18 in 18a, nosi operater omrežja v okviru stroškov obratovanja. Vključitev teh stroškov v tarife ureja zvezna zakonodaja<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="201C" ID="QE0013"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17.</NO.P><TXT>Leta 2011 je bil člen 20 sklepa o plinu razveljavljen ter v ta sklep vstavljen nov člen 20p.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0013"><P>S sklepom z dne <DATE ISO="20110720">20. julija 2011</DATE> o spremembi sklepa o plinu (<HT TYPE="ITALIC">Moniteur Belge</HT> z dne <DATE ISO="20110810">10. avgusta 2011</DATE>, str. 45586).</P></NOTE> Člen 20p sklepa o plinu določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="020.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0014" REF.END="QE0014"/>(1)</NO.PARAG><ALINEA>Z izdajo licence za dobavo na podlagi člena 15[<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0014"><P>Člen 15 sklepa o plinu določa, da morajo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0015" REF.END="QE0015"/>[d]obavitelji […] imeti licenco za dobavo, na podlagi katere lahko s plinom oskrbujejo upravičene odjemalce na odjemnih mestih v Regiji Bruselj – glavno mesto […]<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="201C" ID="QE0015"/>.</P></NOTE>] nastane obveznost mesečnega plačevanja dajatve s strani fizične ali pravne osebe, ki je imetnik navedene licence (v nadaljevanju: zavezanec).</ALINEA></PARAG><?PAGE NO="5"?><PARAG IDENTIFIER="020.002"><NO.PARAG>(2)</NO.PARAG><ALINEA>Obveznost plačila dajatve nastane prvi dan vsakega meseca. Plačuje se do petnajstega dne naslednjega meseca.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="020.003"><NO.PARAG>(3)</NO.PARAG><ALINEA>Ob upoštevanju odstavka 2 se dajatev izračuna na podlagi velikosti plinomerov, ki jih uporablja operater omrežja na odjemnih mestih v Regiji Bruselj – glavno mesto pri končnih odjemalcih. Velikost plinomera je določena z največjim pretokom plina, izraženim v kubičnih metrih na uro, za katerega je bil plinomer zasnovan. […]</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="020.007"><NO.PARAG>(7)</NO.PARAG><ALINEA>Prihodki od dajatve se nakažejo v sklada iz točk 15 in 16 člena 2 sklepa z dne <DATE ISO="19911212">12. decembra 1991</DATE> o ustanovitvi proračunskih skladov […];</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="020.008"><NO.PARAG>(8)</NO.PARAG><ALINEA>Dajatev se plačuje od januarja 2012.<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="201C" ID="QE0014"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18.</NO.P><TXT>Člen 20p(4) sklepa o plinu vsebuje lestvico regionalnega prispevka za plin, podobno tisti, ki jo vsebuje člen 26(4) sklepa o električni energiji.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P>II –</NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Predhodni postopek</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19.</NO.P><TXT>Komisiji, Svetu Evropske unije, Evropskemu parlamentu in Evropskemu ekonomsko‑socialnemu odboru, ki imajo sedež v Bruslju, je do <DATE ISO="20090731">31. julija 2009</DATE> električno energijo in plin dobavljala družba Electrabel. Pogodba, sklenjena z družbo Electrabel (v nadaljevanju: pogodba Electrabel), je določala, da znesek regionalnih prispevkov, ki ju mora v skladu s členom 26 sklepa o električni energiji ter členom 20 in nato 20p sklepa o plinu plačevati družba Electrabel, krije Unija. Unija je morala navedene prispevke plačati družbi Electrabel, ta pa jih je nato nakazala organom Regije Bruselj – glavno mesto.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20.</NO.P><TXT>Julija 2005 pa je Komisija, ker je menila, da je oproščena plačila regionalnih prispevkov na podlagi člena 3 Protokola, prenehala plačevati regionalne prispevke družbi Electrabel. Hkrati je od organov Regije Bruselj – glavno mesto neformalno zahtevala, naj jo oprostijo plačila regionalnih prispevkov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21.</NO.P><TXT>Ker ti neformalni stiki niso bili uspešni, je Komisija <DATE ISO="20080627">27. junija 2008</DATE> Kraljevini Belgiji poslala uradni opomin, v katerem je tej državi članici očitala, da krši člen 3, drugi odstavek, Protokola, ker za institucije Unije uporablja člen 26 sklepa o električni energiji in člen 20 sklepa o plinu. Kraljevina Belgija je z dopisom z dne <DATE ISO="20080909">9. septembra 2008</DATE>, prejetim <DATE ISO="20080915">15. septembra 2008</DATE>, predložila pripombe glede prvega uradnega opomina.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22.</NO.P><TXT>Komisija je <DATE ISO="20090415">15. aprila 2009</DATE> Kraljevini Belgiji poslala drugi uradni opomin, ki nadomešča prvega, zaradi kršitve člena 3, drugi odstavek, Protokola. Drugi uradni opomin je skoraj enak prvemu, le da se zdi, da Komisija v njem meni, da neizpolnitev obveznosti Kraljevine Belgije traja od leta 2001, in ne od leta 2004 kot v prvem uradnem opominu<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0015"><P>Drugi uradni opomin se namreč sklicuje na dopis, v katerem je Komisija od organov Regije Bruselj – glavno mesto zahtevala vračilo regionalnih prispevkov <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0016" REF.END="QE0016"/>od njihove uvedbe leta 2001<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="201C" ID="QE0016"/>. Vendar opozarjam, da Komisija drugi uradni opomin (ter tudi prvi uradni opomin, obrazloženo mnenje in tožbo) zaključuje z ugotovitvijo, da Kraljevina Belgija ni izpolnila svojih obveznosti na podlagi člena 3, drugi odstavek, Protokola s tem, da Unije ni oprostila plačila <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0017" REF.END="QE0017"/>prispevkov, uvedenih s členom 26 [sklepa o električni energiji] in členom 20 [sklepa o plinu]<QUOT.END REF.START="QS0017" CODE="201C" ID="QE0017"/>. Člen 26(8) sklepa o električni energiji pa določa, da se <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0018" REF.END="QE0018"/>[d]ajatev […] plačuje od januarja 2004<QUOT.END REF.START="QS0018" CODE="201C" ID="QE0018"/>, in sklep o plinu je bil sprejet leta 2004.</P></NOTE>.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="6"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23.</NO.P><TXT>Komisija je <DATE ISO="20110422">22. aprila 2011</DATE> pri Tribunal de première instance de Bruxelles vložila tožbo proti državi Belgiji, Regiji Bruselj – glavno mesto, družbi Electrabel in družbi Sibelga, ki je operater distribucijskega omrežja za električno energijo in plin v Regiji Bruselj – glavno mesto. Z njo zahteva vračilo regionalnih prispevkov, ki ju je plačala med 1. julijem 2004 in 31. decembrom 2008,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0016"><P>Komisija je septembra 2008 znova začela plačevati regionalne prispevke družbi Electrabel in je poravnala znesek neplačanih regionalnih prispevkov od julija 2005.</P></NOTE> in sicer v znesku <FT TYPE="DECIMAL">4.036.170,88</FT> EUR brez poseganja v zvišanje za poznejša obdobja<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0017"><P>Zadeva je še nerešena in je morala biti obravnavana <DATE ISO="20150521">21. maja 2015</DATE>.</P></NOTE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24.</NO.P><TXT>Ob izteku pogodbe Electrabel so institucije in organi Unije sklenili pogodbo z drugim dobaviteljem električne energije in plina, to je z družbo Luminus (v nadaljevanju: pogodba Luminus). V nasprotju s pogodbo Electrabel pogodba Luminus ne določa, da regionalna prispevka plačujejo institucije in organi Unije. Vendar je družba Luminus v treh dopisih z dne <DATE ISO="20110513">13. maja 2011</DATE>, <DATE ISO="20111021">21. oktobra 2011</DATE> in <DATE ISO="20130702">2. julija 2013</DATE> od Unije zahtevala vračilo regionalnih prispevkov, ki ju je plačala, in sicer v znesku <FT TYPE="DECIMAL">2.235.404,51</FT> EUR, ter Unijo opomnila, naj ta znesek poravna do <DATE ISO="20140814">14. avgusta 2014</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0018"><P>Ne vem, ali je Unija to upoštevala, in če ne, ali je družba Luminus proti njej začela izvršilni postopek za plačilo, kot je napovedovala.</P></NOTE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25.</NO.P><TXT>Komisija je v obrazloženem mnenju z dne <DATE ISO="20120227">27. februarja 2012</DATE> Kraljevino Belgijo obvestila, da je ta država članica s tem, da institucijam Unije ni odobrila oprostitve plačila regionalnih prispevkov iz člena 26 sklepa o električni energiji in člena 20 sklepa o plinu, kršila člen 3, drugi odstavek, Protokola. Kraljevina Belgija je z dopisom z dne <DATE ISO="20120423">23. aprila 2012</DATE> predložila pripombe glede obrazloženega mnenja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26.</NO.P><TXT>Ker Komisije argumenti Kraljevine Belgije niso prepričali in ta ni spremenila svojega stališča, je Komisija vložila to tožbo.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P>III –</NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Tožba Komisije</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27.</NO.P><TXT>Komisija Kraljevini Belgiji očita, da s tem, da institucijam in organom Unije ni odobrila oprostitve plačila regionalnih prispevkov iz člena 26 sklepa o električni energiji in člena 20 sklepa o plinu, ter s tem, da je nasprotovala vračilu teh prispevkov s strani Regije Bruselj – glavno mesto, ni izpolnila svojih obveznosti na podlagi člena 3, drugi odstavek, Protokola.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28.</NO.P><TXT>Komisija meni, da so pogoji za imuniteto pred posrednimi davki, določeni v členu 3, drugi odstavek, Protokola, izpolnjeni: dobava električne energije in plina naj bi bila večji nakup, izveden za službene potrebe Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29.</NO.P><TXT>Komisija trdi, da sodbe <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Komisija/Belgija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑437/04</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2007:178">EU:C:2007:178</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), v kateri je Sodišče zavrnilo imuniteto, ker zavezanec za zadevni davek ni bila Unija, ampak njen sopogodbenik, ni mogoče prenesti na obravnavano zadevo. Ta sodba naj bi se namreč nanašala na neposredni davek, regionalna prispevka pa naj bi bila posredni davek. Komisija meni, da čeprav Unija ni zavezanec za regionalna prispevka, sta ta v praksi zaradi svoje narave posrednega davka in namere belgijskega zakonodajalca še vedno prevaljena nanjo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30.</NO.P><TXT>Kar zadeva člen 3, tretji odstavek, Protokola, s katerim je izvzeta oprostitev za davke, ki so <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0019" REF.END="QE0019"/>le plačilo za zagotavljanje javnih storitev<QUOT.END REF.START="QS0019" CODE="201C" ID="QE0019"/>, se ta po mnenju Komisije v obravnavani zadevi ne uporablja. Po eni strani naj se javne storitve, ki so ali bi lahko bile opravljene za Unijo, ne bi opravljale posebej zanjo, kot se zahteva v sodni praksi Sodišča. Po drugi strani naj ne bi bilo neposredne in sorazmerne zveze med dejanskim stroškom storitve in zneskom regionalnih prispevkov, zahtevane s sodno prakso.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31.</NO.P><TXT>Komisija Sodišču predlaga, naj ugotovi, da Kraljevina Belgija ni izpolnila svojih obveznosti na podlagi člena 3, drugi odstavek, Protokola. Predlaga tudi, naj se Kraljevini Belgiji naloži plačilo stroškov.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="7"?><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P>IV –</NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Postopek pred Sodiščem</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32.</NO.P><TXT>Kraljevina Belgija v odgovoru na tožbo trdi, da institucije in organi Unije ne morejo biti oproščeni plačila regionalnih prispevkov na podlagi člena 3, drugi odstavek, Protokola. Navaja, da je treba na obravnavano zadevo prenesti rešitev, ki jo je Sodišče sprejelo v sodbi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Komisija/Belgija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑437/04</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2007:178">EU:C:2007:178</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), ker Unija ni zavezanec za regionalna prispevka, ker se niti s sklepom o električni energiji niti s sklepom o plinu zavezancu ne nalaga prevalitev teh prispevkov na končne odjemalce in ker je torej prevalitev na Unijo izključno pogodbena. Podredno, če bi moralo Sodišče ugotoviti, da se člen 3, drugi odstavek, Protokola uporablja za regionalna prispevka, Kraljevina Belgija meni, da bi bilo treba oprostitev zavrniti na podlagi tretjega odstavka te določbe. Kraljevina Belgija Sodišču predlaga, naj tožbo zavrne kot neutemeljeno in Komisiji naloži plačilo stroškov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33.</NO.P><TXT>Komisija v repliki ponavlja, da dobavitelj ali operater omrežja, čeprav je zavezanec za regionalna prispevka, zagotavlja le njuno pobiranje, breme pa prevali na končnega odjemalca. Kar zadeva člen 3, tretji odstavek, Protokola, Komisija poudarja, da Unija ne more koristiti nalog javne službe, financiranih z regionalnim prispevkom za plin, ker so te namenjene izključno gospodinjstvom, in da naloge javne službe, financirane z regionalnim prispevkom za električno energijo, bodisi niso storitve bodisi se ne opravljajo posebej zanjo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34.</NO.P><TXT>Kraljevina Belgija v dupliki zlasti poudarja, da ni pomembno, ali sta regionalna prispevka neposredni ali posredni davek, saj se v nasprotju s trditvami Komisije vsi posredni davki ne prevalijo na končnega odjemalca.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P>V –</NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Presoja</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35.</NO.P><TXT>Preden se lotim preučitve trditev Komisije, se mi zdi koristno na kratko opisati sistematiko člena 3 Protokola za natančno opredelitev elementov neizpolnitve obveznosti, ki se očita Kraljevini Belgiji.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>A –</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Sistematika člena 3 Protokola</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36.</NO.P><TXT>Člen 3 Protokola razlikuje med neposrednimi in posrednimi davki. Kot je poudarilo Sodišče, so neposredni davki predmet <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0020" REF.END="QE0020"/>brezpogojn[e] in […] splošn[e]<QUOT.END REF.START="QS0020" CODE="201C" ID="QE0020"/> oprostitve, medtem ko davčna imuniteta, ki velja za posredne davke, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0021" REF.END="QE0021"/>ni neomejen[a]<QUOT.END REF.START="QS0021" CODE="201C" ID="QE0021"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0019"><P>Sodba <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Evropska skupnost</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑199/05</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2006:678">EU:C:2006:678</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0031">31</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Člen 3, prvi odstavek, Protokola namreč določa, da so <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0022" REF.END="QE0022"/>Unija, njena sredstva, prihodki in drugo premoženje […] oproščeni vseh neposrednih davkov<QUOT.END REF.START="QS0022" CODE="201C" ID="QE0022"/>: za oprostitev ni določena nobena izjema. Nasprotno pa člen 3, drugi odstavek, Protokola določa <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0023" REF.END="QE0023"/>odpustitev ali vračilo zneskov posrednih davkov ali davkov na promet, ki so vključeni v ceno nepremičnine ali premičnine, če Unija za svoje službene potrebe izvede večje nakupe<QUOT.END REF.START="QS0023" CODE="201C" ID="QE0023"/>. Poleg tega natančneje določa, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0024" REF.END="QE0024"/>uporaba teh ukrepov ne sme povzročiti izkrivljanja konkurence v Uniji<QUOT.END REF.START="QS0024" CODE="201C" ID="QE0024"/>. Oprostitev plačila posrednih davkov se torej odobri le, če so izpolnjeni trije pogoji: prvič, posredni davki morajo biti plačani pri večjem nakupu, drugič, ta nakup mora Unija izvesti za svoje službene potrebe, in tretjič, oprostitev ne sme vplivati na konkurenco.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0020"><P>Pojasniti moram, da se odpustitev ali vračilo posrednih davkov in davkov na promet, ki ju določa člen 3, drugi odstavek, Protokola, uporabljata za vsako vrsto nakupa, vključno z nakupom storitev (sodba <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>AGF Belgium</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑191/94</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1996:144">EU:C:1996:144</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0036">36</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37.</NO.P><TXT>Kar zadeva tretji odstavek člena 3 Protokola, ta določa, da se <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0025" REF.END="QE0025"/>[n]e odobri […] oprostitev<QUOT.END REF.START="QS0025" CODE="201C" ID="QE0025"/> za dajatve, ki so <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0026" REF.END="QE0026"/>le plačilo za zagotavljanje javnih storitev<QUOT.END REF.START="QS0026" CODE="201C" ID="QE0026"/>.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="8"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38.</NO.P><TXT>V zvezi s področjem uporabe člena 3 Protokola je Sodišče v sodbi AGF Belgium presodilo, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0027" REF.END="QE0027"/>[z] edinima izjemama, omenjenima v drugem in tretjem odstavku člena 3[,] imuniteta velja za vse vrste neposrednih ali posrednih davkov<QUOT.END REF.START="QS0027" CODE="201C" ID="QE0027"/><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0021"><P><REF.DOC.ECR><NO.CASE>C‑191/94</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1996:144">EU:C:1996:144</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0020">20</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>.</P></NOTE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39.</NO.P><TXT>Poudarjam, da se pojem obdavčenje v smislu člena 3 Protokola, naj gre za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0028" REF.END="QE0028"/>neposredne davke<QUOT.END REF.START="QS0028" CODE="201C" ID="QE0028"/> iz njegovega prvega odstavka ali za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0029" REF.END="QE0029"/>posredne davke ali davke na promet<QUOT.END REF.START="QS0029" CODE="201C" ID="QE0029"/> iz njegovega drugega odstavka, razlaga samostojno. Sodišče je namreč v isti sodbi AGF Belgium presodilo, da se člen 3 Protokola uporablja za dodatne zavarovalne premije <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0030" REF.END="QE0030"/>ne glede na njihovo opredelitev v nacionalnem pravu<QUOT.END REF.START="QS0030" CODE="201C" ID="QE0030"/> (v navedeni zadevi je predložitveno sodišče navedlo, da se mu zdijo zadevne dodatne premije bolj podobne socialnim prispevkom kot davčnim ukrepom)<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0022"><P><HT TYPE="ITALIC">Ibidem</HT> (točka 16): <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0031" REF.END="QE0031"/><HT TYPE="ITALIC">ne glede na njihovo pravno opredelitev v nacionalnem pravu</HT> zadevnih dajatev ni mogoče enačiti s prispevki, ki jih plačujejo osebe, za katere velja sistem socialne varnosti ali ki so zavarovane pri nosilcu socialnega zavarovanja […]<QUOT.END REF.START="QS0031" CODE="201C" ID="QE0031"/> (moj poudarek). Kot je poudaril generalni pravobranilec F. G. Jacobs, je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0032" REF.END="QE0032"/>[r]azvrstitev dajatve z vidika nacionalne zakonodaje […] nepomembna. Izraza <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0033" REF.END="QE0033"/>davki<QUOT.END REF.START="QS0033" CODE="2018" ID="QE0033"/> ali <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0034" REF.END="QE0034"/>dajatve<QUOT.END REF.START="QS0034" CODE="2018" ID="QE0034"/>, uporabljena v členu 3, je treba razlagati ob upoštevanju njunega običajnega pomena in glede na cilj določbe. Samo s takim pristopom je mogoče tej določbi zagotoviti polni učinek in enotno uporabo<QUOT.END REF.START="QS0032" CODE="201C" ID="QE0032"/> (sklepni predlogi generalnega pravobranilca F. G. Jacobsa v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>AGF Belgium</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑191/94</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1996:53">EU:C:1996:53</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0017">17</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Glej, kar zadeva (sedanji) člen 13, drugi odstavek, Protokola, ki se nanaša na davčno oprostitev uradnikov, tudi sodbo <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Humblet/État belge</NAME.CASE> (<NO.CASE>6/60</NO.CASE>‑IMM, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1960:48">EU:C:1960:48</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>): <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0035" REF.END="QE0035"/>[z] vidika prava, ki se uporabi, je treba splošni problem rešiti v skladu s pravom Skupnosti […], in ne v skladu z belgijskim pravom<QUOT.END REF.START="QS0035" CODE="201C" ID="QE0035"/>. V sodbi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Komisija/Belgija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑437/04</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2007:178">EU:C:2007:178</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 44 do 46) Sodišče prav tako samostojno razlaga pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0036" REF.END="QE0036"/>neposredni davek<QUOT.END REF.START="QS0036" CODE="201C" ID="QE0036"/> v smislu člena 3, prvi odstavek, Protokola.</P></NOTE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40.</NO.P><TXT><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0037" REF.END="QE0037"/>Izjema<QUOT.END REF.START="QS0037" CODE="201C" ID="QE0037"/> od področja uporabe člena 3 Protokola, omenjena v tretjem odstavku tega člena, je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0038" REF.END="QE0038"/>le plačilo za zagotavljanje javnih storitev<QUOT.END REF.START="QS0038" CODE="201C" ID="QE0038"/>. V tem tretjem odstavku je namreč negativno opredeljeno področje uporabe člena 3 Protokola, tako da so s tega področja izvzeta plačila za javne storitve. V zvezi s tem opozarjam, da če so taki ukrepi izvzeti s področja uporabe člena 3, je to zato, ker ta člen določa davčno imuniteto in ker dajatve, ki bi bile opredeljene kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0039" REF.END="QE0039"/>plačilo za zagotavljanje javnih storitev<QUOT.END REF.START="QS0039" CODE="201C" ID="QE0039"/>, ne morejo biti davčne. Pojem protidajatev, to je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0040" REF.END="QE0040"/>plačilo<QUOT.END REF.START="QS0040" CODE="201C" ID="QE0040"/>, je namreč načeloma izključen iz pojma davka.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0023"><P>Kot je generalni pravobranilec F. G. Jacobs navedel v zadevi AGF Belgium, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0041" REF.END="QE0041"/>plačilo za zagotovitev javne storitve pomeni ceno, plačano za konkretno storitev. Med plačilom in prejeto dajatvijo obstaja neposredna zveza. […] To pa ne velja za davek, pri katerem je zveza med plačilom in vsako prejeto dajatvijo posredna in ohlapna<QUOT.END REF.START="QS0041" CODE="201C" ID="QE0041"/> (<REF.DOC.ECR><NO.CASE>C‑191/94</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1996:53">EU:C:1996:53</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0031">31</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0032">32</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Razlika med davki in dajatvami za opravljene storitve je davčnim pravom držav članic sicer poznana: glej v zvezi s tem sklepne predloge generalnega pravobranilca <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>K. Roemerja v zadevi Van Leeuwen</NAME.CASE> (<NO.CASE>32/67</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1968:2">EU:C:1968:2</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), ki je poudaril, da je razlika med davki in dajatvami, ki so zgolj protidajatve za storitve, ki jih zagotovijo javne ustanove, poznana nizozemskemu, nemškemu, francoskemu, italijanskemu in belgijskemu pravu; glede francoskega prava glej Lamarque, J., Négrin, O., in Ayrault, L., <HT TYPE="ITALIC">Droit fiscal général</HT>, 3. izdaja, LexisNexis, 2014, točka 94 in naslednje.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41.</NO.P><TXT>Zdi se mi, da se <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0042" REF.END="QE0042"/>izjema<QUOT.END REF.START="QS0042" CODE="201C" ID="QE0042"/> od področja uporabe člena 3 Protokola, omenjena v drugem odstavku tega člena, navezuje na zahtevo, da so posredni davki <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0043" REF.END="QE0043"/>vključeni v ceno nepremičnine ali premičnine<QUOT.END REF.START="QS0043" CODE="201C" ID="QE0043"/>, ki jo kupi Unija: posredni davek mora biti del cene nepremičnine ali premičnine. Pogoja v zvezi z obsegom in namenom nakupa (službene potrebe Unije) se namreč nanašata na <HT TYPE="ITALIC">konkreten</HT> nakup, pri katerem se pobere posredni davek, in ne na naravo same dajatve: torej gre za vsebinska pogoja imunitete, in ne za pogoja uporabe navedenega člena.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0024"><P>Če je vrednost nakupa zanemarljiva in se iz tega razloga imuniteta zavrne, pa zadevna dajatev s tem ne izgubi svoje davčne narave: zanjo se uporablja člen 3 Protokola. Imuniteta se zavrne preprosto zato, ker transakcija ne izpolnjuje enega od vsebinskih pogojev iz drugega odstavka tega člena, in sicer pogoja <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0044" REF.END="QE0044"/>večjega<QUOT.END REF.START="QS0044" CODE="201C" ID="QE0044"/> nakupa.</P></NOTE> Tudi neobstoj vpliva na konkurenco na notranjem trgu je mogoče šteti le za vsebinski pogoj.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42.</NO.P><TXT>Poudarjam, da razen izjem, ki sta navedeni v prejšnjih dveh točkah, drugih izvzetij s področja uporabe člena 3 Protokola ni. Sodišče je namreč v sodbi AGF Belgium pojasnilo, da se člen 3 Protokola uporablja za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0045" REF.END="QE0045"/>vse vrste […] davkov<QUOT.END REF.START="QS0045" CODE="201C" ID="QE0045"/> <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0046" REF.END="QE0046"/>[z] <HT TYPE="ITALIC">edinima</HT> izjemama<QUOT.END REF.START="QS0046" CODE="201C" ID="QE0046"/>, kot sta določeni v drugem in tretjem odstavku te določbe.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0025"><P><REF.DOC.ECR><NO.CASE>C‑191/94</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1996:144">EU:C:1996:144</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0020">20</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> (moj poudarek).</P></NOTE> Obstoj izključno teh dveh izjem je utemeljilo z besedilom člena 3 Protokola, v katerem je – kot je navedlo – imuniteta <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0047" REF.END="QE0047"/>zelo široko opredeljena<QUOT.END REF.START="QS0047" CODE="201C" ID="QE0047"/><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0026"><P><HT TYPE="ITALIC">Ibidem</HT> (točka 19).</P></NOTE>. Poleg tega se mi zdi,<?PAGE NO="9"?> da sta ti izjemi edini izjemi od področja uporabe člena 3 Protokola zato, ker sta izrecni. Če bi namreč zakonodajalec Unije nameraval v okviru člena 3 Protokola dopustiti druge izjeme, bi te druge izjeme izrecno določil, tako kot je storil s plačilom za zagotavljanje javnih storitev in posrednimi davki, ki niso vključeni v ceno kupljene nepremičnine ali premičnine.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>B –</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Elementi neizpolnitve obveznosti</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43.</NO.P><TXT>Komisija trdi, da je Kraljevina Belgija s tem, da Uniji ni odobrila imunitete pred regionalnimi prispevki, kršila svoje obveznosti na podlagi člena 3, drugi odstavek, Protokola.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0044"><NO.P>44.</NO.P><TXT>Zato mora Komisija dokazati, da regionalni prispevki izpolnjujejo pogoje iz člena 3, drugi odstavek, Protokola. Dokazati mora, da so regionalni prispevki <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0048" REF.END="QE0048"/>vključeni v ceno<QUOT.END REF.START="QS0048" CODE="201C" ID="QE0048"/>, ki jo Unija plačuje za dobavo električne energije in plina, ter da ta dobava pomeni <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0049" REF.END="QE0049"/>večji<QUOT.END REF.START="QS0049" CODE="201C" ID="QE0049"/> nakup, izveden za njene <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0050" REF.END="QE0050"/>službene potrebe<QUOT.END REF.START="QS0050" CODE="201C" ID="QE0050"/>, in ne povzroča izkrivljanja konkurence na notranjem trgu.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0045"><NO.P>45.</NO.P><TXT>Kraljevina Belgija nasprotno trdi, da se člen 3, drugi odstavek, Protokola uporablja samo za davke, za katere je Unija zavezanec po nacionalnem pravu. Posledično naj – kadar je tako kot v obravnavanem primeru pogodba, sklenjena z zavezancem, tista, na podlagi katere je Uniji naloženo breme davka – za ta davek ne bi veljala imuniteta iz člena 3 Protokola. Komisija mora torej dokazati tudi, da se člen 3, drugi odstavek, Protokola uporablja za davke, katerih breme je Uniji naloženo, ne da bi bila zavezanec zanje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0046"><NO.P>46.</NO.P><TXT>Kraljevina Belgija podredno trdi, da so regionalni prispevki le plačilo za zagotavljanje javnih storitev v smislu člena 3, tretji odstavek, Protokola in da zato niso predmet imunitete iz drugega odstavka tega člena. Komisija mora torej dokazati, da regionalni prispevki niso le plačilo za zagotavljanje javnih storitev<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0027"><P>Naj v zvezi s tem pojasnim, da opredelitev, ki jo imata regionalna prispevka v belgijskem pravu, Komisiji ne more biti v pomoč, ker se pojem obdavčenje v smislu člena 3 Protokola, kot sem že navedel, razlaga samostojno. Zato ni pomembno, da se v belgijskem pravu regionalni prispevek za plin, kot se zdi, šteje bolj za davek kot za dajatev za opravljene storitve, kajti da bi ga bilo mogoče opredeliti kot dajatev za opravljene storitve, bi moral biti storitve deležen zavezanec, obravnavan ločeno, kar pa ne drži. Glej mnenje Conseil d’État o predosnutku sklepa o organizaciji trga z električno energijo v Regiji Bruselj – glavno mesto, parlament Regije Bruselj – glavno mesto, parlamentarni dokumenti, zasedanje 2000/2001, dokument št. A‑192/1‑00/01, str. 64.</P></NOTE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0047"><NO.P>47.</NO.P><TXT>Zdi se mi, da ni preveč nesporno, da je trojica pogojev za imuniteto pred posrednimi davki v obravnavanem primeru izpolnjena; poleg tega Kraljevina Belgija tega ne izpodbija. Zato bom zelo na kratko preučil te tri pogoje, nato pa se bom lotil vprašanj, ki sta predmet razprave med strankama. Po eni strani gre za uporabo člena 3, drugi odstavek, Protokola za davke, katerih breme je Uniji naloženo, ne da bi bila zavezanec zanje, kar je osrednje vprašanje v pisanjih tako Komisije kot Kraljevine Belgije, po drugi strani – in v odgovor na trditev, ki jo podredno navaja Kraljevina Belgija – pa za opredelitev regionalnih prispevkov kot le plačila za zagotavljanje javnih storitev v smislu člena 3, tretji odstavek, Protokola.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>C –</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Pogoji za imuniteto iz člena 3, drugi odstavek, Protokola</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0048"><NO.P>48.</NO.P><TXT>Naj spomnim – imuniteta pred posrednimi davki se odobri, le če so ti plačani pri večjem nakupu, če ta nakup Unija izvede za svoje službene potrebe in če imuniteta ne povzroča izkrivljanja konkurence na notranjem trgu.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0049"><NO.P>49.</NO.P><TXT>Ne dvomim, da so v obravnavanem primeru ti pogoji izpolnjeni.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="10"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0050"><NO.P>50.</NO.P><TXT>Oskrba štirih institucij in organov Unije z električno energijo in plinom je namreč nedvomno večji nakup; naj spomnim, da se spor pred Tribunal de première instance de Bruxelles v zvezi s pogodbo Electrabel nanaša na znesek, ki presega 4 milijone EUR, in da je znesek, katerega plačilo od Unije zahteva družba Luminus, višji od 2 milijonov EUR. Prav tako se mi zdi, da je ta nakup nesporno izveden za službene potrebe Unije: brez električne energije in plina uradniki in uslužbenci Unije ne bi mogli opravljati dela.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0028"><P>V zvezi s <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0051" REF.END="QE0051"/>službenimi potrebami<QUOT.END REF.START="QS0051" CODE="201C" ID="QE0051"/>, za katere Unija izvaja nakupe, glej Schmidt, C., <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0052" REF.END="QE0052"/>Le protocole sur les privilèges et immunités des Communautés européennes – Commentaire de l’article 218 du Traité de Rome et de l’article 28, premier alinéa, du traité de fusion<QUOT.END REF.START="QS0052" CODE="201C" ID="QE0052"/>, <HT TYPE="ITALIC">Cahiers de droit européen</HT>, 1991, str. od 67 do 100, točka 17; in Duffar, J., <HT TYPE="ITALIC">Contribution à l’étude des privilèges et immunités des organisations internationales</HT>, LGDJ, Pariz 1982, poglavje VII, str. 291 in 292, točka 341.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0051"><NO.P>51.</NO.P><TXT>Kar zadeva tretji pogoj, ki se nanaša na vplivanje na konkurenco, se ga stranki sploh ne lotevata. Poleg tega se mi zdi, da ga je mogoče združiti z drugim pogojem, povezanim s službenimi potrebami nakupa: če Unija kupi premičnino ali nepremičnino za svoje službene potrebe, izvaja nepridobitno dejavnost, taka dejavnost pa ne more vplivati na konkurenco.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0029"><P>Glej delo Jeana Duffarja, navedeno v prejšnji opombi, točka 339: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0053" REF.END="QE0053"/>skrb za to, da se ne izkrivi konkurenca, je izrecno izražena v členu 3, [drugi] odstavek, [Protokola]. Oprostitev mora biti omejena na dejavnosti, ki tvorijo namen zadevne organizacije, in takoj ko so meje tega namena prekoračene, oprostitev izgubi svoj smisel<QUOT.END REF.START="QS0053" CODE="201C" ID="QE0053"/>.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0052"><NO.P>52.</NO.P><TXT>Nazadnje, poudarjam, da so trije zgoraj preučeni pogoji edini, ki jih določa člen 3, drugi odstavek, Protokola. Čeprav je namreč Sodišče v sodbah Komisija/Belgija in Evropska skupnost navedlo, da Komisija ni dokazala, da bi zavrnitev imunitete ogrozila neodvisnost in pravilno delovanje Unije, je to storilo zaradi celovitosti, potem ko je imuniteto izključilo iz drugih razlogov.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0030"><P>Sodišče je v sodbi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Komisija/Belgija presodilo</NAME.CASE>, da je treba oprostitev zavrniti, ker je ne more biti deležen sopogodbenik Unije, in šele nato pojasnilo, da takega sklepa „ni mogoče ovreči“ s ciljem člena 3 Protokola, to je z zagotavljanjem neodvisnosti in pravilnega delovanja Unije (<NO.CASE>C‑437/04</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2007:178">EU:C:2007:178</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0055">55</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0056">56</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). V sodbi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Evropska skupnost je Sodišče navedlo</NAME.CASE>, da Komisija „nikakor“ ni dokazala, da bi plačilo zadevne dajatve ogrozilo neodvisnost in pravilno delovanje Unije (<NO.CASE>C‑199/05</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2006:678">EU:C:2006:678</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0043">43</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Sodišče torej grožnje za neodvisnost ali pravilno delovanje Unije ni opredelilo kot dodaten pogoj za imuniteto.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>D –</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Uporaba člena 3 Protokola za davke, katerih breme je Uniji naloženo, ne da bi bila po nacionalnem pravu zavezanec zanje</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0053"><NO.P>53.</NO.P><TXT>Kraljevina Belgija zatrjuje, da ji ni mogoče očitati neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 3, drugi odstavek, Protokola, ker se ta določba uporablja samo za davke, za katere je Unija zavezanec po nacionalnem pravu. To pa naj ne bi veljalo za regionalne prispevke. Če Unija nosi breme teh prispevkov, je po navedbah Kraljevine Belgije to posledica pogodbe, s katero je Unija vezana na zavezanca, in sicer ker se je strinjala s prevalitvijo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0054"><NO.P>54.</NO.P><TXT>V zvezi s tem se Kraljevina Belgija opira na sodbo Komisija/Belgija<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0031"><P><REF.DOC.ECR><NO.CASE>C‑437/04</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2007:178">EU:C:2007:178</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0050">50</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0051">51</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>.</P></NOTE>. V tej je Sodišče presodilo, da člen 3, prvi odstavek, Protokola ne določa nobene oprostitve za sopogodbenike Unije. Iz tega je sklepalo, da pri tem, da Kraljevina Belgija Uniji ni odobrila oprostitve plačila regionalnega nepremičninskega davka, katerega zavezanec je bil lastnik nepremičnine in katerega breme je bilo naloženo Uniji na podlagi najemne pogodbe, ni šlo za neizpolnitev obveznosti te države članice na podlagi člena 3, prvi odstavek, Protokola. Prevalitev davka na Unijo je bila izvedena s pogodbo, tako da se je Komisija sama strinjala s to prevalitvijo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0055"><NO.P>55.</NO.P><TXT>V obravnavanem primeru pa je zavezanec za regionalni prispevek za električno energijo, kot določa člen 26(1) sklepa o električni energiji, dobavitelj električne energije, ki to kupuje od proizvajalca in jo prodaja naprej. Zavezanec za regionalni prispevek za plin je v skladu s členom 20 sklepa o plinu operater distribucijskega omrežja, nato pa – od leta 2011 – v skladu s členom 20p(1) dobavitelj plina, ki tega kupuje od uvoznikov in ga prodaja naprej. Zato naj bi Unija regionalne prispevke plačevala na podlagi pogodb, s katerimi je vezana na zavezance. Tako je družba Electrabel, ki je do <DATE ISO="20090731">31. julija 2009</DATE><?PAGE NO="11"?> dobavljala električno energijo Komisiji, Svetu, Parlamentu in Ekonomsko‑socialnemu odboru, še danes pa jim dobavlja plin, znesek regionalnih prispevkov prevalila na Unijo<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0032"><P>Točka 4.2 splošnih pogojev pogodbe, ki jo je Komisija sklenila z družbo Electrabel za dobavo električne energije na visokonapetostni ravni, določa, da se <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0056" REF.END="QE0056"/>našim cenam energije […] prištejejo […] davki, takse, dajatve, prispevki, doplačila in pristojbine, ki nam jih nalaga pristojni organ, ki jih imamo možnost ali jih moramo prevaliti na naše odjemalce in ki se navezujejo na našo prodajo ali izhajajo iz naše prodaje – v najširšem pomenu izraza – električne energije in zemeljskega plina, kot so dajatev za financiranje komisije za regulacijo elektrike in plina, zvezni prispevek za financiranje nekaterih obveznosti javne službe in prispevek za električno energijo<QUOT.END REF.START="QS0056" CODE="201C" ID="QE0056"/>.</P></NOTE>. Nasprotno pa družba Luminus, ki jim je dobavljala električno energijo od <DATE ISO="20090801">1. avgusta 2009</DATE> do <DATE ISO="20120731">31. julija 2012</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0033"><P>Samo za visoko napetost; za nizko napetost (oziroma v primeru Parlamenta srednjo napetost) družba Electrabel še danes ostaja dobaviteljica Komisije, Sveta in Parlamenta (iz spisa ni razvidno, da bi imel Ekonomsko‑socialni odbor pogodbo za dobavo na nizkonapetostni ravni).</P></NOTE>, regionalnih prispevkov ni prevalila na Unijo<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0034"><P>Točka 3.2 posebnih pogojev pogodbe, sklenjene s Komisijo za dobavo električne energije na visokonapetostni ravni, določa, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0057" REF.END="QE0057"/>davkov, dajatev in drugih regionalnih in zveznih prispevkov ne bo mogoče zaračunati<QUOT.END REF.START="QS0057" CODE="201C" ID="QE0057"/>.</P></NOTE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0056"><NO.P>56.</NO.P><TXT>V zvezi s tem Komisija trdi, da rešitve, ki jo je Sodišče sprejelo v sodbi Komisija/Belgija, ni mogoče prenesti na obravnavano zadevo. Ne zanika, da je po belgijskem pravu zavezanec za regionalne prispevke dobavitelj ali operater distribucijskega omrežja, ne pa Unija. Vendar v bistvu navaja, da prevalitev regionalnih prispevkov ne izhaja izključno iz pogodbene svobode strank, ker po eni strani ta prevalitev ustreza nameri belgijskega zakonodajalca in so po drugi strani regionalni prispevki kot posredni davek prevaljeni na odjemalca. Zato naj bi se položaj v obravnavani zadevi, ki se nanaša na posredni davek, razlikoval od položaja, o katerem je moralo Sodišče odločati v sodbi Komisija/Belgija, ki se je nanašala na neposredni davek. Če bi se imuniteta pred posrednimi davki zavrnila, ker Unija ni zavezanec, naj bi to v praksi pomenilo, da bi se ji imuniteta pred posrednimi davki skoraj vedno zavrnila.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0057"><NO.P>57.</NO.P><TXT>Naj najprej priznam, da se mi trditev Komisije, v skladu s katero so posredni davki po naravi taki, da se prevalijo, ne zdi preveč prepričljiva. Ne gre za vprašanje, ali so posredni davki po naravi prevaljeni, ampak za to, ali je prevaljen posredni davek, obravnavan v tej zadevi, to so regionalni prispevki.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0058"><NO.P>58.</NO.P><TXT>Vendar je treba po mojem mnenju pritrditi stališču Komisije, da imunitete ni mogoče zavrniti le zato, ker Unija ni zavezanec za regionalne prispevke, in sicer iz naslednjih razlogov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0059"><NO.P>59.</NO.P><TXT>Prvič, iz besedila člena 3, drugi odstavek, Protokola ne izhaja, da mora biti Unija neposredno zavezana za plačilo posrednih davkov ali davkov na promet iz te določbe, da bi bila deležna imunitete. Zakonodajalec Unije bi namreč lahko na primer predvidel, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0058" REF.END="QE0058"/>vlade držav članic vsakokrat, ko je mogoče, sprejmejo ustrezne ukrepe za odpustitev ali vračilo zneskov posrednih davkov ali davkov na promet, <HT TYPE="ITALIC">katerih zavezanec je Unija</HT>, če ta za svoje službene potrebe izvede večje nakupe nepremičnin ali premičnin<QUOT.END REF.START="QS0058" CODE="201C" ID="QE0058"/>. Tega pa ni storil. S to določbo se, kot sem že navedel, zahteva samo, da so posredni davki <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0059" REF.END="QE0059"/>vključeni v ceno<QUOT.END REF.START="QS0059" CODE="201C" ID="QE0059"/>, ki jo plača Unija, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0060" REF.END="QE0060"/>cena vključuje<QUOT.END REF.START="QS0060" CODE="201C" ID="QE0060"/> posredne davke. V praksi bi torej zadoščalo, da Unija plača znesek posrednih davkov, da bi ti spadali na področje uporabe člena 3, drugi odstavek, Protokola, pri čemer se ne zahteva, da je Unija zavezanec zanje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0060"><NO.P>60.</NO.P><TXT>Drugič, imunitete ni mogoče zavrniti le zato, ker v nacionalnem pravu Unija ni določena kot zavezanec.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0061"><NO.P>61.</NO.P><TXT>Belgijsko pravo namreč opredeljuje zavezanca za regionalna prispevka (dobavitelj električne energije oziroma operater distribucijskega omrežja za plin in nato dobavitelj plina), pa tudi osnovo za odmero teh prispevkov (zagotavljanje električne energije oziroma velikost plinomerov), njihovo višino (vrednost v evrih glede na razpon moči električne energije, ki se daje na razpolago, oziroma glede na velikost plinomera) in oprostitve (oprostitev za moč, ki se daje na razpolago odjemalcem za njihovo omrežje železniškega prevoza).</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="12"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0062"><NO.P>62.</NO.P><TXT>Posledično bi zavrnitev imunitete, ker Unija ni zavezanec za davek, naj bo ta neposredni ali posredni, pomenila, da se državi sedeža prepušča opredelitev pojma obdavčenje v smislu člena 3 Protokola. Kot pa sem že navedel, je Sodišče v sodbi AGF Belgium presodilo, da se pojem obdavčenje razlaga samostojno.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0035"><P><REF.DOC.ECR><NO.CASE>C‑191/94</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1996:144">EU:C:1996:144</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0016">16</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>. Glej točko 39 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0063"><NO.P>63.</NO.P><TXT>Preučiti je treba še trditev Kraljevine Belgije v zvezi s pogodbeno naravo prevalitve regionalnih prispevkov na končnega odjemalca. V zvezi s tem se mi zdi, da obstajajo tehtni razlogi za dvom o strogo pogodbeni naravi njihove prevalitve.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0064"><NO.P>64.</NO.P><TXT>Naprej, možnost prevalitve regionalnih prispevkov je izrecno predvidena v sklepu o električni energiji in sklepu o plinu. Člen 20 sklepa o plinu določa,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0036"><P>Do njegove razveljavitve s sklepom z dne <DATE ISO="20110720">20. julija 2011</DATE> o spremembi sklepa o plinu glej opombo 13.</P></NOTE> da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0061" REF.END="QE0061"/>[v]ključitev [stroškov, povezanih z nalogami javne službe,] v tarife ureja zvezna zakonodaja<QUOT.END REF.START="QS0061" CODE="201C" ID="QE0061"/>. Člen 26(9) sklepa o električni energiji vsebuje<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0037"><P>Do njegove razveljavitve s sklepom z dne <DATE ISO="20110720">20. julija 2011</DATE> o spremembi sklepa o električni energiji glej opombo 9.</P></NOTE> podobno določbo. V pojasnilih o členih osnutka sklepa o plinu je v zvezi z njegovim členom 20 navedeno, da ta <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0062" REF.END="QE0062"/>določa le, da stroške, povezane z opravljanjem [nalog javne službe], prevzame operater omrežja, ki lahko te stroške na enaki podlagi kot druge stroškovne dejavnike <HT TYPE="ITALIC">vključi</HT> v predlog tarif, ki ga predloži [komisiji za regulacijo elektrike in plina], ob upoštevanju kraljevega odloka, s katerim je organizirana splošna tarifna struktura distribucijskih omrežij<QUOT.END REF.START="QS0062" CODE="201C" ID="QE0062"/><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0038"><P>Parlament Regije Bruselj – glavno mesto, parlamentarni dokumenti, zasedanje 2003/2004, dokument št. A‑506/1‑03/04, pojasnila o členih, člen 20 (moj poudarek).</P></NOTE>. Kraljevi odlok z dne <DATE ISO="20040229">29. februarja 2004</DATE> o splošni tarifni strukturi ter osnovnih načelih in postopkih glede tarif in računovodskih izkazov operaterjev distribucijskih omrežij za zemeljski plin, ki delujejo na belgijskem ozemlju<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0039"><P><HT TYPE="ITALIC">Moniteur Belge</HT> z dne <DATE ISO="20040311">11. marca 2004</DATE>, str. 13656.</P></NOTE> določa, da so <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0063" REF.END="QE0063"/>[v] fakturiranje tarif […] <HT TYPE="ITALIC">vključene</HT> tarifne postavke, povezane z davki, dajatvami, doplačili, prispevki in nadomestili. […] Te postavke <HT TYPE="ITALIC">glede na okoliščine zajemajo</HT>: 1. doplačila, dajatve ali nadomestila za financiranje obveznosti javne službe […]<QUOT.END REF.START="QS0063" CODE="201C" ID="QE0063"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0040"><P>Člen 9 (moj poudarek).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0065"><NO.P>65.</NO.P><TXT>Dalje, poudarjam, da je na podlagi člena 26(2), drugi pododstavek, sklepa o električni energiji zavezanec oproščen plačila regionalnega prispevka za električno energijo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0064" REF.END="QE0064"/>za moč, ki jo daje na razpolago odjemalcem za njihovo omrežje železniškega prevoza<QUOT.END REF.START="QS0064" CODE="201C" ID="QE0064"/>. Povedano drugače, tega prispevka ni treba plačevati, če končni odjemalec upravlja omrežje železniškega prevoza: belgijski zakonodajalec je torej dejansko upošteval rabo, vsaj določeno rabo (tirno vleko). Iz člena 26(2) sklepa o električni energiji je mogoče sklepati, da je namen regionalnega prispevka za električno energijo obremeniti rabo, da je ta torej namenjen prevalitvi na končnega odjemalca.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0066"><NO.P>66.</NO.P><TXT>Nazadnje, posebej pomenljivo je, da je po védenju Sodišča <HT TYPE="ITALIC">samo en</HT> zavezanec za regionalna prispevka privolil v to, da regionalnih prispevkov ne prevali na Unijo, in sicer družba Luminus. Komisija navaja, da je morala iz svojih javnih razpisov izključiti klavzulo, ki je določala neprevalitev regionalnih prispevkov na Unijo, ker noben ponudnik ni bil pripravljen privoliti v tako klavzulo. V preostalem, čeprav se je družba Luminus strinjala z neprevalitvijo regionalnih prispevkov, je to po mnenju Komisije storila zato, ker je bila napačno prepričana, da ji teh prispevkov ne bo treba plačati sami. Poleg tega je družba Luminus pozneje od Unije zahtevala vračilo regionalnih prispevkov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0067"><NO.P>67.</NO.P><TXT>Čeprav je res, da – kot navaja Kraljevina Belgija – zavezanec ni dolžan prevaliti regionalnih prispevkov na končnega odjemalca, to ne spremeni dejstva, da je ta zavezanec v primeru neprevalitve še naprej dolžan te prispevke plačati javnim organom Regije Bruselj – glavno mesto.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="13"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0068"><NO.P>68.</NO.P><TXT>Komisija glede tega trdi, da bi zavezanec, ki zaradi neobstoja klavzule v tem smislu regionalnih prispevkov ne bi prevalil na svoje odjemalce, težko nosil finančno breme neprevalitve, tako da bi se znašel v težavnem položaju. Kraljevina Belgija odgovarja, da je v tem primeru Komisija družbi Luminus oddala <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0065" REF.END="QE0065"/>tako imenovano deficitno javno naročilo<QUOT.END REF.START="QS0065" CODE="201C" ID="QE0065"/> in da se ne more sklicevati na nezakonitost, katere avtor je sama.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0069"><NO.P>69.</NO.P><TXT>V zvezi s tem se mi zdi jasno, da bi se zavezanec, ki regionalnih prispevkov ne bi prevalil na svoje odjemalce, znašel v težavnem položaju. Imel bi interes za njihovo prevalitev, saj jih je dolžan plačevati javnim organom, tudi če jih ne prevali. Zdi se, da bi jih bil primoran prevaliti, če se ne bi želel znajti v težavnem finančnem položaju.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0070"><NO.P>70.</NO.P><TXT>Na koncu moram pojasniti, da se položaj v obravnavani zadevi razlikuje od položaja, o katerem je moralo Sodišče odločati v sodbi Komisija/Belgija.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0071"><NO.P>71.</NO.P><TXT>V tej sodbi je Sodišče zavrnitev oprostitve plačila zadevnega regionalnega nepremičninskega davka utemeljilo s pogodbeno naravo prevalitve na Unijo, ki je pomenila, da bi lahko Unija to prevalitev zavrnila. V obravnavani zadevi pa se mi ne zdi, da ima Unija za zavrnitev prevalitve regionalnih prispevkov svobodo, ki bi bila primerljiva s tisto, ki jo je imela glede zavrnitve prevalitve regionalnega nepremičninskega davka. Če bi namreč lastnik nepremičnine s prevalitvijo tega davka pogojeval podpis najemne pogodbe, bi se Unija brez dvoma lahko obrnila na druge najemodajalce. Težje bi se obrnila na druge dobavitelje električne energije ali plina, ker so trgi z električno energijo in plinom sicer res odprti za konkurenco, toda na njih ni neomejeno udeležencev.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0072"><NO.P>72.</NO.P><TXT>Torej lahko Sodišče v obravnavani zadevi brez nasprotovanja sodbi Komisija/Belgija ugodi predlogu Komisije. Res je Sodišče v tej sodbi presodilo, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0066" REF.END="QE0066"/>nobena situacija na trgu ne bi mogla povzročiti davčne imunitete<QUOT.END REF.START="QS0066" CODE="201C" ID="QE0066"/>. Vendar se mi zdi, da svobode pri izbiri dobavitelja ne omejuje gospodarski položaj trga z električno energijo in plinom, temveč njegova narava, saj je resda odprt, toda reguliran. Trga z električno energijo in plinom ni mogoče primerjati z nepremičninskim trgom, obravnavanim v sodbi Komisija/Belgija.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0073"><NO.P>73.</NO.P><TXT>V okviru vmesnega sklepa menim, da je Komisija pravno zadostno dokazala, da so izpolnjeni pogoji za imuniteto, določeni v členu 3, drugi odstavek, Protokola.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>E –</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Opredelitev pojma</HT> <HT TYPE="ITALIC"><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0067" REF.END="QE0067"/>le plačilo za zagotavljanje javnih storitev</HT><HT TYPE="ITALIC"><QUOT.END REF.START="QS0067" CODE="201C" ID="QE0067"/> iz člena 3, tretji odstavek, Protokola</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0074"><NO.P>74.</NO.P><TXT>Kraljevina Belgija podredno trdi, da če bi bila Unija zavezana za plačilo regionalnih prispevkov, bi jih bilo še vedno treba opredeliti kot le plačilo za zagotavljanje javnih storitev. Kot taki naj ti prispevki ne bi bili predmet imunitete v skladu s členom 3, tretji odstavek, Protokola. Zato moram preučiti to trditev, preden lahko oblikujem končni sklep.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0075"><NO.P>75.</NO.P><TXT>Sodišče je presodilo, da je dajatev <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0068" REF.END="QE0068"/>le plačilo za zagotavljanje javnih storitev<QUOT.END REF.START="QS0068" CODE="201C" ID="QE0068"/> v smislu člena 3, tretji odstavek, Protokola, če izpolnjuje dva pogoja. Prvič, potrebno je, da je javna storitev opravljena ali da bi vsaj lahko bila opravljena za tiste, ki plačajo dajatev.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0041"><P>Sodbi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>AGF Belgium</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑191/94</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1996:144">EU:C:1996:144</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0026">26</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>) in <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Evropska skupnost</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑199/05</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2006:678">EU:C:2006:678</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0021">21</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Drugič, potrebna je neposredna in sorazmerna zveza med dejanskim stroškom te storitve in dajatvijo, ki jo je plačal prejemnik storitve.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0042"><P>Sodba <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Evropska skupnost</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑199/05</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2006:678">EU:C:2006:678</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0025">25</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Zaporedno bom preučil, ali regionalni prispevki izpolnjujejo ta pogoja.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="14"?><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT>Pojem storitev, opravljena za tiste, ki plačajo dajatev</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0076"><NO.P>76.</NO.P><TXT>Komisija trdi, da storitve, ki se plačujejo z regionalnimi prispevki, bodisi ne morejo biti opravljene za Unijo bodisi ne morejo biti opravljene posebej zanjo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0077"><NO.P>77.</NO.P><TXT>Kar zadeva regionalni prispevek za električno energijo, so nekatere od nalog javne službe iz členov 24 in 24a sklepa o električni energiji, kot poudarja Komisija, namenjene samo gospodinjskim odjemalcem, zato Unija od njih ne more imeti koristi. To velja za nepretrgano minimalno dobavo električne energije za gospodinjsko rabo in za dobavo električne energije po posebni socialni tarifi, ki ju določa člen 24(1), točki 1 in 2. V nasprotju s trditvami Kraljevine Belgije ni pomembno, da ima lahko od teh nalog javne službe korist osebje Unije, saj člen 3 Protokola določa imuniteto za Unijo, in ne za njene uradnike in uslužbence. Javne storitve morajo biti torej opravljene za Unijo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0078"><NO.P>78.</NO.P><TXT>Posledično niti nepretrgana minimalna dobava električne energije za gospodinjsko rabo niti dobava električne energije po posebni socialni tarifi nista javni storitvi v smislu člena 3, tretji odstavek, Protokola.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0079"><NO.P>79.</NO.P><TXT>Nasprotno pa se mi zdi, da Unija lahko ali dejansko ima korist od drugih nalog javne službe izmed tistih, ki jih določa sklep o električni energiji.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0080"><NO.P>80.</NO.P><TXT>Po mojem mnenju ni mogoče izključiti, da Unija koristi prevzem električne energije iz soproizvodnje, ki ga določa člen 24a, točka 1, sklepa o električni energiji. Komisija namreč navaja, da imajo institucije Unije sisteme za soproizvodnjo. Ne zdi se mi pomembno, da je proizvodnja institucij manjša od njihove porabe, tako da ne prodajajo električne energije, ki jo proizvedejo s soproizvodnjo: dovolj je, da lahko Unija koristi prevzem tako proizvedene električne energije. Prav tako ni pomembno, da prevzem električne energije iz soproizvodnje spada v okvir okoljske politike Regije Bruselj – glavno mesto: v nasprotju z zatrjevanjem Komisije prevzem vendarle pomeni storitev, ki je opravljena za Unijo. Poleg tega ni nemogoče, da ob določenih urah dneva Unija proizvede več, kot porabi. Nazadnje, prodaje električne energije glede na majhne količine, za katere gre, ni mogoče enačiti s poslovno dejavnostjo, ki je Unija ne more opravljati.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0081"><NO.P>81.</NO.P><TXT>Poleg tega ima Unija korist od gradnje, vzdrževanja in prenove napeljave za javno razsvetljavo, ki jih določa člen 24a, točka 2, sklepa o električni energiji, kar zadeva razsvetljavo četrti, v katerih so institucije in organi Unije. Javna razsvetljava sicer res koristi vsakomur, ki je v Bruslju, ne zgolj Uniji. Vendar po mojem mnenju in v nasprotju s trditvami Komisije pojem plačila za zagotovitev javne storitve ne pomeni, da je storitev opravljena posebej za tistega, ki jo plača: člen 3, tretji odstavek, Protokola se nanaša na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0069" REF.END="QE0069"/>javne<QUOT.END REF.START="QS0069" CODE="201C" ID="QE0069"/> storitve, in ne na storitve, ki bi bile enakovredne zasebnopravnim pogodbenim storitvam. Zato javna razsvetljava kot taka načeloma lahko pomeni javno storitev v smislu člena 3, tretji odstavek, Protokola, od katere ima Unija korist.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0082"><NO.P>82.</NO.P><TXT>Predvsem je imela Unija dejansko korist od programa za razumno rabo električne energije, predvidenega v členu 24(2) sklepa o električni energiji. Komisija ne zanika, da so institucije in organi Unije prejeli <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0070" REF.END="QE0070"/>energetske subvencije<QUOT.END REF.START="QS0070" CODE="201C" ID="QE0070"/>, namenjene na primer izboljšanju razsvetljave katere od stavb z vidika energetske učinkovitosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0083"><NO.P>83.</NO.P><TXT>Zato nekatere izmed nalog javne službe, financiranih z regionalnim prispevkom za električno energijo, lahko koristijo Uniji (prevzem električne energije iz soproizvodnje) ali so ji koristile (javna razsvetljava, program za razumno rabo energije).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0084"><NO.P>84.</NO.P><TXT>Glede regionalnega prispevka za plin bom navedel samo, da ima Unija lahko korist od ene od nalog javne službe iz členov 18 in 18a sklepa o plinu, in sicer program za razumno rabo plina, ki ga določa člen 18a(2) sklepa o plinu. Pojasniti moram, da člen 18a(2) sklepa o plinu še vedno velja in da je torej mogoče podvomiti o trditvi Komisije, v skladu s katero so od avgusta 2011 vse naloge javne službe, ki so financirane z regionalnim prispevkom za plin, namenjene izključno gospodinjstvom.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="15"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0085"><NO.P>85.</NO.P><TXT>Vendar za to, da bi se regionalni prispevki opredelili kot le plačilo za zagotavljanje javnih storitev in da bi bili s tem izvzeti s področja uporabe člena 3 Protokola, ne zadošča, da se z njimi plačujejo javne storitve, opravljene za Unijo. Potrebna je še neposredna in sorazmerna zveza med dejanskimi stroški teh storitev in zneskom regionalnih prispevkov. Zdi pa se mi, da take zveze v obravnavanem primeru ni.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Neposredna in sorazmerna zveza med dejanskim stroškom storitve in dajatvijo, ki jo je plačal prejemnik storitve</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0086"><NO.P>86.</NO.P><TXT>Komisija navaja, da se regionalni prispevki izračunajo glede na zmogljivost, dano na razpolago končnemu odjemalcu.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0043"><P>Ob upoštevanju – za regionalni prispevek za plin in končne odjemalce, katerih plinomer ima pretok od 6 do 10 m<HT TYPE="SUP">3</HT>/h (to je najmanjša obstoječa velikost) – zadnje celoletne porabe.</P></NOTE> Iz tega sklepa, da se regionalni prispevki ne izračunajo glede na stroške nalog javne službe, ki so financirane s temi prispevki.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0087"><NO.P>87.</NO.P><TXT>Po mojem mnenju je treba pritrditi sklepanju Komisije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0088"><NO.P>88.</NO.P><TXT>Člen 26(3) sklepa o električni energiji namreč določa, da se <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0071" REF.END="QE0071"/>[d]ajatev […] izračuna na podlagi moči, ki [se] daje na razpolago upravičenim končnim odjemalcem<QUOT.END REF.START="QS0071" CODE="201C" ID="QE0071"/>. Člen 20p(3) sklepa o plinu, uveden leta 2011,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0044"><P>Glej točko 17 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> določa, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0072" REF.END="QE0072"/>se dajatev izračuna na podlagi velikosti plinomerov, ki jih uporablja operater omrežja na odjemnih mestih v Regiji Bruselj – glavno mesto pri končnih odjemalcih. Velikost plinomera je določena z največjim pretokom plina, izraženim v kubičnih metrih na uro, za katerega je bil plinomer zasnovan<QUOT.END REF.START="QS0072" CODE="201C" ID="QE0072"/>. V skladu s temi določbami se znesek regionalnih prispevkov zvišuje z zmogljivostjo, dano na razpolago odjemalcem. Stroški storitev, ki se opravijo za prejemnika, pa se ne zvišujejo z zmogljivostjo, ki se daje na razpolago. Odjemalec, ki se mu daje na razpolago večja zmogljivost, nima od nalog javne službe nič več koristi kot odjemalec, ki se mu daje na razpolago manjša zmogljivost: korist od nalog javne službe, torej strošek teh nalog, ni povezana z zmogljivostjo, ki se daje na razpolago. Znesek regionalnih prispevkov tako ni povezan s stroški nalog javne službe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0089"><NO.P>89.</NO.P><TXT>Zato regionalnih prispevkov ni mogoče šteti za le plačilo za zagotavljanje javnih storitev v smislu člena 3, tretji odstavek, Protokola. Čeprav namreč nekatere izmed nalog javne službe, ki se financirajo s temi prispevki, pomenijo storitve, ki so ali bi lahko bile opravljene za Unijo, njihov znesek ni odvisen od stroškov teh storitev. Komisija je torej dokazala, da regionalni prispevki pomenijo obdavčenje v smislu člena 3 Protokola.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0090"><NO.P>90.</NO.P><TXT>Tožbi Komisije je treba zato ugoditi. V skladu s členom 138(1) Poslovnika Sodišča je treba Kraljevini Belgiji naložiti plačilo stroškov.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P>VI –</NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Predlog</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0091"><NO.P>91.</NO.P><TXT>Glede na navedeno torej Sodišču predlagam, naj:</TXT><P><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT>ugotovi, da Kraljevina Belgija s tem, da institucijam in organom Unije s sedežem v Bruslju ni odobrila imunitete pred regionalnimi prispevki, ki so namenjeni financiranju obveznosti javne službe na področju dobave električne energije in plina ter ki so določeni v členu 26 sklepa z dne <DATE ISO="20010719">19. julija 2001</DATE> o organizaciji trga z električno energijo v Regiji Bruselj – glavno mesto in členu 20 sklepa z dne <DATE ISO="20040401">1. aprila 2004</DATE> o organizaciji trga s plinom v Regiji Bruselj – glavno mesto, pristojbinah za uporabo javnih površin v povezavi s plinom in električno energijo ter spremembi sklepa z dne <DATE ISO="20010719">19. julija 2001</DATE> o organizaciji trga z električno energijo v Regiji Bruselj – glavno mesto, ni izpolnila svojih obveznosti na podlagi člena 3, drugi odstavek, Protokola (št. 7) o privilegijih in imunitetah Evropske unije;</TXT></NP></P><?PAGE NO="16"?><P><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Kraljevini Belgiji naloži plačilo stroškov.</TXT></NP></P></NP.ECR></GR.SEQ></CONTENTS.CONCLUSION></CONCLUSION>