<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><CONCLUSION NNC="YES" xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.58-20161101.xd"><BIB.CONCLUSION><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C-347/10</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62010CC0347</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:562">EU:C:2011:562</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>14</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>14</PAGE.TOTAL></BIB.CONCLUSION><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P>SKLEPNI PREDLOGI P. CRUZA VILLALÓNA – ZADEVA C‑347/10</P><P>SALEMINK</P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sklepni predlogi generalnega pravobranilca</HT></P><P><HT TYPE="UC">Pedra Cruza Villalóna,</HT></P><P>predstavljeni <DATE ISO="20110908">8. septembra 2011</DATE><NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik izvirnika: španščina.</P></NOTE><NOTE NUMBERING="roman" TYPE="ENDNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0002"><P>Točka 69 tega besedila je bila jezikovno popravljena po njegovi prvotni objavi na spletu.</P></NOTE></P></TI><STI><P><HT TYPE="BOLD">Zadeva C-347/10</HT></P><P>A. Salemink</P><P>proti</P><P>Raad van bestuur van het Uitvoeringsinstituut werknemersverzekeringen</P><P><HT TYPE="NORMAL">(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Rechtbank Amsterdam (Nizozemska))</HT></P></STI></TITLE><INTERMEDIATE><INDEX IDX.CLOSE="“" SEPARATOR=" – " IDX.OPEN="„"><KEYWORD>Socialna varnost delavcev migrantov</KEYWORD><KEYWORD>Obvezno zavarovanje</KEYWORD><KEYWORD>Zavrnitev priznanja dajatev zaradi nezmožnosti za delo</KEYWORD><KEYWORD>Delavci, zaposleni na plinskih vrtalnih ploščadih v epikontinentalnem pasu, ki meji na teritorialno morje države članice</KEYWORD></INDEX><TOC><TITLE><TI><P>Kazalo</P></TI></TITLE><TOC.BLK><TOC.BLK><TOC.ITEM><NO.ITEM>I –</NO.ITEM><ITEM.CONT>Pravni okvir</ITEM.CONT><ITEM.REF>2</ITEM.REF></TOC.ITEM><TOC.BLK><TOC.ITEM><NO.ITEM>A –</NO.ITEM><ITEM.CONT>Mednarodno pravo</ITEM.CONT><ITEM.REF>2</ITEM.REF></TOC.ITEM></TOC.BLK><TOC.BLK><TOC.ITEM><NO.ITEM>B –</NO.ITEM><ITEM.CONT>Pravo Unije</ITEM.CONT><ITEM.REF>3</ITEM.REF></TOC.ITEM></TOC.BLK><TOC.BLK><TOC.ITEM><NO.ITEM>C –</NO.ITEM><ITEM.CONT>Nacionalno pravo</ITEM.CONT><ITEM.REF>3</ITEM.REF></TOC.ITEM></TOC.BLK></TOC.BLK><TOC.BLK><TOC.ITEM><NO.ITEM>II –</NO.ITEM><ITEM.CONT>Dejansko stanje</ITEM.CONT><ITEM.REF>3</ITEM.REF></TOC.ITEM></TOC.BLK><TOC.BLK><TOC.ITEM><NO.ITEM>III –</NO.ITEM><ITEM.CONT>Vprašanje za predhodno odločanje</ITEM.CONT><ITEM.REF>5</ITEM.REF></TOC.ITEM></TOC.BLK><TOC.BLK><TOC.ITEM><NO.ITEM>IV –</NO.ITEM><ITEM.CONT>Postopek pred Sodiščem</ITEM.CONT><ITEM.REF>6</ITEM.REF></TOC.ITEM></TOC.BLK><TOC.BLK><TOC.ITEM><NO.ITEM>V –</NO.ITEM><ITEM.CONT>Trditve</ITEM.CONT><ITEM.REF>6</ITEM.REF></TOC.ITEM></TOC.BLK><TOC.BLK><TOC.ITEM><NO.ITEM>VI –</NO.ITEM><ITEM.CONT>Presoja</ITEM.CONT><ITEM.REF>7</ITEM.REF></TOC.ITEM><TOC.BLK><TOC.ITEM><NO.ITEM>A –</NO.ITEM><ITEM.CONT>Uvodne ugotovitve</ITEM.CONT><ITEM.REF>7</ITEM.REF></TOC.ITEM></TOC.BLK><TOC.BLK><TOC.ITEM><NO.ITEM>B –</NO.ITEM><ITEM.CONT>Mednarodno pravo kot izhodišče: epikontinentalni pas kot področje izvajanja suverenih pooblastil držav</ITEM.CONT><ITEM.REF>8</ITEM.REF></TOC.ITEM></TOC.BLK><?PAGE NO="2"?><TOC.BLK><TOC.ITEM><NO.ITEM>C –</NO.ITEM><ITEM.CONT>Posledice za pravo Unije</ITEM.CONT><ITEM.REF>10</ITEM.REF></TOC.ITEM></TOC.BLK><TOC.BLK><TOC.ITEM><NO.ITEM>D –</NO.ITEM><ITEM.CONT>Pristojnosti Nizozemske v epikontinentalnem pasu</ITEM.CONT><ITEM.REF>11</ITEM.REF></TOC.ITEM></TOC.BLK><TOC.BLK><TOC.ITEM><NO.ITEM>E –</NO.ITEM><ITEM.CONT>Morebitna pluralnost sistemov socialne varnosti in njena podlaga</ITEM.CONT><ITEM.REF>11</ITEM.REF></TOC.ITEM></TOC.BLK><TOC.BLK><TOC.ITEM><NO.ITEM>F –</NO.ITEM><ITEM.CONT>Pravo Nizozemske kot nacionalno pravo, ki se uporablja v epikontinentalem pasu, ki meji na njeno obalo. Posledice uporabe prava Unije</ITEM.CONT><ITEM.REF>12</ITEM.REF></TOC.ITEM></TOC.BLK></TOC.BLK><TOC.BLK><TOC.ITEM><NO.ITEM>VII –</NO.ITEM><ITEM.CONT>Predlog</ITEM.CONT><ITEM.REF>14</ITEM.REF></TOC.ITEM></TOC.BLK></TOC.BLK></TOC></INTERMEDIATE><CONTENTS.CONCLUSION><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1.</NO.P><TXT>Iz sodne prakse iz zadev Prodest<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0003"><P>Sodba z dne <DATE ISO="19840712">12. julija 1984</DATE> (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="237/83" PAGE.ECR="3153" YEAR="1984">237/83, Recueil, str. 3153</REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> in Aldewereld<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0004"><P>Sodba z dne <DATE ISO="19940629">29. junija 1994</DATE> (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-60/93" PAGE.ECR="I-2991" YEAR="1994">C‑60/93, Recueil, str. I‑2991</REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> je mogoče izvesti odgovor na obravnavani primer, ki temelji na merilu posebne povezanosti delovnega razmerja s pravnim redom države članice. Vendar se po drugi strani z vprašanjem, ki ga je postavilo Rechtbank Amsterdam, Sodišču ponuja tudi možnost, da se izreče o statusu epikontinentalnega pasu<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0005"><P>Prostor, ki v skladu s členom 76(1) Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu (v nadaljevanju: KZNPP), ki je bila podpisana <DATE ISO="19821210">10. decembra 1982</DATE> v Montego Bayu (Jamajka) in je začela veljati <DATE ISO="19641116">16. novembra 1964</DATE> ter jo je Nizozemska ratificirala <DATE ISO="19960628">28. junija 1996</DATE>, v imenu Evropske skupnosti pa je bila potrjena s Sklepom Sveta 98/392/ES z dne <DATE ISO="19980323">23. marca 1998</DATE> (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 4, zvezek 3, str. 260), <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0001" REF.END="QE0001"/>obsega morsko dno in podzemlje v podmorskih prostorih, ki se raztezajo zunaj […] teritorialnega morja prek celotnega naravnega podaljška […] kopenskega območja [obalne države] do zunanjega roba kontinentalnega obrobja, ali do oddaljenosti 200 morskih milj, računajoč od temeljnih črt, od katerih se meri širina teritorialnega morja, kjer zunanji rob kontinentalnega obrobja ne seže do te oddaljenosti<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="201C" ID="QE0001"/>.</P></NOTE> kot območju, na katerem države članice izvajajo suverenost, in s tem območju, na katerem se uporablja pravo Unije (člen 52(1) PEU).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2.</NO.P><TXT>Če je treba epikontinentalni pas za namene uporabe prava Skupnosti na področju pristojnosti, ki so jih na Unijo prenesle države članice, šteti za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0002" REF.END="QE0002"/>ozemlje Unije<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="201C" ID="QE0002"/> – kot zagovarjam v teh sklepnih predlogih – se pravni položaj delavcev, ki so zaposleni pri izkoriščanju njenih naravnih virov, ne more razlikovati od položaja tistih, ki poklicno dejavnost opravljajo na državnem ozemlju <HT TYPE="ITALIC">stricto sensu</HT>. Ali, natančneje, pri ureditvi zavarovanja teh delavcev ne sme biti drugih razlik kot teh, ki se ob upoštevanju Uredbe št. 1408/71 izkažejo za skladne s svoboščinami, zagotovljenimi s pogodbama.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">I –</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Pravni okvir</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">A –</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Mednarodno pravo</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3.</NO.P><TXT>Člen 77(1) KZNPP določa:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0003" REF.END="QE0003"/>Obalna država izvršuje nad epikontinentalnim pasom suverene pravice zaradi njegovega raziskovanja in izkoriščanja njegovih naravnih bogastev.<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/></P></QUOT.S></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4.</NO.P><TXT>Podobno določa člen 2(1) Konvencije o epikontinentalnem pasu (v nadaljevanju: KEP)<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0006"><P>Konvencija je bila sklenjena v Ženevi <DATE ISO="19580429">29. aprila 1958</DATE> in začela veljati <DATE ISO="19640610">10. junija 1964</DATE> (Združeni narodi, Recueil des Traités, zvezek 499, str. 311).</P></NOTE>:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0004" REF.END="QE0004"/>Obalna država izvršuje nad epikontinentalnim pasom suverene pravice zaradi njegovega raziskovanja in izkoriščanja njegovih naravnih bogastev.<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="3"?><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">B –</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Pravo Unije</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5.</NO.P><TXT>Člen 13 Uredbe št. 1408/71 določa:<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0007"><P>Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 z dne <DATE ISO="19710614">14. junija 1971</DATE> o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti, kakor je bila spremenjena in posodobljena z Uredbo Sveta (ES) št. 118/97 z dne <DATE ISO="19961202">2. decembra 1996</DATE> (posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 3, str. 3) in ki je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 1606/98 z dne <DATE ISO="19980629">29. junija 1998</DATE> (posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 3, str. 308).</P></NOTE></TXT><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="013.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0005" REF.END="QE0005"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Ob upoštevanju členov 14c in 14f se za osebe, za katere velja ta uredba, uporablja zakonodaja samo ene države članice. Zakonodaja, ki se uporabi, se določi v skladu z določbami tega naslova.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="013.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>V skladu s členi od 14 do 17:</ALINEA><ALINEA><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>a)</NO.P><TXT>za osebo, zaposleno na ozemlju ene države članice, velja zakonodaja te države, tudi če stalno prebiva na ozemlju druge države članice ali če je registrirani sedež ali poslovna enota podjetja ali posameznika, ki osebo zaposluje, na ozemlju druge države članice;</TXT></NP></ITEM></LIST></ALINEA></PARAG><P>[…]<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/></P></QUOT.S></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">C –</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Nacionalno pravo</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6.</NO.P><TXT>V skladu s členom 3(1) Ziektewet (zakon o zdravstvenem zavarovanju, v nadaljevanju: ZW) se šteje, da je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0006" REF.END="QE0006"/>delavec<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="201C" ID="QE0006"/> fizična oseba, mlajša od 65 let, ki je sklenila delovno razmerje po zasebnem ali javnem pravu. Kdor opravlja delo zunaj meja Nizozemske, se v skladu s členom 3(2) ZW ne šteje za delavca, razen če prebiva na Nizozemskem in njegov delodajalec prav tako prebiva tam ali ima tam sedež.</TXT><P>Člen 7(1) Wet werk en inkomen naar arbeidsvermogen (zakon o delu in dohodkih po nastopu nezmožnosti za delo, v nadaljevanju: WIA) določa obvezno zavarovanje za zaposlene osebe. V skladu s členom 8(1) WIA pa se kot zaposlena oseba za namene tega zakona šteje <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0007" REF.END="QE0007"/>delavec v smislu ZW<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="201C" ID="QE0007"/>.</P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7.</NO.P><TXT>V skladu s členom 18(1) in (2) WIA lahko prostovoljno zavarovanje sklene oseba, mlajša od 65 let, ki je ni mogoče šteti za delavca v smislu ZW, ki ji je prenehalo obvezno zavarovanje, ne prebiva na Nizozemskem in ima z delodajalcem, ki prebiva tam ali ima tam sedež, sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za največ pet let.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8.</NO.P><TXT>Wet arbeid mijnbouw Noordzee (zakon o rudarskem delu na Severnem morju, v nadaljevanju: WAMN) ne določa obveznega socialnega zavarovanja za delavce, zaposlene na nizozemskem delu epikontinentalnega pasu. Člen 2 tega zakona določa, da se za pogodbo o zaposlitvi zaposlene osebe uporablja nizozemska delovnopravna zakonodaja. Za namene uporabe mednarodnega zasebnega prava se delo, ki ga opravlja neki delavec, obravnava kot delo, opravljeno na ozemlju Nizozemske. V WAMN ni nobene primerljive določbe na področju socialne varnosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9.</NO.P><TXT>V skladu s členom 7 sporazuma o socialni varnosti med Nizozemsko in Španijo z dne <DATE ISO="19740205">5. februarja 1974</DATE>, se za delavce, ki so zaposleni na ozemlju ene od pogodbenic, uporabljajo pravni predpisi te pogodbenice, tudi če prebivajo na ozemlju druge pogodbenice oziroma je njihov delodajalec ali sedež podjetja, pri katerem so zaposleni, na ozemlju druge pogodbenice.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">II –</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Dejansko stanje</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10.</NO.P><TXT>A. Salemink, nizozemski državljan, je od leta 1996 za nizozemsko podjetje delal kot bolničar na plinski vrtalni ploščadi, postavljeni na epikontinentalnem pasu, ki meji na nizozemske teritorialne vode.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="4"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11.</NO.P><TXT><DATE ISO="20040910">10. septembra 2004</DATE> se je A. Salemink, ki je dotlej prebival na Nizozemskem, preselil v Španijo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12.</NO.P><TXT>Med bivanjem na Nizozemskem je bil A. Salemink vključen v obvezno zavarovanje v skladu z nizozemskimi zakoni, ki se uporabljajo za zaposlene osebe (člen 3 ZW).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13.</NO.P><TXT>A. Salemink je bil na svojo pobudo vključen v prostovoljno zavarovanje v skladu z Wet op de arbeidsongeschiktheidsverzekering (zakon o zavarovanju za primer delovne nezmožnosti, v nadaljevanju: WAO), ki je začelo veljati <DATE ISO="20041004">4. oktobra 2004</DATE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14.</NO.P><TXT>Ker A. Salemink ni plačal ustrezne premije, je Raad van bestuur van het Uitvoeringsinstituut werknemersverzekeringen (zavod za upravljanje zavarovanj zaposlenih oseb, v nadaljevanju: UWV) z odločbo z dne <DATE ISO="20050715">15. julija 2005</DATE> prekinil to zavarovanje z učinkom od <DATE ISO="20041204">4. decembra 2004</DATE>. Te odločbe A. Salemink ni izpodbijal.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15.</NO.P><TXT>A. Salemink je <DATE ISO="20060515">15. maja 2006</DATE> pri UWV znova zaprosil za vključitev v prostovoljno zavarovanje, vendar je bila njegova prošnja z odločbo z dne <DATE ISO="20060711">11. julija 2006</DATE> zavrnjena, ker je bila vložena prepozno. Pritožbo A. Saleminka zoper to odločbo je UWV <DATE ISO="20080311">11. marca 2008</DATE> zavrnil kot nedopustno, ker je bila vložena po izteku ustreznega roka. A. Salemink te odločbe o nedopustnosti ni izpodbijal.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16.</NO.P><TXT>A. Salemink je <DATE ISO="20061024">24. oktobra 2006</DATE> javil bolniški stalež in v zvezi s tem <DATE ISO="20070911">11. septembra 2007</DATE> zaprosil za dajatev v skladu z WIA. Z odločbo z dne <DATE ISO="20071011">11. oktobra 2007</DATE> je UWV zavrnil njegovo zahtevo z utemeljitvijo, da je bil od prenosa svojega prebivališča v Španijo izključen iz obveznega zavarovanja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17.</NO.P><TXT>UWV je z odločbo z dne <DATE ISO="20080312">12. marca 2008</DATE> kot neutemeljen zavrnil ugovor, ki ga je A. Salemink vložil zoper njegovo odločbo z dne <DATE ISO="20071011">11. oktobra 2007</DATE>. A. Salemink je zoper to odločbo vložil tožbo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18.</NO.P><TXT>Pred predložitvenim sodiščem A. Salemink ob sklicevanju na Uredbo št. 1408/71 uveljavlja pravico do prejemanja dajatev zaradi nezmožnosti za delo. Meni, da bi moral UWV nizozemski del epikontinentalnega pasu šteti za del nizozemskega ozemlja, pri čemer se sklicuje na zgoraj navedeno sodbo Aldewereld in smernice, ki jim sledi Sociale Verzekeringsbank (zavod za socialno zavarovanje, v nadaljevanju: SVB) in v skladu s katerimi se šteje, da so od <DATE ISO="20060101">1. januarja 2006</DATE> v obvezno zavarovanje vključeni delavci, ki opravljajo poklicno dejavnost na nizozemskem delu epikontinentalnega pasu (tako imenovane <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0008" REF.END="QE0008"/>razširjene smernice<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="201C" ID="QE0008"/>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19.</NO.P><TXT>UVW pred predložitvenim sodiščem trdi, da A. Salemink na dan začetka uporabe WIA (<DATE ISO="20081024">24. oktober 2008</DATE>, dve leti po prijavi bolniškega staleža), ni bil zavarovan v skladu z njim.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20.</NO.P><TXT>Poleg tega meni, da se sodba Aldewereld za obravnavani primer ne more uporabiti, ker ne gre za pozitivno navzkrižje pristojnosti, pri katerem se več držav šteje za pristojne, ampak, nasprotno, za negativno navzkrižje. Prav tako naj se ne bi uporabila sodba<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0008"><P>Sodba z dne <DATE ISO="20020227">27. februarja 2002</DATE> (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-37/00" PAGE.ECR="I-203" YEAR="2002">C‑37/00, Recueil, str. I‑203</REF.DOC.ECR>).</P></NOTE>, v kateri je bilo treba odločiti o vprašanju sodne pristojnosti in ne – kot v obravnavanem primeru – o določitvi zakonodaje, ki jo je treba uporabiti.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="5"?><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">III –</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Vprašanje za predhodno odločanje</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21.</NO.P><TXT>Glede na navedeno je predložitveno sodišče prekinilo odločanje in v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0009" REF.END="QE0009"/>Ali je v nasprotju z določbami prava Evropske unije, ki so namenjene uresničevanju prostega gibanja delavcev, zlasti z določbami iz naslovov I in II Uredbe št. 1408/71 ter členov 39 ES in 299 ES (postala člena 45 PDEU in 52 PEU v povezavi s členom 355 PDEU), če delavec, ki zunaj ozemlja Nizozemske opravlja dela na stacionarnem objektu na nizozemskem delu epikontinentalnega pasu za delodajalca s sedežem na Nizozemskem, ni zavarovan v okviru nacionalnih zakonskih zavarovalnih shem samo zato, ker ne prebiva na Nizozemskem, temveč v drugi državi članici (v tem primeru v Španiji), čeprav ima nizozemsko državljanstvo in možnost sklenitve prostovoljnega zavarovanja v glavnem pod enakimi pogoji, kot veljajo za obvezno zavarovanje?<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="201C" ID="QE0009"/></P></QUOT.S></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče opozarja, da mu je Komisija z dopisoma z dne 11. julija in z dne <DATE ISO="20090930">30. septembra 2009</DATE> posredovala več ugotovitev v zvezi s postopkom, začetim zoper Nizozemsko zaradi domnevne neizpolnitve obveznosti iz členov 13(2)(a) in 3(1) Uredbe št. 1408/71 in členov od 45 PDEU do 48 PDEU<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0009"><P>Zadeva Komisija proti Nizozemski (C‑141/10); postopek še ni končan (<REF.DOC.OJ COLL="C" NO.OJ="161" PAGE.FIRST="119" DATE.PUB="20100619">UL C 161, 19. 6. 2010, str. 119</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE>:</TXT><P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>a)</NO.P><TXT>V zvezi s področjem uporabe Uredbe št. 1408/71 je Komisija potrdila, da je treba glede na to, da v Uredbi ni določb v zvezi s tem, dejavnosti, ki se opravljajo na delu epikontinentalnega pasu, ki pripada neki državi članici, obravnavati kot dejavnosti, ki se opravljajo na ozemlju te države članice, saj tako izhaja iz načel mednarodnega javnega prava o ureditvi epikontinentalnega pasu. Zaradi izkoriščanja naravnih bogastev torej epikontinentalni pas spada k ozemlju Nizozemske, zato se tam uporablja nizozemsko pravo socialne varnosti. Poleg tega lahko geografsko območje uporabe Pogodbe ES presega ozemlje neke države članice, če država članica uveljavlja svoje suverene pravice, kot je Sodišče navedlo v sodbi Kramer z dne <DATE ISO="19760714">14. julija 1976</DATE>.</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>b)</NO.P><TXT>Komisija je v zvezi z Uredbo št. 1408/71 ob upoštevanju sodbe Sodišča z dne <DATE ISO="19940629">29. junija 1994</DATE> v zadevi Aldewereld menila, da bi jo bilo v obravnavani zadevi treba uporabiti tudi, če epikontinentalni pas ne bi bil del nizozemskega ozemlja.</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>c)</NO.P><TXT>Nazadnje je Komisija poudarila, da se v skladu s sodno prakso prepovedi diskriminacije v okviru prava Unije lahko uporabijo tudi za poklicne dejavnosti, ki se opravljajo zunaj ozemlja Skupnosti, kadar je delovno razmerje ne glede na to zadostno povezano s tem ozemljem (zgoraj navedeni sodbi Prodest in Aldewereld ter sodba Lopes da Veiga<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0010"><P>Sodba z dne <DATE ISO="19890927">27. septembra 1989</DATE> (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="9/88" PAGE.ECR="2989" YEAR="1989">9/88, Recueil, str. 2989</REF.DOC.ECR>).</P></NOTE>). V tem primeru lahko v skladu s sodbo Weber ugotovimo tesno povezavo z nizozemskim pravnim redom. Komisija meni, da posebna ureditev, ki se uporablja na vrtalnih ploščadih, v praksi posredno vodi k neposredni diskriminaciji, ki je v nasprotju s členom 39(2) ES in členom 3(1) Uredbe št. 1408/71, saj se ta ureditev namreč v skoraj vseh primerih uporablja samo za delavce migrante in ne za nizozemske delavce, ki so zaposleni na istih vrtalnih ploščadih in prebivajo na Nizozemskem. Za to skupino se uporablja splošna nizozemska ureditev o socialni varnosti, kar pomeni, da ima delavec pravico do vseh nizozemskih dajatev iz socialnega zavarovanja. Ker morajo biti delavci, zaposleni na vrtalnih ploščadih, enakopravni z delavci, ki so zaposleni na Nizozemskem, je naložitev zahteve po stalnem prebivališču kot pogoj za dostop do široke zaščite na področju socialne varnosti prikrita oblika diskriminacije na podlagi državljanstva.</TXT></NP></ITEM></LIST></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče poudarja, da je s členom 3(a) ZW pravica do socialnega zavarovanja priznana le, če izhaja iz mednarodnega prava. Predložitveno sodišče se zato sprašuje, koliko mednarodno pravo (zlasti pravo Evropske unije) utemeljuje take pravice.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="6"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče meni, da bi se lahko sodba Weber razlagala tako, da ozemeljska veljavnost Uredbe št. 1408/71 ni omejena na ozemlje neke države članice Evropske unije, temveč se razširja tudi na epikontinentalni pas. Vendar Rechtbank dvomi, da je ta razlaga pravilna.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25.</NO.P><TXT>Poleg tega predložitveno sodišče priznava, da bi bila sporna nacionalna ureditev nezdružljiva z prostim gibanjem delavcev, saj je A. Salemink izgubil prednost, ki jo je imel med prebivanjem na Nizozemskem. Kljub temu se sprašuje, ali bi bila ta nezdružljivost lahko omiljena z dejstvom, da bi A. Salemink lahko sklenil prostovoljno zavarovanje.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">IV –</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Postopek pred Sodiščem</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26.</NO.P><TXT>Predlog za sprejetje predhodne odločbe je bil pri Sodišču vložen <DATE ISO="20100708">8. julija 2010</DATE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27.</NO.P><TXT>Stališča so predložili A. Salemink, UWV, Komisija in vlade Kraljevine Španije, Helenske republike in Kraljevine Nizozemske.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28.</NO.P><TXT>Na obravnavi <DATE ISO="20110614">14. junija 2011</DATE> so ustne navedbe podali zastopniki A. Saleminka, UWV, vlad Kraljevine Španije, Helenske republike in Kraljevine Nizozemske in Komisije.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">V –</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Trditve</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29.</NO.P><TXT>A. Salemink vztraja pri tem, da je treba uporabiti nizozemsko pravo, in trdi, da je njegov položaj primerljiv s položajem oseb, ki delajo na nizozemski ladji in morajo biti vključene v nizozemski sistem socialne varnosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30.</NO.P><TXT>UWV, španska, grška in nizozemska vlada in Komisija so se opredelile glede vprašanja ureditve, ki se uporabi za epikontinentalni pas, in, natančneje, glede vprašanja, ali je treba dejavnost, ki se opravlja v tem pasu, šteti za dejavnost, ki se opravlja na ozemlju Nizozemske.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31.</NO.P><TXT>UWV in nizozemska vlada zavračata to možnost, pri čemer se po eni strani sklicujeta na omejenost suverenih pravic, ki jih država izvaja v epikontinentalnem pasu, po drugi strani pa na dejstvo, da je ozemeljska veljavnost Uredbe št. 1408/71 omejena na ozemlje držav članic. Poleg tega obe stranki trdita, da se sodna praksa iz sodb Weber in Aldewereld za obravnavani primer ne more uporabiti. Nizozemska vlada v vsakem primeru zagovarja stališče, da čeprav bi se štelo, da je A. Salemink svoje delo opravljal na ozemlju Nizozemske, Uredba št. 1408/71, v kateri so urejene le kolizije zakonov, ne nasprotuje temu, da države članice uporabijo različne ureditve socialnega varstva za položaje, ki so prav tako različni, pri čemer niso obvezane, da v epikontinentalnem pasu uporabijo enako ureditev kot na nizozemskem ozemlju v ožjem pomenu.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32.</NO.P><TXT>Nizozemska vlada prav tako zanika, da iz nacionalne zakonodaje izhaja neposredna ali posredna diskriminacija na podlagi državljanstva ali da je z njo ovirano prosto gibanje delavcev. In sicer, prvič, ker državljanstvo ni pogoj za dostop do obveznega zavarovanja in ker lahko oseba, ki se vanj ne more vključiti, vedno sklene prostovoljno zavarovanje ali se, če tega ne želi, sklicuje na določbe WAMN. Drugič, ker v pravu Unije ni določeno, da je treba pravico do obveznega zavarovanja priznati osebam, ki niti ne prebivajo niti ne delajo na Nizozemskem; tudi če bi šlo za razliko v obravnavanju, bi bila ta v vsakem primeru upravičena glede na posebnosti dela na plinskih vrtalnih ploščadih, ki so včasih prenesene v predele epikontinentalnega pasu, ki ne mejijo na Nizozemsko. Nazadnje, nizozemska vlada trdi, da ni mogoče govoriti o omejevanju svobode gibanja (če je do njega prišlo, pa je vseeno upravičeno), ker je A. Saleminku škoda nastala zaradi njegovih dejanj, saj bi lahko sklenil prostovoljno zavarovanje.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="7"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33.</NO.P><TXT>Komisija ter španska in grška vlada trdijo, da se pravo Unije v celoti uporablja za položaj delavca, ki – kot A. Salemink – dela v epikontinentalnem pasu, ki meji na neko državo članico.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34.</NO.P><TXT>Če se za namene uporabe prava Unije epikontinentalni pas ne bi štel za del nizozemskega ozemlja, pa Komisija meni, da je glede na sodno prakso iz zadeve Aldewereld podana dovolj tesna povezava z nizozemskim pravnim redom.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35.</NO.P><TXT>Grška vlada se strinja s presojo, da se mora v okviru, v katerem obalna država izvaja svoje pravice nad epikontinentalnim pasom, ta za namene prava, ki se uporabi, prištevati k njenemu ozemlju.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36.</NO.P><TXT>Španska vlada trdi, da je obalna država, če ji pripadajo izključne pravice do izkoriščanja na epikontinentalnem pasu, pristojna za vsa vprašanja v zvezi s poklicno dejavnostjo, ki bi se lahko izvajala na tem področju, vključno s temi o vključitvi v socialno varstvo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37.</NO.P><TXT>Komisija ter španska in grška vlada se strinjajo, da je sporna nacionalna zakonodaja diskriminatorna in omejuje svobodo gibanja delavcev. Zlasti Komisija opozarja na tožbo zaradi neizpolnitve, ki je bila iz tega razloga vložena proti nizozemski državi, in poudarja, da možnost sklenitve prostovoljnega zavarovanja pri tem ničesar ne spreminja. V tem smislu razloguje tudi grška vlada, medtem ko španska vlada nazadnje trdi, da v najslabšem primeru za ugotovitev, da je treba uporabiti Uredbo št. 1408/71, zadostuje povezava z ozemljem Unije, in meni, da je za to dovolj, da ima delodajalec A. Saleminka sedež na Nizozemskem.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">VI –</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Presoja</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">A –</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Uvodne ugotovitve</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38.</NO.P><TXT>Menim, da je obravnavana zadeva lahko predmet dveh pristopov z zelo različnim dometom. Po eni strani bi bilo mogoče uporabiti pristop, ki bi ga lahko opredelili kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0010" REF.END="QE0010"/>ustaljenega<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="201C" ID="QE0010"/> ter pri katerem ne upoštevamo problematike v zvezi s povezavo epikontinentalnega pasu z <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0011" REF.END="QE0011"/>ozemljem<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/> držav članic in s tem Unije, ampak se osredotočimo izključno na podatek, da je iz poklicne dejavnosti, ki jo opravlja A. Salemink, razvidna tesna povezava s pravnim redom Nizozemske.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39.</NO.P><TXT>Iz tega vidika iz nedvoumne sodne prakse iz zadev Prodest in Aldewereld izhaja dovolj razlogov za utemeljitev odgovora na vprašanje predložitvenega sodišča, in sicer v smislu, da je v primeru obstoja delovnega razmerja s podjetjem, ki ima sedež v neki državi članici, za uporabo Uredbe št. 1408/71 neupoštevno, da se delo dejansko opravlja zunaj ozemlja te države članice. V skladu s to sodno prakso, ki je bila potrjena s sodbo Habelt in drugi<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0011"><P>Sodba z dne <DATE ISO="20071218">18. decembra 2007</DATE> (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-396/05+C-419/05+C-450/05" PAGE.ECR="I-11895" YEAR="2007">C‑396/05, C‑419/05 in C‑450/05, ZOdl., str. I‑11895, točka 122</REF.DOC.ECR>).</P></NOTE>, dovolj tesna povezava med delovnim razmerjem in pravnim redom države članice zadostuje za uporabo določb prava Unije na področju delovnega prava.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40.</NO.P><TXT>V obravnavanem primeru bi bilo zato treba ugotoviti, ali je glede na to sodno prakso z delovnim razmerjem, s katerim sta povezana A. Salemink in njegov delodajalec, vzpostavljena – kot se jasno zdi – tolikšna povezanost z Nizozemsko, da zahteva, da mora za dostop do obveznega zavarovanja A. Salemink tudi prebivati na Nizozemskem, dejansko pomeni omejitev njegove svobode gibanja kot delavca.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="8"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41.</NO.P><TXT>V okviru drugega mogočega pristopa bi bila mogoča tudi – kot je razvidno iz stališč, ki jih stranke zagovarjajo v tem postopku – neposrednejša obravnava vprašanja z vidika <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0012" REF.END="QE0012"/>ozemeljskega statusa<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="201C" ID="QE0012"/> epikontinentalnega pasu. Lahko bi rekli, da gre za inovativnejši pristop, čeprav kot bo razvidno, le navidezno, saj bi šlo v določenem smislu le za sistematizacijo in konceptualizacijo rešitev, ki jih je Sodišče že razvilo za soočanje z različnimi vprašanji v zvezi z opredelitvijo področja uporabe določb prava Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42.</NO.P><TXT>Menim, da mi sodne prakse, na katero se sklicujem zgoraj, ni treba posebej preučiti. Vendar pa bi to zadevo Sodišče lahko izkoristilo kot priložnost, da izpopolni obravnavo tako občutljivega vprašanja, kot je opredelitev <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0013" REF.END="QE0013"/>ozemeljskega<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="201C" ID="QE0013"/> področja izvajanja pristojnosti. Temu namenu služijo preudarki, ki jih navajam v nadaljevanju.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">B –</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Mednarodno pravo kot izhodišče: epikontinentalni pas kot področje izvajanja suverenih pooblastil držav</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43.</NO.P><TXT>Pravo unije se uporablja v državah članicah (člen 52(1) PEU), s katerih ozemljem je tako opredeljena <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0014" REF.END="QE0014"/>ozemeljska veljavnost pogodb<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="201C" ID="QE0014"/><NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0012"><P>Ozemeljska veljavnost, ki je v skladu s členom 52(2) PEU <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0015" REF.END="QE0015"/>določena v členu 355 Pogodbe o delovanju Evropske unije.<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="201C" ID="QE0015"/> Ta opredelitev je za obravnavani primer neupoštevna.</P></NOTE>. Zato ni ločene ali samostojne opredelitve <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0016" REF.END="QE0016"/>ozemlja Unije<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="201C" ID="QE0016"/><NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0013"><P>K. Lenaerts in P. van Nuffel, <HT TYPE="ITALIC">European Union Law</HT>, Sweet &amp; Maxwell, tretja izdaja, London, 2011 (12‑006).</P></NOTE>, ampak je to celota ozemelj držav članic, katerih razmejitev kot fizičen prostor pod suverenostjo držav je mogoče določiti le v okviru mednarodnega prava na podlagi pogodb o določitvi meja<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0014"><P>V skladu z mednarodnim pravom meja, ki je določena s pogodbo, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0017" REF.END="QE0017"/>pridobi trajnost, ki je sama pogodba nujno ne določa. Pogodba lahko preneha veljati, ne da bi to vplivalo na nadaljnji obstoj meje<QUOT.END REF.START="QS0017" CODE="201C" ID="QE0017"/> (sodba Meddržavnega sodišča z dne <DATE ISO="19940203">3. februarja 1994</DATE> v zadevi Libijska arabska džamahirija proti Čadu, Cour internationale de Justice, Recueil des arrêts, avis consultatifs et ordonnances 1994, str. 37). Iz te trajnosti meja, ki presega veljavnost pogodb, ki jih določajo, je razviden izjemen pomen ozemeljskih meja kot dejavnika stabilnosti mednarodne skupnosti.</P></NOTE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0044"><NO.P>44.</NO.P><TXT>Kot fizičen prostor pod suverenostjo države pojem ozemlja zajema ozemlje v ožjem pomenu ter zračni in pomorski prostor. V vsakem primeru gre za območja, na katerih ima vsaka država izključno suverenost in so priznana z mednarodnim pravom, čeprav področje, na katerem lahko države izvajajo svoje suverene pristojnosti, ni omejeno nanje, saj mednarodno pravo pozna tudi eksteritorialne državne pristojnosti.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0015"><P>O tem splošno Julio D. González Campos, Luis I. Sánchez Rodríguez in Paz de Andrés Sáenz de Santa María, <HT TYPE="ITALIC">Curso de Derecho Internacional Público</HT>, četrta prenovljena izdaja, Thomson‑Civitas, Cizur Menor, 2008.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0045"><NO.P>45.</NO.P><TXT>Tako kot se območje, na katerim država izvaja suverenost, ne ujema natanko in nujno z obsegom njenega ozemlja, tudi državne pristojnosti, ki so posledica suverenosti, nimajo vedno znamenj izključnosti in celovitosti, ki so značilna za suvereno oblast. Nasprotno, prav naraščajoča vloga prava v mednarodni skupnosti povzroči stopnjevanje v intenzivnosti izvajanja suverenosti, ki je toliko manjša, kolikor je šibkejša povezanost področja, na katerem se izvaja, z ozemeljsko osnovo države.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0046"><NO.P>46.</NO.P><TXT>Zlasti kar zadeva morje kot področje izvajanja suverenosti, mednarodno pravo državam članicam ne priznava polne <HT TYPE="ITALIC">potestas</HT>, ki je priznana glede ozemlja v ožjem smislu, in sicer niti glede samega <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0018" REF.END="QE0018"/>teritorialnega morja<QUOT.END REF.START="QS0018" CODE="201C" ID="QE0018"/><NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0016"><P>Morski pas ob obali, katerega širina ne presega 12 morskih milj – merjeno od temeljnih črt – določenih v skladu s KZNPP (člena 2 in 3 KZNPP).</P></NOTE>, nad katerim se v skladu s členom 2(3) KZNPP <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0019" REF.END="QE0019"/>[s]uverenost […] izvaja v skladu s to konvencijo in [z] drugimi pravili mednarodnega prava<QUOT.END REF.START="QS0019" CODE="201C" ID="QE0019"/> in na katerem je zlasti treba spoštovati pravico do neškodljivega prehoda ladij vseh držav (člen 17 KZNPP), iz česar izhaja omejitev načela jurisdikcije obalne države, kot je v sodbi z dne <DATE ISO="19921124">24. novembra 1992</DATE> ugotovilo Sodišče.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0017"><P>V zadevi Poulsen (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-286/90" PAGE.ECR="I-6019">C‑286/90, Recueil, str. I‑6019, točka 25</REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="9"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0047"><NO.P>47.</NO.P><TXT>Če je suverenost države nad teritorialnim morjem predmet navedenih omejitev, pa se pooblastilo <HT TYPE="ITALIC">imperium</HT>, ki je značilno za suvereno državo, z oddaljevanjem od, če poenostavimo, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0020" REF.END="QE0020"/>kopnega<QUOT.END REF.START="QS0020" CODE="201C" ID="QE0020"/> postopoma relativizira in se – kot bo podrobneje pojasnjeno spodaj – v primeru epikontinentalnega pasu omeji na skupek <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0021" REF.END="QE0021"/>suverenih pravic<QUOT.END REF.START="QS0021" CODE="201C" ID="QE0021"/> z določenimi učinki ter se s približevanjem odprtemu morju skrči na sámo izvajanje določenih svoboščin<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0018"><P>Svoboščine, ki so naštete v členu 87 KZNPP in veljajo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0022" REF.END="QE0022"/>za vse države, tako obalne kot neobalne: […] (a) svobod[a] plovbe; (b) svobod[a] preletanja; (c) svobod[a] polaganja podmorskih kablov in cevovodov […]; (d) svobod[a] postavljanja umetnih otokov in drugih naprav, ki jih dovoljuje mednarodno pravo […]; (e) svobod[a] ribolova […]; (f) svobod[a] znanstvenega raziskovanja […]<QUOT.END REF.START="QS0022" CODE="201C" ID="QE0022"/></P></NOTE>, medtem ko je na odprtem morju vsakršno uveljavljanje suverene oblasti protipravno<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0019"><P>V skladu s členom 89 KZNPP <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0023" REF.END="QE0023"/>[n]obena država ne more veljavno podrediti katerega koli dela odprtega morja svoji suverenosti<QUOT.END REF.START="QS0023" CODE="201C" ID="QE0023"/>. <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0024" REF.END="QE0024"/>Morsko in oceansko dno in njegovo podzemlje zunaj meja državne jurisdikcije<QUOT.END REF.START="QS0024" CODE="201C" ID="QE0024"/> pomenijo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0025" REF.END="QE0025"/>cono<QUOT.END REF.START="QS0025" CODE="201C" ID="QE0025"/>, ki je opredeljena in urejena v KZNPP, in so bili skupaj s svojim bogastvom razglašeni za skupno dediščino človeštva (člen 136 KZNPP), nad katerimi države ne smejo zahtevati niti izvrševati suverenosti ali suverenih pravic (člen 137(1) KZNPP).</P></NOTE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0048"><NO.P>48.</NO.P><TXT>Kar zadeva zlasti izključno ekonomsko cono<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0020"><P>Ta <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0026" REF.END="QE0026"/>se ne sme raztezati preko 200 morskih milj od temeljnih črt, od katerih se meri širina teritorialnega morja<QUOT.END REF.START="QS0026" CODE="201C" ID="QE0026"/> (člen 57 KZNPP).</P></NOTE>, pa ima obalna država po eni strani določene suverene pravice, ki so naštete v členu 56(1)(a) KZNPP, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0027" REF.END="QE0027"/>da raziskuje in izkorišča, ohranja ter gospodari z živimi in neživimi naravnimi bogastvi voda nad morskim dnom in tistimi z morskega dna in morskega podzemlja, ter glede drugih dejavnosti za ekonomsko raziskovanje in izkoriščanje cone, kot je pridobivanje energije z izkoriščanjem vode, tokov in vetrov<QUOT.END REF.START="QS0027" CODE="201C" ID="QE0027"/>. Poleg tega ji je priznana jurisdikcija za postavitev in uporabo umetnih otokov, postrojev in naprav, znanstveno raziskovanje morja ter varstvo in ohranitev morskega okolja. Vendar jo mora izvrševati <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0028" REF.END="QE0028"/>na podlagi ustreznih določb te konvencije<QUOT.END REF.START="QS0028" CODE="201C" ID="QE0028"/> [člen 56(1)(b) KZNPP]. K naštetemu se nazadnje prištevajo še <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0029" REF.END="QE0029"/>druge pravice in dolžnosti, predvidene v tej konvenciji [člen 56(1)(c) KZNPP]<QUOT.END REF.START="QS0029" CODE="201C" ID="QE0029"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0049"><NO.P>49.</NO.P><TXT>Nazadnje, v epikontinentalnem pasu, ki je v obravnavanem primeru zlasti upoštevna<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0021"><P>Epikontinentalni pas v skladu s členom 76(1) KZNPP <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0030" REF.END="QE0030"/>obsega morsko dno in podzemlje v podmorskih prostorih, ki se raztezajo zunaj […] teritorialnega morja prek celotnega naravnega podaljška […] kopenskega območja [obalne države] do zunanjega roba kontinentalnega obrobja, ali do oddaljenosti 200 morskih milj, računajoč od temeljnih črt, od katerih se meri širina teritorialnega morja, kjer zunanji rob kontinentalnega obrobja ne seže do te oddaljenosti.<QUOT.END REF.START="QS0030" CODE="201C" ID="QE0030"/></P></NOTE>, obalna država izvaja le suverene pravice <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0031" REF.END="QE0031"/>zaradi nje[nega] raziskovanja in izkoriščanja nje[nih] naravnih bogastev<QUOT.END REF.START="QS0031" CODE="201C" ID="QE0031"/><NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0022"><P>Kot taka se štejejo tista, ki <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0032" REF.END="QE0032"/>sestojijo iz rudnih ter drugih neživih bogastev morskega dna in podzemlja […]<QUOT.END REF.START="QS0032" CODE="201C" ID="QE0032"/> (člen 77(4) KZNPP).</P></NOTE> (člen 77(1) KZNPP). Suverene pravice so v KZNPP označene kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0033" REF.END="QE0033"/>izključne<QUOT.END REF.START="QS0033" CODE="201C" ID="QE0033"/><NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0023"><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0034" REF.END="QE0034"/>[…] [V] tem pomenu: če obalna država ne raziskuje epikontinentalnega pasu ali ne izkorišča njegovih bogastev, nihče ne more opravljati teh dejavnosti brez izrecne privolitve obalne države<QUOT.END REF.START="QS0034" CODE="201C" ID="QE0034"/> (člen 77(2) KZNPP).</P></NOTE> in <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0035" REF.END="QE0035"/>neodvisne od dejanske ali fiktivne okupacije ali od kakršnega koli izrecnega razglasa<QUOT.END REF.START="QS0035" CODE="201C" ID="QE0035"/> (člen 77(2) KZNPP)<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0024"><P>Kot je ugotovilo Meddržavno sodišče, so to pravice, ki obstajajo <HT TYPE="ITALIC">ipso facto</HT> in <HT TYPE="ITALIC">ab initio</HT> na podlagi suverenosti države ter kot njena razširitev zaradi raziskovanja morskega dna in izkoriščanja njegovih naravnih bogastev (sodba z dne <DATE ISO="19690220">20. februarja 1969</DATE> v zadevi Epikontinentalni pas Severnega morja, Cour internationale de Justice, Recueil des arrêts, avis consultatifs et ordonnances 1969, str. 3, točka 19).</P></NOTE> in v nobenem primeru ne posegajo v pravni položaj voda nad to polico ali zračnega prostora nad temi vodami (člen 78(1) KZNPP) ter ne morejo omejevati plovbe, drugih pravic in svoboščin drugih držav (člen 78(2) KZNPP), zlasti polaganja podmorskih kablov in cevovodov (člen 79 KZNPP).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0050"><NO.P>50.</NO.P><TXT>Te so torej suverene pravice, ki so v mednarodnem pomorskem pravu priznane obalnim državam članicam v skladu s KZNPP, s katero sta zavezani tudi Nizozemska in Unija.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0051"><NO.P>51.</NO.P><TXT>Take pravice se kot pravni naslovi za zakonito izvajanje javne oblasti prištevajo k skupini pooblastil <HT TYPE="ITALIC">imperium</HT>, s katerimi so države članice opredeljene kot subjekti mednarodnega prava, in kar je v tej zvezi pomembno, kot subjekti, ki tvorijo Evropsko unijo.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="10"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0052"><NO.P>52.</NO.P><TXT>Poleg suverenosti kot lastnosti, potrebni za izvajanje izključne javne oblasti ob polni jurisdikciji, v skladu z mednarodnim pravom in v okviru njegovega pravnega reda obstajajo še <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0036" REF.END="QE0036"/>suverene pravice<QUOT.END REF.START="QS0036" CODE="201C" ID="QE0036"/>, to je pravni naslovi za izvajanje pogojne in omejene javne oblasti na območjih, ki so načeloma izključena iz suverenosti držav. Če je suverenost izraz neke izvirne javne oblasti, ki je priznana in razmejena z mednarodnim pravom, pa suverene pravice izhajajo iz volje mednarodne skupnosti, ki pomeni njihov temelj ter iz katere izhajata njihova vsebina in meja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0053"><NO.P>53.</NO.P><TXT>V obeh primerih, ne glede na to, ali govorimo o suverenosti v ožjem pomenu ali o suverenih pravicah, pa dejstvo, da pripadajo državi, pomeni, da je ta pristojna za izvajanje javne oblasti, to je za pravno ureditev področij stvarnosti, na katera se učinkovito razteza neizpodbitna oblast.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">C –</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Posledice za pravo Unije</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0054"><NO.P>54.</NO.P><TXT>Kot je navedeno v členu 1 PEU, je Evropska unija rezultat volje držav, ki so jo s prenosom določenih pristojnosti ustanovile za uresničevanje svojih skupnih ciljev. To, ali imajo države članice te pristojnosti na podlagi svoje suverenosti ali izhajajo iz priznanja suverene pravice na podlagi mednarodnega prava, ni upoštevno za razmejitev pristojnosti Unije, ki izvaja natanko te, ki so bile nanjo prenesene (člen 5 PEU), ob pogojih, na podlagi katerih je prenos določen v pogodbah, ter ob upoštevanju vsebine in obsega, v katerem so jih države članice lahko izvajale pred sporazumom z Unijo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0055"><NO.P>55.</NO.P><TXT>Odločilno merilo za opredelitev področja uporabe prava Unije torej izhaja iz obsega pristojnosti, ki jih države članice zakonito izvajajo v okviru mednarodnega prava. Kjer države članice izvajajo javno oblast na področjih pristojnosti, ki so prenesene na Unijo, tam se uporablja pravo Unije ob pogojih, ki jih določa njen pravni red, in neodvisno od izvirnega pravnega naslova za državno pristojnost, ki je bila prenesena na Evropsko unijo; torej ne glede na to, ali je to suverenost države (ki je priznana in varovana z mednarodnim pravom) ali suverena pravica, ki jo prizna mednarodna skupnost.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0056"><NO.P>56.</NO.P><TXT>Za rešitev vprašanja, postavljenega v tem postopku, se je zato treba osredotočiti na skupek pristojnosti, ki so dejansko prenesene na Unijo na zadevnem materialnem področju, pri čemer ni upoštevno, ali se te pristojnosti izvajajo na ozemlju Nizozemske <HT TYPE="ITALIC">stricto sensu</HT> ali na drugačnem zemljepisnem območju in v okviru suverenih pravic. Z drugimi besedami, za Unijo pomeni <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0037" REF.END="QE0037"/>ozemlje<QUOT.END REF.START="QS0037" CODE="201C" ID="QE0037"/> držav članic področje (ne nujno ozemeljsko v prostorskem ali zemljepisnem smislu) izvajanja njenih pristojnosti.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0025"><P>Dejstvo, da gre pri zgodovini državne oblasti v sodobnem obdobju v bistvu za postopno uveljavitev ozemeljske oblasti, napeljuje k izenačenju območja izvajanja državne oblasti z ozemljem, na katerem ta zakonito uveljavlja svojo suverenost (o tem splošno Antonio Manuel Hespanha, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0038" REF.END="QE0038"/>El espacio político<QUOT.END REF.START="QS0038" CODE="201C" ID="QE0038"/>, v <HT TYPE="ITALIC">La gracia del Derecho. Economía de la cultura en la Edad Media</HT>, Centro de Estudios Políticos y Constitucionales, Madrid, 1993, str. 85 in naslednje). Drži, to območje je v osnovi vezano na ozemlje, vendar pa nanj ni omejeno. V okviru mednarodnega prava lahko država svojo oblast projicira onkraj svojega ozemlja, enako kot, v obratnem smislu, zametek nastanka določene pravice mednarodne skupnosti, da iz humanitarnih razlogov poseže v državne zadeve, povzroči omajanje tradicionalne izključnosti, ki je državam priznana pri izvajanju njihovih pristojnosti na lastnem ozemlju (Dimitris Liakopoulos, <HT TYPE="ITALIC">L'ingerenza umanitaria nel Diritto internazionale e comunitario</HT>, Cedam, Padova, 2007). Oba pojava sta značilna za prelom v – še do pred kratkim skoraj popolni – skladnosti med ozemljem kot fizičnim prostorom in območjem izvajanja suverenosti. Vendar je bila ta skladnost v resnici posledica zgodovinskega razvoja sodobne države, tako da gre za pojav, ki je bolj naključen kot nujen.</P><P>Poleg tega je nujno, da suverenost kot lastnost pravnega reda nedvomno zahteva področje izvajanja pravne oblasti, ki jo utemeljuje. Pravna oblast se kaže v ustvarjanju pravnih pravil, katerih učinkovitost je odvisna od sposobnosti tistega, ki jo upravlja, da uveljavi njene določbe. To, da se ta sposobnost kot učinkovita izkaže zlasti znotraj meja nekega fizičnega ozemlja, pa ne pomeni, da si ne more prizadevati za (in doseči) <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0039" REF.END="QE0039"/>eksteritorialno<QUOT.END REF.START="QS0039" CODE="201C" ID="QE0039"/> učinkovitost. V <HT TYPE="ITALIC">sein</HT> pravnega reda kot izrazu nekega <HT TYPE="ITALIC">sollen</HT> dejansko ni niti temelja njegovega obstoja niti meja njegovih postulatov, ki so po definiciji vedno idealni, temveč le predmet ravnanj, ki jih je treba urediti. Zato to, da je ta ureditev učinkovita le v mejah nekega ozemlja, ne pomeni, da je pravno veljavna le znotraj njih. Ob tem ne smemo pozabiti, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0040" REF.END="QE0040"/>teritorialnost ni poseben del vsebine državne oblasti, ampak le pogoj in lastnost te oblasti<QUOT.END REF.START="QS0040" CODE="201C" ID="QE0040"/> (Raymond Carré de Malberg, <HT TYPE="ITALIC">Contribution à la théorie générale de l'État</HT>, I, Sirey, Pariz, 1920, str. 4).</P><P>Dokaz, da to razlogovanje ni le igra z abstrakcijami, so lahko težave, ki jih imajo države pri uveljavljanju, na primer, nacionalne zakonodaje na področju iger na srečo v dobi interneta. To težavo je obravnaval tudi generalni pravobranilec P. Mengozzi, ki je v točki 79 sklepnih predlogov, predstavljenih <DATE ISO="20100304">4. marca 2010</DATE> v združenih zadevah Markus Stoß in drugi (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-316/07+C-358/07+C-359/07+C-360/07+C-409/07+C-410/07" PAGE.ECR="I-8069" YEAR="2010">C‑316/07, C‑358/07, C‑359/07, C‑360/07, C‑409/07 in C‑410/07, ZOdl., str. I‑8069</REF.DOC.ECR>), potrdil, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0041" REF.END="QE0041"/>težave, ki jih ima neka država pri uresničevanju nacionalne zakonodaje, niso upoštevne za presojo njene združljivosti s pravom Unije. Omejitev, ki jo uvaja nacionalna zakonodaja, bo ali združljiva ali nezdružljiva s Pogodbo, pri čemer možnost, da se razvije ravnanje, ki je v nasprotju z nacionalnimi predpisi, ne vpliva na to […]<QUOT.END REF.START="QS0041" CODE="201C" ID="QE0041"/></P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="11"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0057"><NO.P>57.</NO.P><TXT>V tem smislu in skladno s tem je imelo Sodišče v preteklosti možnost, da se ob upoštevanju merila, na katero sem opozoril zgoraj, izreče glede obsega uporabe prava Unije. Tako je ugotovilo, da bi se moralo šteti, da se Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne <DATE ISO="19920521">21. maja 1992</DATE> o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0026"><P>UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 2, str. 102.</P></NOTE> uporablja tudi zunaj teritorialnih voda držav članic, saj so te zaradi izvajanja suverenih pravic nad določenimi območji, odgovorne tudi za ohranjanje biotske raznovrstnosti<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0027"><P>Sodba z dne <DATE ISO="20051020">20. oktobra 2005</DATE> v zadevi Komisija proti Združenemu kraljestvu (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-6/04" PAGE.ECR="I-9017" YEAR="2005">C‑6/04, ZOdl., str. I‑9017, točka 117</REF.DOC.ECR>). Že prej je bilo v enakem smislu v sodbi z dne <DATE ISO="19760714">14. julija 1976</DATE> v združenih zadevah Kramer in drugi (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="3/76+4/76+6/76" PAGE.ECR="1279" YEAR="1976">3/76, 4/76 in 6/76, Recueil, str. 1279</REF.DOC.ECR>, točke od 30 do 33) ugotovljeno, da se določena pristojnost <HT TYPE="ITALIC">ratione materiae</HT> Skupnosti nanaša na ribolov na odprtem morju, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0042" REF.END="QE0042"/>v obsegu, v katerem analogna pristojnost pripada državam na podlagi mednarodnega javnega prava<QUOT.END REF.START="QS0042" CODE="201C" ID="QE0042"/> (točka 31). Splošno o pravu Unije in morskih območij glej Michel Michael, <HT TYPE="ITALIC">L'applicabilité du Traité instituant la C.E.E. et du Droit dérivé au plateau continental des États membres</HT>, Librairie Général de Droit et de Jurisprudence, Pariz, 1984, ter Marc Blanquet in Natalie de Grove‑Valdeyron, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0043" REF.END="QE0043"/><HT TYPE="ITALIC">Zones côtières et Droit Communautaire</HT><QUOT.END REF.START="QS0043" CODE="201C" ID="QE0043"/>, Revue Juridique de l'Environnement, posebna številka 2001, str. od 53 do 84. Zlasti Hans D. Jarass, <HT TYPE="ITALIC">Naturschutz in der Ausschließlichen Wirtschaftszone</HT>, Nomos, Baden‑Baden, 2002, in Detlef Czybulka, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0044" REF.END="QE0044"/><HT TYPE="ITALIC">Die Anwendung der Umwelthaftungsrichtlinie in der Ausschließlichen Wirtschaftszone und auf dem Festlandsockel</HT><QUOT.END REF.START="QS0044" CODE="201C" ID="QE0044"/>, Natur und Recht (2008) 30, str. od 304 do 311.</P></NOTE>.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">D –</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Pristojnosti Nizozemske v epikontinentalnem pasu</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0058"><NO.P>58.</NO.P><TXT>V obravnavanem primeru, v katerem ni sporno, da je plinska vrtalna ploščad, na kateri je delal A. Salemink, v epikontinentalnem pasu, ki meji na nizozemsko obalo, prav tako ni sporno, da ta država članica na tem prostoru izvaja suverene pravice <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0045" REF.END="QE0045"/>zaradi njegovega raziskovanja in izkoriščanja njegovih naravnih bogastev<QUOT.END REF.START="QS0045" CODE="201C" ID="QE0045"/> (člen 77(1) KZNPP).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0059"><NO.P>59.</NO.P><TXT>Res je, kot je poudaril UWV v točki 13 svojih trditev, da je z mednarodnim pravom obalnim državam priznana le <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0046" REF.END="QE0046"/>funkcionalna<QUOT.END REF.START="QS0046" CODE="201C" ID="QE0046"/> jurisdikcija ali suverenost nad epikontinentalnim pasom, ki pa se ne šteje za sestavni del ozemlja te države. Vendar je ta ugotovitev neupoštevna, saj sta odločilna obseg pristojnosti, ki je priznan obalni državi, in obseg, v katerem je bilo izvajanje te pristojnosti preneseno na Evropsko unijo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0060"><NO.P>60.</NO.P><TXT>Iz pooblastila za izkoriščanje naravnih virov epikontinentalnega pasu izhaja izključna pristojnost za izvajanje dejavnosti izkoriščanja bogastev tega prostora z uporabo delovne sile, za katero mora veljati delovnopravna zakonodaja obalne države.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0061"><NO.P>61.</NO.P><TXT>V tem konkretnem okviru, torej za namene izvajanja pristojnosti obalne države na področju delovnih razmerij, je podlaga njene suverenosti načeloma enakovredna tej, ki ji omogoča urejati ta razmerja na lastnem ozemlju.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">E –</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Morebitna pluralnost sistemov socialne varnosti in njena podlaga</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0062"><NO.P>62.</NO.P><TXT>Nizozemska vlada je v točki 22 pisnih stališč navedla, da šteje, da se v njenem epikontinentalnem pasu polici od leta 1990 uporabljajo zakon o minimalni plači in regresu in določeni davčni zakoni, od leta 2007 pa zakon o delovnem času (Arbeidstijdenwet) in zakon o delovnih pogojih (Arbeidsomstandighedenwet). Vendar pa v točki 23 pisnih stališč trdi, da države v skladu s KZNPP niso obvezane uporabiti istega sistema socialne varnosti za delo, ki se opravlja v epikontinentalnem pasu, in to, ki se izvaja na nacionalnem ozemlju <HT TYPE="ITALIC">stricto sensu</HT>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0063"><NO.P>63.</NO.P><TXT>Pravo vprašanje je torej, ali države članice lahko določajo obseg suverenih pravic, ki jih uveljavljajo v epikontinentalnem pasu, v smislu, da lahko svojo javno oblast na tem območju zakonito izvajajo selektivno. Z drugimi besedami, ali lahko države v odvisnosti od tega, ali izvajana javna oblast izhaja iz njihove izvirne suverenosti ali iz suverene pravice, ki jim je priznana z mednarodnim pravom, za isto vsebino uporabijo drugačni pravni ureditvi.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="12"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0064"><NO.P>64.</NO.P><TXT>Lahko pritrdimo nizozemski vladi, da KZNPP ne zahteva, naj države za delavce v epikontinentalnih pasovih uporabijo določen sistem socialne varnosti. Dejansko Konvencija za države ne določa nobene obveznosti glede vsebine materialnega prava, ki izhaja iz izvajanja suverene pravice, priznane v skladu z njo, ampak preprosto določa pravni naslov za tako izvajanje. Pogoji za vsebino te pravice so zato določeni v pravnem redu obalne države in tudi v pravu Unije, če je država nanjo prenesla ustrezne zakonodajne pristojnosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0065"><NO.P>65.</NO.P><TXT>Zato je treba ugotoviti, da razlika v izvoru pravnega naslova države članice za izvajanje javne oblasti na področju delovnih razmerjih ne upravičuje razlike v vsebini pravne ureditve teh razmerij. Zato se zaradi pravne ureditve celotnega okvira sistema delovnih razmerij zemljepisni prostori, na katerih države členice zakonito izvajajo suverena pooblastila, z vidika Unije štejejo za del <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0047" REF.END="QE0047"/>ozemlja<QUOT.END REF.START="QS0047" CODE="201C" ID="QE0047"/> teh držav.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0066"><NO.P>66.</NO.P><TXT>Drugo vprašanje pa je, ali so glede na značilnosti dela v epikontinentalnem pasu v delovnopravni zakonodaji obalne države članice dopustne prilagoditve in odstopanja od splošne ureditve, ki velja za delo na njenem ozemlju v ožjem smislu, zlasti in kot je tu upoštevno, na področju socialnega varstva delavcev. Vendar je pri tem vedno treba izhajati iz tega, da take prilagoditve ne morejo biti posledica drugačnega obsega pristojnosti, ki jo država izvaja, ali, z drugimi besedami, razlike v lastnostih pravnega pooblastila za urejanje delovnih razmerij. To pooblastilo vedno in izključno pripada javni oblasti države.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0067"><NO.P>67.</NO.P><TXT>Z drugimi besedami, do razlike lahko v danem primeru pride zaradi poklicne dejavnosti ne pa zaradi območja suverenosti, na katerem zadevna država članica izvaja svoje pristojnosti.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">F –</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Pravo Nizozemske kot nacionalno pravo, ki se uporablja v epikontinentalem pasu, ki meji na njeno obalo. Posledice uporabe prava Unije</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0068"><NO.P>68.</NO.P><TXT>Vlada Nizozemske ima prav, ko trdi, da so z Uredbo št. 1408/71 urejene le kolizije zakonov s področja socialne varnosti, ni pa opredeljen določen obseg varstva, ki ga je treba zagotoviti delavcem – za to so namreč pristojne države članice.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0069"><NO.P>69.</NO.P><TXT>Ustaljena sodna praksa Sodišča je, da so določbe člena 13(2) Uredbe št. 1408/71 <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0048" REF.END="QE0048"/>namenjene le za določanje, katera nacionalna zakonodaja se uporablja za osebe, ki se znajdejo v enem od položajev, navedenih v točkah od (a) do (f) tega člena. Določbe niso predvidene za določanje pogojev upravičenosti ali obveznosti zavarovanja v sistemu socialne varnosti ali na nekaterih področjih takega sistema. Te pogoje, vključno z določbami glede prenehanja zavarovanja, določi vsaka država članica s svojo zakonodajo […]<QUOT.END REF.START="QS0048" CODE="201C" ID="QE0048"/><NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0028"><P>Sodba z dne <DATE ISO="20050707">7. julija 2005</DATE> v zadevi van Pommeren‑Bourgondiën (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-227/03" PAGE.ECR="I-6101">C‑227/03, ZOdl., str. I‑6101, točka 33</REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0070"><NO.P>70.</NO.P><TXT>V obravnavanem primeru in kot sem pojasnil, bi bilo treba v skladu s členom 13(2)(a) Uredbe št. 1408/71 kot zakonodajo, ki se uporabi za spor o glavni stvari, šteti zakonodajo Nizozemske, saj je A. Salemink oseba, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0049" REF.END="QE0049"/>zaposlen[a] na ozemlju<QUOT.END REF.START="QS0049" CODE="201C" ID="QE0049"/> te države članice, čeprav prebiva na ozemlju druge države članice. <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0050" REF.END="QE0050"/>Ozemlje, na katerem je oseba zaposlena<QUOT.END REF.START="QS0050" CODE="201C" ID="QE0050"/>, je bil epikontinentalni pas, ki meji na Nizozemsko, ki je za namene tega primera, ker gre za območje, na katerem v okviru mednarodnega prava javno oblast izvaja Nizozemska, v tem smislu ozemlje te države članice in zato ozemlje Unije. Gre torej za področje, na katerem se pri izvajanju pristojnosti, ki so bile na Unijo prenesene s pogodbama, uporablja pravo Skupnosti.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="13"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0071"><NO.P>71.</NO.P><TXT>Čeprav je res, kot zatrjuje nizozemska vlada, da lahko države članice določajo obseg varstva, ki je zagotovljeno delavcem, pa velja tudi, da manevrski prostor držav članic pri določitvi sistema socialne varnosti za delavce ni neomejen, pri čemer je prva in temeljna omejitev prosto gibanje delavcev, ki je zagotovljeno s členom 45 PDEU in ga je treba upoštevati pri razlagi določb Uredbe št. 1408/71 (sodba z dne <DATE ISO="19930330">30. marca 1993</DATE> v zadevi Bestuur van de Sociale Verzekeringsbank)<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0029"><P><REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-282/91" PAGE.ECR="I-1221">C‑282/91, Recueil, str. I‑1221, točka 16</REF.DOC.ECR>.</P></NOTE>. Z drugimi besedami, skladne s pravom Unije in zakonite so le tiste razlike v sistemih zavarovanja delavcev, ki ne posegajo v njihovo svobodo gibanja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0072"><NO.P>72.</NO.P><TXT>Nizozemska vlada in UWV sta razliko v obravnavi oseb, ki ne prebivajo na Nizozemskem, v razmerju do teh, ki prebivajo v tej državi članici, utemeljevali s posebnimi značilnostmi delovnih razmerij v epikontinentalnem pasu. Sklicevali sta se zlasti na dinamičnost in raznolikost pogodbenih oblik, ki so v uporabi, in celo na dejstvo, da so ploščadi gibljive in niso vedno postavljene v predelih ob teritorialnem morju.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0073"><NO.P>73.</NO.P><TXT>Seveda ni mogoče izključiti, da se lahko s posebnimi značilnostmi dela v epikontinentalnem pasu utemelji posebna ureditev socialne varnosti, ki se razlikuje od te, ki velja za delovna razmerja na nizozemskem ozemlju v ožjem pomenu. Vendar pa ni mogoče spregledati, da v obravnavanem primeru za nizozemskega zakonodajalca ni bila odločilna vrsta zadevnega dela, ampak podatek o prebivališču delavca.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0074"><NO.P>74.</NO.P><TXT>V preučevanem primeru razlika v obravnavanju s strani nizozemskega zakonodajalca dejansko temelji izključno na prebivališču. Med vsemi delavci, ki izvajajo svojo dejavnost v epikontinentalnem pasu, je dejavnik, s katerim je utemeljeno razlikovanje med temi, ki so vključeni v splošni sistem in tako uživajo obvezno zavarovanje, in tistimi, ki jim preostane možnost sklenitve prostovoljnega zavarovanja, ali, v danem primeru, prejemanje določenih dodatnih dajatev, okoliščina, ali imajo prebivališče na Nizozemskem ali v drugi državi članici, in sicer tudi, če v obeh primerih delajo za delodajalce s sedežem na Nizozemskem.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0075"><NO.P>75.</NO.P><TXT>Tu je treba opozoriti, da sporna razlika ni brez pomena z vidika zadevnih delavcev, in sicer že zato, ker je v urejanje obveznega zavarovanja vedno vključen delodajalec, medtem ko mora v primeru prostovoljnega zavarovanja delavec sam skrbeti za njegovo sklenitev in ohranitev, s čimer postane osebno odgovoren, zaradi česar lahko včasih, kot je razvidno iz spora o glavni stvari, pride do položajev, v katerih so njegovi interesi posebej oškodovani in za katere ni nujno odgovoren sam, kar pa glede na njegov šibkejši položaj v okviru delovnih razmerjih za javne oblasti ne more biti nepomembno. To prav tako ne more biti neupoštevno z vidika prava Unije, če se ta manj ugodni položaj izkaže za posledico razlike v obravnavanju, ki se nanaša le na tiste, ki ne prebivajo na ozemlju države članice v ožjem pomenu.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0076"><NO.P>76.</NO.P><TXT>Če povzamemo, nizozemski zakonodajalec je – čeprav na očitno posebnem področju – uporabil razlikovalno merilo, ki je z vidika prostega gibanja delavcev sumljivo.<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0030"><P>Sumljiv pogoj, na katerega sem opozoril – v drugačnih okoliščinah – tudi v sklepnih predlogih, predstavljenih v zadevi Stewart (sodba z dne <REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-503/09" PAGE.ECR="I-6497" YEAR="2011"><DATE ISO="20110721">21. julija 2011</DATE>, C‑503/09, ZOdl., str. I‑6497, točka 36</REF.DOC.ECR>) in ki je upošteven tudi v obravnavanem primeru, čeprav ima A. Salemink nizozemsko državljanstvo. Gotovo je, da nacionalno pravo, ki ga navaja Rechtbank Amsterdam, zadeva predvsem in v večini tuje delavce. In to do te mere, da trenutno, kot je navedla Komisija, proti Kraljevini Nizozemski poteka postopek zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 258 PDEU (C‑141/10), v katerem se poskuša dokazati, da ta država članica s tem, da nekaterih socialnovarstvenih dajatev ne izplačuje državljanom drugih držav članic, ki kot A. Salemink delajo na naftnih ploščadih v nizozemskem epikontinentalnem pasu in ne prebivajo na Nizozemskem ni izpolnila obveznosti do Unije.</P></NOTE> To je poleg tega storil v pravnem okviru, v katerem se delo, ki se opravlja v okviru dejavnosti izkoriščanja Severnega morja, v skladu z nacionalnim pravom šteje za delo, ki se opravlja na ozemlju Nizozemske, saj je pravo, ki ga je treba uporabiti, nizozemski zakon o delovnih razmerjih (člen 2 WAMN). Skratka, podane so okoliščine, v katerih so povezave delovnega razmerja z nizozemskim pravom posebej tesne, tako da z njimi ni mogoče utemeljiti dodatne zahteve – kot je prebivališče delavca – ki pomeni oviro za prosto gibanje oseb, zaposlenih na ozemlju Unije.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="14"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0077"><NO.P>77.</NO.P><TXT>Menim, da povezava preučenega delovnega razmerja z nizozemskim pravnim redom ni le tesna – kot je Sodišče ugotovilo v primerih del, ki jih v tujini opravljajo delavci, ki prebivajo v državi članici<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0031"><P>Glej na primer zgoraj navedeno sodbo Habelt in drugi z dne <DATE ISO="20071218">18. decembra 2007</DATE>, točka 122.</P></NOTE> – ampak glede na funkcionalno izenačenost, v danem primeru, med epikontinentalnim pasom in državnim ozemljem, že skoraj sklenjena. Če ozemlje razumemo kot območje, na katerem država z izvajanjem pristojnosti, ki ji zakonito pripadajo v okviru mednarodnega prava, izraža suvereno oblast, je epikontinentalni pas, ki meji na njeno obalo, v tem smislu ozemlje države članice, torej prostor, na katerem ta izvaja izključno pristojnost, v danem primeru, na področju delovnih razmerij, sklenjenih za gospodarsko izkoriščanje epikontinentalnega pasu. In kot državno <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0051" REF.END="QE0051"/>ozemlje<QUOT.END REF.START="QS0051" CODE="201C" ID="QE0051"/> v natanko tem smislu, velja za namene uporabe prava Unije tudi kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0052" REF.END="QE0052"/>ozemlje<QUOT.END REF.START="QS0052" CODE="201C" ID="QE0052"/> Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0078"><NO.P>78.</NO.P><TXT>Glede na to ujemanje menim, da ne preostane nič drugega, kot da se uporabi ustaljena sodna praksa v zvezi z Uredbo št. 1408/71. Zato je treba opozoriti – kot je bilo ugotovljeno v sodbi z dne <DATE ISO="19900303">3. marca 1990</DATE> v zadevi Kits van Heijningen<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0032"><P><REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-2/89" PAGE.ECR="I-1755">C‑2/89, Recueil, str. I‑1755, točki 20 in 21</REF.DOC.ECR>.</P></NOTE> – da ob opredelitvi pogojev za pravico do vključitve v neki sistem socialne varnosti, države članice ne morejo določiti, da se njihova zakonodaja <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0053" REF.END="QE0053"/>ne uporabi za osebe, za katere jo je treba uporabiti […] v skladu z Uredbo št. 1408/71<QUOT.END REF.START="QS0053" CODE="201C" ID="QE0053"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0079"><NO.P>79.</NO.P><TXT>Tako je bilo v navedeni zadevi ugotovljeno, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0054" REF.END="QE0054"/>člen 13(2)(a) Uredbe št. 1408/71 izrecno določa, da za osebo, zaposleno na ozemlju ene države članice, velja zakonodaja te države, tudi če stalno prebiva na ozemlju druge države članice. Ta odločba ne bi imela učinka, če bi se pogoj prebivališča, ki ga določa zakonodaja države članice, na katere ozemlju je oseba zaposlena, za vključitev v sistem socialnega zavarovanja, ki ga zagotavlja, lahko uporabil v razmerju do oseb iz člena 13(2)(a). Glede teh oseb je posledica člena 13(2)(a) ta, da pogoj prebivališča zamenja pogoj, da mora biti oseba zaposlena na ozemlju zadevne države članice<QUOT.END REF.START="QS0054" CODE="201C" ID="QE0054"/>.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">VII –</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Predlog</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0080"><NO.P>80.</NO.P><TXT>Glede na navedeno Sodišču predlagam, naj na vprašanje, ki ga je postavilo Rechtbank Amsterdam, odgovori tako:</TXT><P>Določbe prava Evropske unije, ki so namenjene uresničevanju prostega gibanja delavcev, zlasti določbe iz naslovov I in II Uredbe št. 1408/71 ter členov 39 ES in 299 ES (postala člena 45 PDEU in 52 PEU v povezavi s členom 355 PDEU), nasprotujejo temu, da delavec, ki zunaj ozemlja Nizozemske v ožjem pomenu opravlja dela na stacionarnem objektu na nizozemskem delu epikontinentalnega pasu za delodajalca s sedežem na Nizozemskem, ni zavarovan v okviru nacionalnih zakonskih zavarovalnih shem samo zato, ker ne prebiva na Nizozemskem, temveč v drugi državi članici, čeprav ima možnost sklenitve prostovoljnega zavarovanja.</P></NP.ECR></GR.SEQ></CONTENTS.CONCLUSION></CONCLUSION>