25.3.2022   

SL

Uradni list Evropske unije

L 98/76


SKLEP SVETA (EU) 2022/481

z dne 22. marca 2022

o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Generalnem svetu Svetovne trgovinske organizacije glede sprejetja sklepa o pregledu Dogovora o upravnih določbah za tarifne kvote kmetijskih proizvodov

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 207(4), prvi pododstavek, v povezavi s členom 218(9) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Unija je 22. decembra 1994 s Sklepom Sveta 94/800/ES (1) sklenila Marakeški sporazum o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije (v nadaljnjem besedilu: Sporazum STO), ki je začel veljati 1. januarja 1995.

(2)

V skladu s členom IV, odstavek 1, Sporazuma STO je Ministrska konferenca Svetovne trgovinske organizacije (STO) pristojna za sprejemanje odločitev o vseh zadevah na podlagi katerega koli večstranskega trgovinskega sporazuma.

(3)

V skladu s členom IV, odstavek 2, Sporazuma STO naloge Ministrske konference v presledkih med njenimi zasedanji opravlja Generalni svet STO.

(4)

V skladu s členom IX, odstavek 1, Sporazuma STO organi STO običajno odločajo soglasno.

(5)

Decembra 2013 je bil na devetem zasedanju Ministrske konference STO sprejet ministrski sklep o Dogovoru o upravnih določbah za tarifne kvote kmetijskih proizvodov, kakor so opredeljeni v členu 2 Sporazuma o kmetijstvu (WT/MIN(13)/39) (v nadaljnjem besedilu: Dogovor o tarifnih kvotah). Dogovor o tarifnih kvotah ureja upravljanje tarifnih kvot kmetijskih proizvodov.

(6)

V skladu z odstavkom 13 Dogovora o tarifnih kvotah se mora pregled delovanja Dogovora o tarifnih kvotah začeti najpozneje štiri leta po njegovem sprejetju ob upoštevanju do tedaj pridobljenih izkušenj. Cilj pregleda je spodbujati stalen proces izboljševanja uporabe tarifnih kvot.

(7)

Odbor za kmetijstvo je v skladu z odstavkom 13 Dogovora o tarifnih kvotah leta 2018 začel pregled Dogovora o tarifnih kvotah. V decembu 2019 so bile ugotovitve pregleda predstavljene na zasedanju Generalnega sveta STO v obliki poročila Odbora za kmetijstvo (dokument št. G/AG/29 z dne 31. oktobra 2019).

(8)

9. novembra 2021 je predsednik Odbora za kmetijstvo predstavil svoje poročilo o pogajanjih in osnutek sklepa iz dokumenta G/AG/32. Istočasno je Odbor za kmetijstvo predložil osnutek sklepa iz priloge k poročilu iz dokumenta G/AG/32 (v nadaljnjem besedilu: osnutek sklepa) v obravnavo Generalnemu svetu in za nadaljnje posredovanje 12. Ministrski konferenci v dokončno sprejetje, pri čemer je opomnil, da nekatere članice STO še niso končale internih posvetovanj v zvezi s tem.

(9)

Odbor za kmetijstvo se je zaradi preložitve 12. Ministrske konference STO dogovoril, da bo predlagal trimesečno podaljšanje roka (t.j. do 31. marca 2022), da bi se sprejela dokončna odločitev o pregledu.

(10)

Članice STO so se na posebnem zasedanju Generalnega sveta 15. decembra 2021 dogovorile o trimesečnem podaljšanju roka do 31. marca 2022.

(11)

Pričakovati je, da bo Generalna skupščina STO do 31. marca 2022 ali morda pozneje v letu 2022, v primeru dogovora o nadaljnjem podaljšanju, pozvana k obravnavanju sprejetja osnutka sklepa, morda z nekaterimi spremembami po pogajanjih.

(12)

Primerno je, da se določi stališče, ki se v imenu Unije zastopa v Generalnem svetu STO, saj bo sprejeti sklep za Unijo zavezujoč.

(13)

Osnutek sklepa vsebuje priporočila za prihodnje delovanje mehanizma za prenizko izpolnitev kvot v okviru Dogovora o tarifnih kvotah, s čimer bi se lahko pregled končal, če bi se to zdelo sprejemljivo vsem članicam STO. Sprejem osnutka sklepa bi pomenil, da bi določbe Dogovora o tarifnih kvotah, ki Združene države in države v razvoju izvzemajo iz mehanizma za prenizko izpolnitev kvot, postale zastarele, kar je zagotovo v interesu Unije.

(14)

V Generalnem svetu STO Unijo zastopa Komisija v skladu s členom 17(1) Pogodbe o Evropski uniji –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Stališče, ki se v Generalnem svetu Svetovne trgovinske organizacije zastopa v imenu Unije na katerem koli zasedanju, ki bo potekalo do 31. marca 2022 ali pozneje, če se dogovori nadaljnje podaljšanje, je, da se podpre sprejetje, ki temelji na soglasju, sklepa, s katerim bo končan pregled delovanja Sklepa Ministrske konference STO z dne 7. decembra 2013 o Dogovoru o upravnih določbah za tarifne kvote kmetijskih proizvodov, kakor so opredeljeni v členu 2 Sporazuma o kmetijstvu (WT/MIN(13)/39), zaradi česar postanejo odstavki 13 do 15 navedenega sklepa ter Priloga B k navedenemu sklepu neučinkoviti, kot je določeno v osnutku sklepa iz priloge k poročilu iz dokumenta G/AG/32, ki je priloženo temu sklepu.

Člen 2

Predstavniki Unije v Generalnem svetu STO se lahko dogovorijo o manjših spremembah osnutka sklepa iz priloge k poročilu iz dokumenta G/AG/32 brez nadaljnjega sklepa Sveta.

Člen 3

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Bruslju, 22. marca 2022

Za Svet

predsednik

C. BEAUNE


(1)  Sklep Sveta z dne 22. decembra 1994 o sklenitvi sporazumov, doseženih v Urugvajskem krogu večstranskih pogajanj (1986–1994), v imenu Evropske skupnosti, v zvezi z zadevami, ki so v njeni pristojnosti (94/800/ES) (UL L 336, 23.12.1994, str. 1).


ODBOR ZA KMETIJSTVO

G/AG/32

11. november 2021

PREGLED DELOVANJA SKLEPA IZ BALIJA O UPRAVLJANJU TARIFNIH KVOT

POROČILO PREDSEDNIKA GENERALNEMU SVETU

1.1

Ministri so na devetem zasedanju Ministrske konference decembra 2013 na Baliju sprejeli Sklep o Dogovoru o upravnih določbah za tarifne kvote kmetijskih proizvodov, kakor so opredeljeni v členu 2 Sporazuma o kmetijstvu (WT/MIN(13)/39) (v nadaljnjem besedilu: Sklep). V Sklepu je bil zahtevan tudi pregled njegovega delovanja, ki bi se moral začeti najpozneje konec leta 2017, z namenom izboljšanja stopnje uporabe tarifnih kvot. Prihodnje delovanje odstavka 4 mehanizma za prenizko izpolnitev kvot iz Priloge A k sklepu je bilo posebej določeno za pregled v skladu z odstavkoma 13–14 sklepa.

1.2

Pregled je bil končan, ko je Generalni svet na svojem zasedanju 9. in 10. decembra 2019 odobril priporočila Odbora za kmetijstvo iz Priloge 2 k dokumentu G/AG/29. Vendar v pregledu v obdobju 2017–19 ni bilo nobenega vsebinskega dogovora o vprašanju prihodnjega delovanja odstavka 4 mehanizma za prenizko izpolnitev kvot. Članice so se namesto tega v skladu z odstavkom 1 odobrenih priporočil iz Priloge 2 k dokumentu G/AG/29 dogovorile o dvoletni preložitvi časovnega razporeda za odločitev glede odstavka 4 mehanizma za prenizko izpolnitev kvot, tj. do konca leta 2021.

1.3

V priporočilih se namiguje tudi na potencialno razdrobljenost Sklepa zaradi dodelitve pravice, da se izberejo članice, navedene v Prilogi B k sklepu, ki bodo prenehale uporabljati odstavek 4, če članice ne bi dosegle soglasja o prihodnjem delovanju tega odstavka. Preprečevanje izjeme za nekatere članice, do katerega bi potencialno lahko prišlo, če soglasje o prihodnjem delovanju odstavka 4 ne bi bilo doseženo v dogovorjenem roku, je bilo še naprej eden od pomembnih razlogov za več članic, da bi se našla sprejemljiva rešitev v zvezi s tem odstavkom v razpravah Odbora za kmetijstvo po letu 2019.

1.4

Članice so v teh razpravah podrobno proučile, kako bi veljavni odstavek 4 deloval v praksi v zadnji fazi mehanizma za prenizko izpolnitev kvot. Ugotovljeno je bilo, da mora članica uvoznica v zadnji fazi mehanizma za prenizko izpolnitev kvot v skladu z veljavnim odstavkom 4 spremeniti metodo upravljanja tarifnih kvot v sistem „prvi prispe, prvi dobi“ na carini (FCFS) ali pa v sistem samodejne brezpogojne licence na zahtevo, pri čemer metodo lahko izbere na podlagi posvetovanj z zadevnimi članicami izvoznicami. Izbrano metodo upravljanja bi bilo nato treba ohraniti vsaj dve leti, po tem pa bi bila zadeva „zaprla“ in ustrezno označena v registru za sledenje Sekretariata, če so bile za navedeni dve leti pravočasno sporočene stopnje izpolnitve.

1.5

Članice uvoznice v razvoju lahko v zadnji fazi mehanizma za prenizko izpolnitev kvot v skladu z zadnjim delom veljavnega odstavka 4 izberejo alternativno metodo upravljanja tarifnih kvot ali ohranijo trenutno metodo. Izbiro alternativne metode upravljanja tarifnih kvot bi bilo treba sporočiti Odboru za kmetijstvo v okviru delovanja mehanizma za prenizko izpolnitev kvot. Izbrana metoda bi se ohranila najmanj dve leti, zadeva pa bi se nato „zaprla“, če bi se stopnja izpolnitve povečala za dve tretjini letnega prirasta, opisanega v odstavku 3, točka (b), mehanizma za prenizko izpolnitev kvot.

1.6

Članice so na podlagi teh razprav bolje razumele glavno oviro v zvezi s prihodnjim delovanjem odstavka 4 mehanizma za prenizko izpolnitev kvot, če članica uvoznica v razvoju ne doseže zahtevanega povečanja stopnje izpolnitve, pri čemer ohrani trenutno metodo upravljanja tarifnih kvot ali uporabi alternativno metodo upravljanja.

1.7

Članice so se v svojih prizadevanjih za dosego soglasja v zvezi z odstavkom 4 v glavnem osredotočile na iskanje možnih pristopov za obravnavanje te potencialne izredne situacije za članice uvoznice v razvoju, da bi se doseglo „zaprtje“ v zvezi s prenizko izpolnitvijo kvot.

1.8

Obstajala je široka podpora pristopu po besedilnem predlogu, ki ga je neformalno predložila Kostarika in v skladu s katerim bi za članico uvoznico v razvoju, ki ne doseže zahtevanega standarda glede stopnje izpolnitve (tj. dve tretjini letnega prirasta, kot je opisano v odstavku 3, točka (b), mehanizma za prenizko izpolnitev kvot) po dveh letih v zadnji fazi mehanizma za prenizko izpolnitev kvot in ki je uporabila alternativno metodo upravljanja ali ohranila trenutno metodo, veljala standardna zahteva iz odstavka 4, prvi stavek, če to zahtevajo zainteresirane članice izvoznice. Če slednje tega ne zahtevajo, bi se zadeva označila kot „zaprta“ po dveh letih v zadnji fazi, tudi če ne bi bilo doseženo zahtevano povečanje stopnje izpolnitve. Namen tega predloga je zagotoviti, da se zadeva v zadnji fazi mehanizma nazadnje „zapre“ ali „razreši“.

1.9

Še eno dodatno vprašanje, ki se je v tej razpravi pojavilo pred nedavnim, zadeva odnos med obveznostmi, ki izhajajo iz mehanizma za prenizko izpolnitev kvot, in posebnimi določbami glede upravljanja tarifnih kvot, ki bi jih lahko vseboval seznam koncesij članice uvoznice. Članice so v splošnem priznale primarnost koncesij in obveznosti na seznamih ter tudi, da je bila vloga Sklepa in njegovega mehanizma za prenizko izpolnitev kvot spodbujati učinkovito izvajanje načrtovanih obveznosti, ne pa jih spreminjati. Članice so se v zvezi s tem ravnale posebno po odstavku 5 mehanizma za prenizko izpolnitev kvot, v katerem je izrecno vzpostavljena hierarhija med obveznostmi v skladu z zajetimi sporazumi (ki v skladu s členom II, odstavek 7, dokumenta GATT 1994 vsebujejo časovne razporede članic za blago) in določbami mehanizma za prenizko izpolnitev kvot ter navedeno, da „v primeru kakršnega koli nesoglasja prevladajo določbe zajetih sporazumov“.

1.10

Predlagani osnutek sklepa o prihodnjem delovanju odstavka 4 mehanizma za prenizko izpolnitev kvot (kakor je prikazano v Prilogi k temu poročilu) na podlagi razprav vsebuje naslednje elemente:

i.

veljavni odstavek 4 mehanizma za prenizko izpolnitev kvot se razdeli na dva pododstavka, da se tako jasneje razložijo „standardne“ zahteve (v predlaganem pododstavku 4(a)) in posebna ter pristranska obravnava (v pododstavku 4(b));

ii.

vsebina elementa posebne in pristranske obravnave iz veljavnega odstavka 4 se brez kakršnih koli sprememb ponovi v predlaganem pododstavku 4(b);

iii.

za obravnavanje izredne situacije, v kateri članica uvoznica v razvoju ne bi dosegla zahtevanega standarda glede stopnje izpolnitve po dveh letih, pri čemer bi ohranila trenutno metodo upravljanja tarifnih kvot ali uporabila alternativno metodo upravljanja, se v osnutku sklepa predlaga, da se dodajo dodatne možnosti v zadnjem delu pododstavka 4(b), da bi se tako zadeva „zaprla“. V skladu s tem bi morala zadevna članica uvoznica v razvoju izpolniti „standardno“ zahtevo iz prvega dela veljavnega odstavka 4;

iv.

predlaga se nova opomba 6, ki obravnava morebitne pomisleke, ki so jih izrazile nekatere članice v zvezi z odnosom med obveznostmi, ki izhajajo iz mehanizma za prenizko izpolnitev kvot, in tistimi, ki jih vsebujejo seznami koncesij članic uvoznic. V odstavku 5 mehanizma za prenizko izpolnitev kvot je že pojasnjen odnos med obveznostmi, ki izhajajo iz mehanizma za prenizko izpolnitev kvot, in pravicami ter obveznostmi članic v skladu z „zajetimi sporazumi“;

v.

ker bi sporazum o prihodnjem delovanju odstavka 4 mehanizma za prenizko izpolnitev kvot privedel tudi do dokončanja pregleda delovanja Sklepa iz Balija o upravljanju tarifnih kvot v skladu z odstavki 13–15 Sklepa, se v osnutku sklepa ustrezno predlaga, da ti trije odstavki in Priloga B Sklepa postanejo neučinkoviti.

1.11

V odstavku 14 Sklepa se zahteva, da morajo priporočila Generalnega sveta v zvezi z odstavkom 4 mehanizma za prenizko izpolnitev kvot zagotavljati posebno in pristransko obravnavo. V zvezi s tem se v osnutku Sklepa, ki vsebuje priporočila za prihodnje delovanje odstavka 4, ohrani veljavna določba o posebni in pristranski obravnavi v skladu s predlaganim pododstavkom 4(b), v katerem je navedeno, da lahko članica uvoznica v razvoju v zadnji fazi mehanizma za prenizko izpolnitev kvot ohrani trenutno metodo upravljanja tarifnih kvot ali pa uporabi alternativno metodo upravljanja ter doseže rešitev zadeve tako, da dokaže zahtevano povečanje stopnje izpolnitve. Ta možnost ostane enaka kot v veljavnem odstavku 4 Sklepa in se ne spreminja. Kadar članica uvoznica v razvoju v naslednjih dveh letih ne doseže zahtevanega povečanja stopnje izpolnitve v teh okoliščinah, se lahko v predlaganem Sklepu zahteva, da ta članica uporabi „standardno“ zahtevo iz prvega dela veljavnega odstavka 4 (tj. „prvi prispe, prvi dobi“ na carini ali samodejna podelitev licenc). Treba je poudariti, da zahteva za uporabo te določbe tudi po teh dveh letih ni samodejna. Namesto tega bi se predlagana obveznost uporabljala le na zahtevo zadevnih članic izvoznic. Če se zahteva ne vloži kljub temu, da članica uvoznica v razvoju ne izpolnjuje zahtevanega standarda stopnje izpolnitve, se zadeva v zvezi s prenizko izpolnitvijo kvot označi kot „zaprta“.

1.12

Odbor za kmetijstvo je 9. novembra 2021 ponovno sklical 99. redno zasedanje za obravnavanje prekinjene točke dnevnega reda 2 D(i) v zvezi z izvajanjem Sklepa iz Balija o upravljanju tarifnih kvot. Odbor se je na tem zasedanju strinjal, da bo posredoval osnutek Sklepa (1) iz priloge k temu poročilu Generalnemu svetu, ki ga bo obravnaval in ga nadalje posredoval 12. Ministrski konferenci (MC-12), na kateri bodo ministri sprejeli odločitev.


(1)  Nekatere članice so omenile, da bodo potrebovale več časa za posvetovanje s svojimi prestolnicami.


PRILOGA

Ministrska konferenca je –

ob upoštevanju člena IX, odstavek 1, Marakeškega sporazuma o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije (v nadaljnjem besedilu: Sporazum STO);

ob navedbi ministrskega sklepa z dne 7. decembra 2013 o Dogovoru o upravnih določbah za tarifne kvote kmetijskih proizvodov, kakor so opredeljeni v členu 2 Sporazuma o kmetijstvu (WT/MIN(13)/39-WT/L/914) z dne 11. decembra 2013 (v nadaljnjem besedilu: Sklep iz Balija o upravljanju tarifnih kvot);

ob sklicevanju na priporočila pregleda delovanja Sklepa iz Balija o tarifnih kvotah iz Priloge 2 k dokumentu G/AG/29, ki ga je odobril Generalni svet na svojem zasedanju 9. in 10. decembra 2019;

ob priznavanju, da je v odstavku 1 zgoraj navedenih priporočil kot rok za sprejetje sklepa o prihodnjem delovanju odstavka 4 Priloge A k Sklepu iz Balija o upravljanju tarifnih kvot določen 31. december 2021;

– odločila naslednje:

1

Člen 4 Priloge A k Sklepu iz Balija o upravljanju tarifnih kvot se glasi, kot sledi:

4.a.

Članica uvoznica bo nato takoj zagotovila neoviran dostop prek ene od naslednjih metod upravljanja tarifnih kvot (2) ,  (3): le po načelu „prvi prispe, prvi dobi“ (na meji) ali sistem samodejne, brezpogojne licence na zahtevo v okviru tarifne kvote. Pri odločanju o tem, katera od teh dveh možnosti naj se uporabi, se bo država članica uvoznica posvetovala z zainteresiranimi članicami izvoznicami. Država članica uvoznica izbrano metodo uporablja najmanj dve leti, po tem obdobju pa se vprašanje označi v registru za sledenje Sekretariata kot „zaprto“, če so bila za zadevni dve leti pravočasno predložena uradna obvestila.

4.b.

Članice uvoznice v razvoju lahko izberejo alternativno metodo upravljanja tarifnih kvot ali ohranijo trenutno metodo. O izbiri alternativne metode upravljanja tarifnih kvot je treba uradno obvestiti Odbor za kmetijstvo v skladu z določbami tega mehanizma. Država članica uvoznica izbrano metodo uporablja najmanj dve leti, po tem obdobju pa se vprašanje označi v registru za sledenje Sekretariata kot „zaprto“, če se je stopnja izpolnitve povečala za dve tretjini letnega prirasta, kot je opisano v odstavku 3(b). Določbe iz odstavka 4(a) se bodo uporabljale na zahtevo zainteresirane članice, če se stopnja izpolnitve po dveh letih ni povečala za vsaj dve tretjini letnega prirasta, kot je opisano v odstavku 3 (b). Če se zahteva ne vloži, se vprašanje označi kot „zaprto“.

2

Odslej so odstavki 13–15 Sklepa iz Balija o upravljanju tarifnih kvot ter Priloga B neoperativni.


(2)  Ukrepi in pravna sredstva, ki jih uporabi članica uvoznica, ne smejo spreminjati ali ovirati pravic članice, za katero velja posebna dodelitev za zadevno tarifno kvoto v zvezi z njeno posebno dodelitvijo.

(3)  V primeru nesoglasja glede na obseg zadevnega nesoglasja prevladajo posebne določbe o uvoznih dogovorih glede tarifnih kvot iz seznama koncesij države uvoznice.