<!DOCTYPE html PUBLIC "yes" "xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<!--GENDOC2XHTML # converter_version: 1.2.7-->
  <head>
    <title>2022-03-202203C108201902130-00-TRA-DOC-SL-CONCL-C-0213-19-202103150-07_00</title>
    <meta content="text/html; charset=utf-8" http-equiv="Content-Type"/>
    <meta content="" name="Gendoc_DGTGeneratedDate"/>
    <meta content="sl-SI" name="Gendoc_Lang"/>
    <meta content="" name="Gendoc_GenerationDate"/>
    <meta content="" name="IsFlattened"/>
    <meta content="1" name="NumProc"/>
    <meta content="Final" name="Gendoc_EditionType"/>
    <meta content="0001" name="Gendoc_CaseNumberSuite"/>
    <meta content="10/06/2022 13:08:24" name="Gendoc_LastVerificationDate"/>
    <meta content="" name="Gendoc_ProcedureNumber"/>
    <meta content="sl" name="Gendoc_LangCode"/>
    <meta content="CNC" name="TypeDoc"/>
    <meta content="1wAda61g9OfzIlROPBpqo6ViqZlinhIrZGQIt1hhBi53EtuDcPEyK0qpcQnnQqNWvkQMM6o7rtPBbF1C8r2iETe7Q6nXlfXn84gjBm+Cjq0IYCn4fIY8M486fJSEiMAL5o/jQutG7OKVGT8HU/a1hrGPt7kbgN9qyWLQukhXDWA=" name="GenDocUID"/>
    <meta content="P" name="TypeProc"/>
    <meta content="" name="CreateCustomParts"/>
    <meta content="OK" name="ReadyToPublish"/>
    <meta content="krizmni" name="Gendoc_User"/>
    <meta content="" name="EP_Mode"/>
    <meta content="" name="Gendoc_DGTGenerated"/>
    <meta content="" name="Gendoc_Vademecum"/>
    <meta content="0213" name="NumeroOrdre"/>
    <meta content="2019" name="Annee"/>
    <meta content="P" name="Gendoc_ProcedureType"/>
    <meta content="" name="EP_Version"/>
    <meta content="SL" name="Langue"/>
    <meta content="krizmni" name="Gendoc_DGTGeneratedUser"/>
    <meta content="FAST_document_go_ok" name="Gendoc_LastVerificationStatus"/>
    <meta content="CNC_C" name="Gendoc_GendocTemplateType"/>
    <meta content="TRUE" name="WithoutAuthorBlockFlatP"/>
    <meta content="GenDoc 30/07/2021 16:20:57" name="Created"/>
    <meta content="" name="Canevas3_Vademecum"/>
    <meta content="TRUE" name="WithoutAuthorBlock"/>
    <meta content="" name="Gendoc_CaseYear"/>
    <meta content="false" name="Generation_In_Progress"/>
    <meta content="C" name="Juridiction"/>
    <meta content="d30752bf9deb42abac70ba9eb969fa64" name="DocumentIdentifier"/>
    <meta content="0213" name="Gendoc_CaseNumber"/>
    <meta content="ImportedWithoutSource" name="SdlIdentifier"/>
    <meta content="false" name="TOC_Vademecum"/>
    <meta content="RD" name="NatureAff"/>
    <meta content="RD" name="Gendoc_CaseNature"/>
    <meta content="0001" name="NumSuite"/>
    <meta content="C" name="Gendoc_Juridiction"/>
  </head>
  <body>
    <div style="header">
      <div id="rId25" style="first"/>
      <div id="rId21" style="even">Sklepni predlogi P. Pikamäeja – Zadeva C‑213/19</div>
      <div id="rId22" style="default">Komisija/Združeno kraljestvo (Boj proti goljufijam zaradi navajanja prenizke vrednosti)</div>
    </div>
    <p class="C36Centre" id="para-1" title="page-1">
      SKLEPNI PREDLOGI GENERALNEGA PRAVOBRANILCA
    </p>
    <p class="C36Centre" id="para-2" title="page-1">
      PRIITA PIKAMÄEJA,
    </p>
    <p class="C36Centre" id="para-3" title="page-1">
      predstavljeni 9. septembra 2021 (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-1" href="#t-1">1</a>
</span>)
      
    </p>
    <p class="C38Centregrasgrandespacement" id="para-4" title="page-1">
      Zadeva C‑213/19
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-5" title="page-1">
      Evropska komisija
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-6" title="page-1">
      proti
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-7" title="page-1">
      Združenemu kraljestvu Velika Britanija in Severna Irska
    </p>
    <p class="C71Indicateur" id="para-8" title="page-1">
      „Neizpolnitev obveznosti države – Člen 4(3) PEU – Člen 310(6) in člen 325 PDEU – Preprečevanje goljufij – Zahteva po učinkovitosti – Obveznost dajanja lastnih sredstev na razpolago proračunu Unije – Finančna odgovornost držav članic – Carinska unija – Uredba (EGS) št. 2913/92 – Carinski zakonik Skupnosti – Uredba (EU) št. 952/2013 – Carinski zakonik Unije – Carinske dajatve – Uvoz tekstilnih in obutvenih izdelkov s poreklom iz Kitajske – Obsežna in sistemska goljufija – Organizirani kriminal – Neplačujoči uvozniki – Carinska vrednost – Prenizko vrednotenje – Carinske kontrole na podlagi analize tveganja – Kontrole pred prepustitvijo – Predložitev zavarovanj – Neobstoj kontrol – Člena 16 in 17 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah – Lastna sredstva Evropske unije – Sklepa 2007/436/ES in 2014/335/EU – Uredbi (ES, Euratom) št. 1150/2000 in št. 609/2014 – Ugotovitev carinskega dolga – Obveznost dajanja na razpolago Evropski uniji – Ocena izgube tradicionalnih lastnih sredstev – Statistična metodologija, ki temelji na popravljeni povprečni ceni in najnižji sprejemljivi ceni – Davek na dodano vrednost (DDV) – Direktiva 2006/112/ES – Davčna osnova DDV – Lastna sredstva iz naslova DDV“
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-9" title="page-1">
      
    </p>
    <div class="toc">
<p class="C36Centre" id="para-10" title="page-2">
<span>Kazalo</span>
</p>
<p class="CTOC1" id="para-11" title="page-2">
<span>I. Uvod </span>
<span>5</span>
</p>
<p class="CTOC1" id="para-12" title="page-2">
<span>II. Pravni okvir </span>
<span>6</span>
</p>
<p class="CTOC2" id="para-13" title="page-2">
<span>A. Pravo na področju tradicionalnih lastnih sredstev </span>
<span>6</span>
</p>
<p class="CTOC3" id="para-14" title="page-2">
<span>1. Sklepa o sistemu virov lastnih sredstev </span>
<span>6</span>
</p>
<p class="CTOC3" id="para-15" title="page-2">
<span>2. Uredbi o načinih in postopkih za dajanje lastnih sredstev na razpolago </span>
<span>6</span>
</p>
<p class="CTOC3" id="para-16" title="page-2">
<span>3. Uredba (EU, Euratom) št. 608/2014 </span>
<span>9</span>
</p>
<p class="CTOC3" id="para-17" title="page-2">
<span>4. Uredba št. 1553/89 </span>
<span>10</span>
</p>
<p class="CTOC2" id="para-18" title="page-2">
<span>B. Carinsko pravo </span>
<span>11</span>
</p>
<p class="CTOC3" id="para-19" title="page-2">
<span>1. Carinski zakonik Skupnosti </span>
<span>11</span>
</p>
<p class="CTOC3" id="para-20" title="page-2">
<span>2. Carinski zakonik Unije </span>
<span>14</span>
</p>
<p class="CTOC3" id="para-21" title="page-2">
<span>3. Uredba za izvajanje </span>
<span>18</span>
</p>
<p class="CTOC3" id="para-22" title="page-2">
<span>4. Izvedbena uredba </span>
<span>19</span>
</p>
<p class="CTOC2" id="para-23" title="page-2">
<span>C. Pravo na področju DDV </span>
<span>20</span>
</p>
<p class="CTOC1" id="para-24" title="page-2">
<span>III. Dejansko stanje in predhodni postopek </span>
<span>23</span>
</p>
<p class="CTOC2" id="para-25" title="page-2">
<span>A. Dejansko stanje </span>
<span>23</span>
</p>
<p class="CTOC2" id="para-26" title="page-2">
<span>B. Predhodni postopek </span>
<span>30</span>
</p>
<p class="CTOC1" id="para-27" title="page-2">
<span>IV. Postopek pred Sodiščem </span>
<span>31</span>
</p>
<p class="CTOC1" id="para-28" title="page-2">
<span>V. Predlogi strank </span>
<span>32</span>
</p>
<p class="CTOC1" id="para-29" title="page-2">
<span>VI. Tožba </span>
<span>34</span>
</p>
<p class="CTOC2" id="para-30" title="page-2">
<span>A. Dopustnost </span>
<span>34</span>
</p>
<p class="CTOC3" id="para-31" title="page-2">
<span>1. Ugovor nedopustnosti, ki se nanaša na domnevno kršitev pravice Združenega kraljestva do obrambe v predhodnem postopku in postopku pred Sodiščem </span>
<span>35</span>
</p>
<p class="CTOC4" id="para-32" title="page-2">
<span>a) Posredovanje podatkov o izračunih v zvezi s popravljeno povprečno ceno, najnižjo sprejemljivo ceno in ocenjenimi izgubami lastnih sredstev </span>
<span>38</span>
</p>
<p class="CTOC4" id="para-33" title="page-2">
<span>b) Informacije o izračunih, izvedenih za leta od 2011 do 2014 na podlagi odmernih odločb C18 Snake </span>
<span>39</span>
</p>
<p class="CTOC4" id="para-34" title="page-2">
<span>c) Upoštevanje praks drugih držav članic glede uporabe metodologije OLAF </span>
<span>40</span>
</p>
<p class="CTOC4" id="para-35" title="page-2">
<span>d) Zahteva po dokazih o naravi prenizko ovrednotenega blaga in o njegovi namembni državi članici </span>
<span>40</span>
</p>
<p class="CTOC3" id="para-36" title="page-2">
<span>2. Ugovor nedopustnosti, ki se nanaša na nepravilnost predhodnega postopka in tožbe, zlasti v zvezi s carinskim postopkom 42 </span>
<span>41</span>
</p>
<p class="CTOC3" id="para-37" title="page-2">
<span>3. Ugovor nedopustnosti, ki se nanaša na to, da je Komisija kršila načela varstva legitimnih pričakovanj, pravne varnosti in lojalnega sodelovanja ter načelo estoppel </span>
<span>42</span>
</p>
<p class="CTOC3" id="para-38" title="page-2">
<span>4. Ugovor nedopustnosti, ki se nanaša na nezmožnost odrediti, naj se zneski dajo na razpolago, na podlagi člena 258 PDEU </span>
<span>46</span>
</p>
<p class="CTOC2" id="para-39" title="page-2">
<span>B. Neizpolnitev obveznosti na področju zaščite finančnih interesov Unije in preprečevanja goljufij ter obveznosti, ki izhajajo iz carinske zakonodaje Unije </span>
<span>50</span>
</p>
<p class="CTOC3" id="para-40" title="page-2">
<span>1. Obveznosti držav članic glede preprečevanja nezakonitih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije </span>
<span>51</span>
</p>
<p class="CTOC3" id="para-41" title="page-2">
<span>2. Ukrepi, ki jih je treba sprejeti na podlagi carinske zakonodaje za zaščito finančnih interesov Unije v položaju zadevnih goljufij </span>
<span>57</span>
</p>
<p class="CTOC4" id="para-42" title="page-2">
<span>a) Značilnosti goljufij, ki so jih izvajali zadevni uvozniki, in seznanitev organov Združenega kraljestva s temi goljufijami </span>
<span>57</span>
</p>
<p class="CTOC4" id="para-43" title="page-2">
<span>b) Obveznost vpeljati analizo tveganja in izvajati kontrole pred prepustitvijo ter nujnost predložiti zavarovanja </span>
<span>61</span>
</p>
<p class="CTOC5" id="para-44" title="page-2">
<span>1) Uvodne ugotovitve </span>
<span>63</span>
</p>
<p class="CTOC5" id="para-45" title="page-2">
<span>2) Obveznost uporabiti analizo tveganja </span>
<span>64</span>
</p>
<p class="CTOC5" id="para-46" title="page-2">
<span>3) Obveznost izvajati kontrole pred prepustitvijo </span>
<span>72</span>
</p>
<p class="CTOC5" id="para-47" title="page-2">
<span>4) Obveznost predložiti zavarovanja </span>
<span>76</span>
</p>
<p class="CTOC3" id="para-48" title="page-2">
<span>3. Povzetek elementov, upoštevanih zoper Združeno kraljestvo </span>
<span>80</span>
</p>
<p class="CTOC3" id="para-49" title="page-2">
<span>4. Obveznost držav članic, da določijo zneske carinskih dajatev in vknjižijo temu ustrezne zneske </span>
<span>81</span>
</p>
<p class="CTOC2" id="para-50" title="page-2">
<span>C. Neizpolnitev obveznosti iz zakonodaje Unije o lastnih sredstvih in o ocenjevanju izgub tradicionalnih lastnih sredstev, ki jih tvorijo carinske dajatve </span>
<span>83</span>
</p>
<p class="CTOC3" id="para-51" title="page-2">
<span>1. Pravna ureditev v zvezi z vknjižbo dolgovanih zneskov in dajanjem tradicionalnih lastnih sredstev na razpolago </span>
<span>84</span>
</p>
<p class="CTOC3" id="para-52" title="page-2">
<span>2. Kršitev obveznosti Združenega kraljestva, da da zneske v višini carinskih dajatev, ugotovljenih v okviru operacije Snake, na razpolago Komisiji </span>
<span>87</span>
</p>
<p class="CTOC3" id="para-53" title="page-2">
<span>3. Ocena izgub tradicionalnih lastnih sredstev </span>
<span>91</span>
</p>
<p class="CTOC4" id="para-54" title="page-2">
<span>a) Uvodni preudarki </span>
<span>92</span>
</p>
<p class="CTOC5" id="para-55" title="page-2">
<span>1) Pristojnost Komisije za ocenjevanje izgub tradicionalnih lastnih sredstev in pristojnost Sodišča za odločanje o tem vprašanju </span>
<span>92</span>
</p>
<p class="CTOC5" id="para-56" title="page-2">
<span>2) Domnevna obveznost dokazati škodo in vzročno zvezo ter scenarij v nasprotju z dejstvi </span>
<span>95</span>
</p>
<p class="CTOC4" id="para-57" title="page-2">
<span>b) Utemeljenost </span>
<span>99</span>
</p>
<p class="CTOC5" id="para-58" title="page-2">
<span>1) Kratek pregled metodologije OLAF in uporabe te metodologije kot orodja za izračun izgub tradicionalnih lastnih sredstev </span>
<span>99</span>
</p>
<p class="CTOC5" id="para-59" title="page-2">
<span>2) Uporaba sodbe Komisija/Portugalska </span>
<span>101</span>
</p>
<p class="CTOC5" id="para-60" title="page-2">
<span>3) Načelna dopustitev pristopa, ki ga predlaga Komisija za oceno izgub tradicionalnih lastnih sredstev </span>
<span>103</span>
</p>
<p class="CTOC5" id="para-61" title="page-2">
<span>4) Uporaba metodologije, ki temelji na statističnih podatkih, v obravnavanem primeru </span>
<span>107</span>
</p>
<p class="CTOC6" id="para-62" title="page-2">
<span>i) Določitev obsega prenizko ovrednotenega uvoza </span>
<span>109</span>
</p>
<p class="CTOC7" id="para-63" title="page-2">
<span>– Obdobje od novembra 2011 do novembra 2014 </span>
<span>109</span>
</p>
<p class="CTOC7" id="para-64" title="page-2">
<span>– Obdobje od 1. januarja 2015 do 11. oktobra 2017 </span>
<span>111</span>
</p>
<p class="CTOC6" id="para-65" title="page-2">
<span>ii) Referenčna vrednost za določitev zneskov izgub lastnih sredstev </span>
<span>113</span>
</p>
<p class="CTOC5" id="para-66" title="page-2">
<span>5) Povzetek v zvezi z ocenjevanjem tradicionalnih lastnih sredstev </span>
<span>116</span>
</p>
<p class="CTOC3" id="para-67" title="page-2">
<span>4. Zamudne obresti </span>
<span>120</span>
</p>
<p class="CTOC2" id="para-68" title="page-2">
<span>D. Kršitev načela lojalnega sodelovanja, določenega v členu 4(3) PEU </span>
<span>121</span>
</p>
<p class="CTOC2" id="para-69" title="page-2">
<span>E. Neizpolnitev obveznosti na podlagi zakonodaje o DDV in o lastnih sredstvih iz naslova DDV </span>
<span>124</span>
</p>
<p class="CTOC3" id="para-70" title="page-2">
<span>1. Pravna ureditev v zvezi z dajanjem sredstev iz naslova DDV na razpolago proračunu Unije </span>
<span>126</span>
</p>
<p class="CTOC3" id="para-71" title="page-2">
<span>2. Očitek v zvezi z izgubo lastnih sredstev iz naslova DDV v okviru carinskega postopka 40 </span>
<span>128</span>
</p>
<p class="CTOC3" id="para-72" title="page-2">
<span>3. Očitek v zvezi z izgubo lastnih sredstev iz naslova DDV v okviru carinskega postopka 42 </span>
<span>129</span>
</p>
<p class="CTOC1" id="para-73" title="page-2">
<span>VII. Stroški </span>
<span>131</span>
</p>
<p class="CTOC1" id="para-74" title="page-2">
<span>VIII. Predlog </span>
<span>132</span>
</p>
<p class="C36Centre" id="para-75" title="page-1">
<span/>
</p>
</div>
    
    
    
    
    
    
    
    
    
    
    
    
    
    
    
    
    
    
    
    
    
    
    
    
    
    
    
    
    
    
    
    
    
    
    
    
    
    
    
    
    
    
    
    
    
    
    
    
    
    
    
    
    
    
    
    
    
    
    
    
    
    
    
    
    
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-76" title="page-1">
      
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">I.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Uvod</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">1.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V tej zadevi je Evropska komisija vložila tožbo zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 258 PDEU zoper Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska, ker to v obdobju od novembra 2011 do vključno 11. oktobra 2017 (v nadaljevanju: obdobje kršitve) na eni strani ni vknjižilo pravilnih zneskov carinskih dajatev ter ni dalo na razpolago pravilnega zneska tradicionalnih lastnih sredstev in lastnih sredstev iz naslova davka na dodano vrednost (DDV), povezanih z določenim uvozom tekstilnih in obutvenih izdelkov s poreklom iz Kitajske, ter na drugi strani ni posredovalo vseh informacij, ki jih je zahtevala Komisija za določitev zneska izgub tradicionalnih lastnih sredstev. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-2" href="#t-2">2</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">2.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Po mnenju Komisije ta država s tem ni izpolnila obveznosti na podlagi člena 4(3) PEU, ki določa načelo lojalnega sodelovanja, člena 310(6) in člena 325 PDEU ter na podlagi vrste določb sekundarne zakonodaje, ki se nanašajo na carinsko ureditev Unije, pa tudi na tradicionalna lastna sredstva in DDV.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">3.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tako je Sodišče v obravnavani zadevi pozvano, naj izpopolni svojo sodno prakso glede obsega obveznosti na področju preprečevanja goljufij in zaščite finančnih interesov Unije, ki so predpisane z določbami, navedenimi v prejšnji točki, v okoliščinah, v katerih Komisija trdi, da zadevna država članica ni pravilno določila carinske vrednosti uvoženega blaga, ker je bilo to ob uvozu prenizko ovrednoteno zaradi neobstoja učinkovitih kontrolnih ukrepov. V tej zadevi se postavljajo temeljna vprašanja, kot je možnost Komisije, da presodi višino svojega predloga v zvezi z izgubami lastnih sredstev, v položaju, v katerem se ta institucija ob neobstoju pravilnega vrednotenja vrednosti blaga zadevne države članice opira na statistično metodo, in sicer na popravljene povprečne cene za uvoženo blago na ravni Unije. Nazadnje, Sodišče mora odgovoriti na vprašanje, ali je država članica uvoza blaga dolžna plačati izgube lastnih sredstev iz naslova DDV v okviru carinskega postopka, v katerem se carinske dajatve plačajo ob uvozu, DDV pa je treba plačati pozneje v namembni državi članici.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">II.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pravni okvir</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">A.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pravo na področju tradicionalnih lastnih sredstev</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">1.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sklepa o sistemu virov lastnih sredstev</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">4.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V skladu s členom 2(1)(a) in (b) Sklepa 2014/335/EU, Euratom, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-3" href="#t-3">3</a>
</span>) ki se uporablja od 1. januarja 2014, katerega besedilo je v bistvu enako besedilu iz člena 2(1) Sklepa Sveta 2007/436/ES, Euratom z dne 7. junija 2007 o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-4" href="#t-4">4</a>
</span>) lastna sredstva v proračunu Unije sestavljajo prihodki iz „tradicionalnih lastnih sredstev, ki vključujejo […] carinske dajatve po skupni carinski tarifi in druge dajatve, ki jih določijo ali jih bodo določile institucije Unije za trgovino s tretjimi državami“, in „iz uporabe enotne stopnje, veljavne za vse države članice[,] in usklajene osnove za odmero DDV, določene v skladu s pravili Unije“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">5.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 8(1) teh sklepov v prvem pododstavku določa, da države članice carinske dajatve po skupni carinski tarifi kot lastna sredstva Unije zbirajo v skladu z nacionalnimi določbami, uvedenimi z zakoni, drugimi predpisi ali upravnimi ukrepi, ki se po potrebi prilagodijo, da izpolnjujejo zahteve pravil Unije. Člen 8(1), tretji pododstavek, Sklepa 2007/436 in člen 8(2) Sklepa 2014/335 določata, da dajo države članice sredstva iz člena 2(1), od (a) do (c), navedenih sklepov na razpolago Komisiji.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">2.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Uredbi o načinih in postopkih za dajanje lastnih sredstev na razpolago</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">6.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1150/2000 z dne 22. maja 2000 o izvajanju Sklepa 94/728, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-5" href="#t-5">5</a>
</span>) ki se uporablja za prvi del obdobja kršitve, je bila 1. januarja 2014 nadomeščena z Uredbo Sveta (EU, Euratom) št. 609/2014 z dne 26. maja 2014 o načinih in postopkih za dajanje tradicionalnih lastnih sredstev ter lastnih sredstev iz naslovov DDV in BND[ (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-6" href="#t-6">6</a>
</span>)] na razpolago ter ukrepih za zagotavljanje denarnih sredstev. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-7" href="#t-7">7</a>
</span>) Člen 2(1) Uredbe št. 609/2014, katerega vsebina v bistvu ustreza vsebini člena 2(1) Uredbe št. 1150/2000, določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-88" title="page-6">
      „Za uporabo te uredbe se upravičenost Unije do tradicionalnih lastnih sredstev iz člena 2(1)(a) Sklepa 2014/335[…] določi takoj, ko so izpolnjeni pogoji za knjiženje upravičenega zneska na račune in za obvestitev dolžnika, določeni v carinskih predpisih.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">7.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 6(1) in (3), prvi in drugi pododstavek, Uredbe št. 609/2014, v katerem je v bistvu povzet člen 6(1) in (3)(a) in (b) Uredbe št. 1150/2000, določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-90" title="page-6">
      „1. Račune lastnih sredstev, ki so razčlenjeni po vrstah sredstev, vodi ministrstvo za finance vsake države članice ali organ, ki ga pooblasti posamezna država članica.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-91" title="page-6">
      […]
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-92" title="page-6">
      3. Upravičeni zneski, določeni v skladu s členom 2, se ob upoštevanju drugega pododstavka tega odstavka knjižijo na račune 
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-93" title="page-6">
      [običajno imenovane ‚računi A‘] najpozneje prvi delovni dan po 19. dnevu drugega meseca, ki sledi mesecu, v katerem je bil upravičeni znesek določen.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-94" title="page-6">
      Določeni upravičeni zneski, ki niso knjiženi na računih iz prvega pododstavka, ker še niso izterjani in zanje ni bilo predloženo jamstvo, se v obdobju iz prvega pododstavka prikazujejo na posebnih računih [običajno imenovanih ‚računi B‘]. Države članice lahko uporabijo isti postopek, kadar se višina določenih upravičenih zneskov, za katere je bilo predloženo jamstvo, izpodbija in bi se po rešitvi nastalega spora lahko spremenila.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-95" title="page-6">
      […]“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">8.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 9(1), prvi pododstavek, Uredbe št. 609/2014, katerega besedilo v bistvu ustreza besedilu člena 9(1), prvi pododstavek, Uredbe št. 1150/2000, določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-97" title="page-6">
      „Po postopku iz člena 10 vse države članice lastna sredstva knjižijo v dobro računa, ki je v imenu Komisije odprt pri ministrstvu za finance ali organu, ki ga je država članica pooblastila.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">9.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ta določba je bila s 1. oktobrom 2016 spremenjena s členom 9(1) Uredbe Sveta (EU, Euratom) 2016/804 (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-8" href="#t-8">8</a>
</span>) in se zdaj glasi:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-99" title="page-6">
      „Po postopku iz členov 10, 10a in 10b vsaka država članica lastna sredstva knjiži v dobro računa, ki je v imenu Komisije odprt pri njenem ministrstvu za finance ali nacionalni centralni banki. Ob upoštevanju obračuna negativnih obresti iz tretjega pododstavka se zadevni račun lahko bremeni samo po navodilu Komisije.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">10.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 10(1) Uredbe št. 609/2014, katerega vsebina v bistvu ustreza vsebini člena 10(1) Uredbe št. 1150/2000, določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-101" title="page-7">
      „Ko se odštejejo stroški zbiranja v skladu s členom 2(3) in členom 10(3) Sklepa [2014/335], se tradicionalna lastna sredstva iz člena 2(1)(a) navedenega sklepa vknjižijo najpozneje prvi delovni dan po devetnajstem dnevu drugega meseca, ki sledi mesecu, v katerem je bil določen upravičeni znesek v skladu s členom 2 te uredbe.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-102" title="page-7">
      Upravičeni zneski, ki se prikazujejo na posebnih računih na podlagi drugega pododstavka člena 6(3) te uredbe, pa se vknjižijo najpozneje prvi delovni dan po devetnajstem dnevu drugega meseca, ki sledi mesecu, v katerem so bili upravičeni zneski izterjani.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">11.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V prvotni obliki se je člen 12(1) in (3) Uredbe št. 609/2014, katerega vsebina je bila v bistvu enaka vsebini člena 11(1) in (3) Uredbe št. 1150/2000, glasil tako:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-104" title="page-7">
      „1. Za vsako zamudo pri knjiženju na račun iz člena 9(1) zadevna država članica plača obresti.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-105" title="page-7">
      […]
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-106" title="page-7">
      3. Če država članica ni v ekonomski in monetarni uniji, je uporabljena obrestna mera enaka meri, ki jo uporabljajo centralne banke za refinanciranje glavnice in ki velja na prvi dan zadevnega meseca, povečana za dve odstotni točki; ali, za države članice, za katere obrestna mera centralne banke ni na voljo, najbolj enakovredna mera, ki velja na denarnem trgu te države članice na prvi dan zadevnega meseca, povečana za dve odstotni točki.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-107" title="page-7">
      Ta obrestna mera se poveča za 0,25 odstotne točke za vsak mesec zamude. Povečana obrestna mera velja za celotno obdobje zamude.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">12.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 12(3) Uredbe št. 609/2014 je bil s 1. oktobrom 2016 po začetku veljavnosti Uredbe št. 2016/804 nadomeščen s členom 12(5), ki določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-109" title="page-7">
      „Če država članica ni v ekonomski in monetarni uniji, je uporabljena obrestna mera enaka meri, ki jo uporabljajo centralne banke za refinanciranje glavnice in ki velja na prvi dan zadevnega meseca, oziroma 0 odstotkov, pri čemer se upošteva višja mera, povečana za 2,5 odstotne točke. Za države članice, za katere obrestna mera centralne banke ni na voljo, je uporabljena obrestna mera enaka najbolj enakovredni meri, ki velja na denarnem trgu te države članice na prvi dan zadevnega meseca, oziroma 0 odstotkov, pri čemer se upošteva višja mera, povečana za 2,5 odstotne točke.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-110" title="page-7">
      Ta obrestna mera se poveča za 0,25 odstotne točke za vsak mesec zamude.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-111" title="page-7">
      Skupno povečanje na podlagi prvega in drugega pododstavka ne presega 16 odstotnih točk. Povečana obrestna mera velja za celotno obdobje zamude.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">13.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 13(1) in (2) Uredbe št. 609/2014, v katerem je v bistvu povzet člen 17(1) in (2) Uredbe št. 1150/2000, določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-113" title="page-8">
      „1. Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da so v skladu s to uredbo Komisiji na razpolago zneski v višini upravičenih zneskov, določenih v členu 2.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-114" title="page-8">
      2. Državam članicam ni treba dati Komisiji na razpolago zneskov v višini upravičenih zneskov, določenih v členu 2, ki jih ni mogoče izterjati iz enega od naslednjih razlogov:
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-115" title="page-8">
      (a) zaradi višje sile;
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-116" title="page-8">
      (b) zaradi drugih razlogov, na katere nimajo vpliva.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-117" title="page-8">
      Določeni upravičeni zneski se razglasijo za neizterljive z odločbo pristojnega upravnega organa, ki ugotovi, da jih ni mogoče izterjati.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-118" title="page-8">
      Za določene upravičene zneske se šteje, da so neizterljivi, najpozneje po petih letih od datuma, ko so bili določeni v skladu s členom 2, ali ko je v primeru upravne ali sodne pritožbe izdana, uradno sporočena ali objavljena dokončna ali pravnomočna odločba.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-119" title="page-8">
      […]“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">3.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Uredba (EU, Euratom) št. 608/2014</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">14.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede obdobja po 1. januarju 2014 člen 2 Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 608/2014 z dne 26. maja 2014 o določitvi izvedbenih ukrepov za sistem virov lastnih sredstev Evropske unije, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-9" href="#t-9">9</a>
</span>) naslovljen „Ukrepi za kontrolo in nadzor“, določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-122" title="page-8">
      „1. Lastna sredstva iz člena 2(1) Sklepa [2014/335] se pregledujejo, kot je določeno v tej uredbi, brez poseganja v Uredbo [št. 1553/89 (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-10" href="#t-10">10</a>
</span>)] […].
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-123" title="page-8">
      2. Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da so Komisiji dana na razpolago lastna sredstva iz člena 2(1) Sklepa [2014/335].
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-124" title="page-8">
      3. Kadar se ukrepi za kontrolo in nadzor nanašajo na tradicionalna lastna sredstva iz člena 2(1)(a) Sklepa [2014/335]:
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-125" title="page-8">
      (a) države članice izvajajo preverjanja in preiskave v zvezi z določanjem in dajanjem na razpolago teh lastnih sredstev;
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-126" title="page-9">
      […]
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-127" title="page-9">
      (c) države članice Komisijo na njeno zahtevo povežejo z inšpekcijskimi pregledi, ki jih izvajajo. Kadar je Komisija povezana z inšpekcijskim pregledom, ima dostop, kolikor je to potrebno zaradi uporabe te uredbe, do dokazil v zvezi z določitvijo lastnih sredstev in njihovim dajanjem na razpolago ter do vseh drugih ustreznih dokumentov v zvezi z navedenimi dokazili;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-128" title="page-9">
      (d) Komisija lahko sama izvaja inšpekcijske preglede na kraju samem. Zastopnikom, ki jih Komisija pooblasti za tak inšpekcijski pregled, se omogoči dostop do dokumentov, kot je določeno za inšpekcijske preglede iz točke (c). Države članice omogočijo navedene inšpekcijske preglede;
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-129" title="page-9">
      […]“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">15.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 5 Uredbe št. 608/2014, naslovljen „Poročanje o goljufijah in nepravilnostih, ki vplivajo na upravičene zneske tradicionalnih lastnih sredstev“, v odstavku 1 določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-131" title="page-9">
      „V zvezi s tradicionalnimi lastnimi sredstvi iz člena 2(1)(a) Sklepa [2014/335] države članice v dveh mesecih po koncu vsakega četrtletja pošljejo Komisiji opis ugotovljenih primerov goljufij in nepravilnosti glede upravičenih zneskov, ki presegajo 10.000 EUR.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-132" title="page-9">
      V roku iz prvega pododstavka vsaka država članica predloži podatke o stanju goljufij in nepravilnosti, o katerih je že poročala Komisiji, za katere pa pred tem še ni navedla, ali bodo zneski izterjani, razveljavljeni ali jih ni mogoče izterjati.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">4.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Uredba št. 1553/89</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">16.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 2(1) Uredbe št. 1553/89 določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-135" title="page-9">
      „Osnova za sredstva DDV se določi iz obdavčljivih transakcij, navedenih v členu 2 [Šeste direktive] Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero [(UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 9, zvezek 1, str. 23)] […].“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">17.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 3, prvi odstavek, te uredbe določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-137" title="page-9">
      „Brez poseganja v člen[a] 5 in 6 se za določeno koledarsko leto osnova za sredstva DDV izračuna tako, da se skupni neto prihodki iz DDV, ki jih pobere država članica v navedenem letu, delijo s stopnjo, po kateri je bil DDV odmerjen v navedenem letu.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">B.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Carinsko pravo</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">1.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Carinski zakonik Skupnosti</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">18.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 13 Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-11" href="#t-11">11</a>
</span>) kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 648/2005 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. aprila 2005 (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-12" href="#t-12">12</a>
</span>) (v nadaljevanju: carinski zakonik Skupnosti), je določal:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-141" title="page-10">
      „1. Carinski organi lahko v skladu s pogoji iz veljavnih predpisov opravljajo vse kontrole, ki jih štejejo za potrebne in zagotavljajo pravilno izvajanje carinskih predpisov in druge zakonodaje, ki ureja vstop, izstop, tranzit, prenos in posebno uporabo blaga, ki se giblje med carinskim območjem Skupnosti in tretjimi državami kot tudi v zvezi s prisotnostjo blaga, ki nima statusa Skupnosti. Če mednarodni sporazumi tako predvidevajo, se za pravilno izvajanje zakonodaje Skupnosti carinske kontrole lahko opravijo tudi v tretji državi.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-142" title="page-10">
      2. Carinske kontrole, razen kontrole na kraju samem, temeljijo na analizi tveganj z uporabo metod avtomatske obdelave podatkov, z namenom določitve in kvantifikacije tveganj in razvoja potrebnih ukrepov za oceno tveganj na osnovi meril, razvitih na nacionalni ravni, na ravni Skupnosti in, če je primerno, na mednarodni ravni.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-143" title="page-10">
      Postopek odbora se uporabi za določitev skupnega okvira za obvladovanje tveganj in za določitev skupnih meril in prednostnih kontrolnih območij.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-144" title="page-10">
      Države članice v sodelovanju s Komisijo izdelajo elektronski sistem za izvajanje obvladovanja tveganj.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-145" title="page-10">
      3. Kadar kontrole opravljajo organi, ki niso carinski organi, se take kontrole izvajajo v tesnem sodelovanju s carinskimi organi, kadar koli je to mogoče istočasno in na istem mestu.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-146" title="page-10">
      […]“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">19.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Naslov II carinskega zakonika Skupnosti je vseboval poglavje 3, naslovljeno „Carinska vrednost blaga“ in sestavljeno iz členov od 28 do 36.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">20.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 29 tega zakonika je določal:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-149" title="page-10">
      „1. Carinska vrednost uvoženega blaga je njegova transakcijska vrednost, to pomeni cena, ki je bila za blago ob prodaji za izvoz na carinsko območje Skupnosti dejansko plačana ali ki jo je treba plačati, po potrebi po uskladitvi, opravljeni v skladu s členoma 32 in 33 […]:
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-150" title="page-11">
      […]
    </p>
    <p class="C29Marge0doubleretrait" id="para-151" title="page-11">
      2. (a) Pri ugotavljanju, ali je transakcijska vrednost sprejemljiva za izvajanje odstavka 1, dejstvo, da sta kupec in prodajalec povezana, samo po sebi še ne predstavlja zadostnega razloga, da bi se transakcijska vrednost štela za nesprejemljivo. Če je potrebno, se preverijo okoliščine, ki spremljajo prodajo, in sprejme transakcijska vrednost, če povezanost ni vplivala na ceno. […]
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-152" title="page-11">
      […]
    </p>
    <p class="C29Marge0doubleretrait" id="para-153" title="page-11">
      3. (a) Dejansko plačana ali plačljiva cena je celotno plačilo, ki ga kupec opravi ali mora opraviti prodajalcu ali v prodajalčevo korist za uvoženo blago in vključuje vsa plačila, ki jih kot pogoj za prodajo uvoženega blaga kupec opravi ali mora opraviti prodajalcu ali tretji osebi zaradi izpolnitve prodajalčeve obveznosti. […]
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-154" title="page-11">
      […]“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">21.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 30 navedenega zakonika je določal:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-156" title="page-11">
      „1. Če carinske vrednosti ni mogoče določiti z uporabo člena 29, je treba po vrstnem redu uporabiti točke (a), (b), (c) in (d) odstavka 2 in sicer v skladu s prvo ustrezno točko, ki omogoča njeno določitev […]
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-157" title="page-11">
      2. Carinske vrednosti, določene z uporabo tega člena, so naslednje:
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-158" title="page-11">
      (a) transakcijska vrednost enakega blaga, ki je bilo prodano za izvoz v Skupnost in izvoženo v istem ali približno istem času kot blago, ki ga je treba ovrednotiti;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-159" title="page-11">
      (b) transakcijska vrednost podobnega blaga, ki je bilo prodano za izvoz v Skupnost in izvoženo v istem ali približno istem času kot blago, ki ga je treba ovrednotiti;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-160" title="page-11">
      (c) vrednost na podlagi cene na enoto, po kateri se uvoženo blago ali uvoženo enako ali podobno blago v največji skupni količini proda v Skupnosti osebam, ki niso povezane s prodajalci;
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-161" title="page-11">
      (d) izračunana vrednost […]
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-162" title="page-11">
      […]“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">22.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 31 carinskega zakonika Skupnosti je določal:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-164" title="page-11">
      „1. Če carinske vrednosti uvoženega blaga ni mogoče določiti z uporabo členov 29 in 30, se ta na podlagi razpoložljivih podatkov v Skupnosti določi z ustreznimi [razumnimi] metodami, ki so skladne z načeli in splošnimi določbami:
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">sporazuma o izvajanju člena VII Splošnega sporazuma o tarifah in trgovini [iz] leta 1994,</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">člena VII Splošnega sporazuma o tarifah in trgovini [iz] leta 1994, </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">z določbami tega poglavja.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-168" title="page-12">
      2. Carinska vrednost, določena z uporabo odstavka 1, ne temelji na:
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-169" title="page-12">
      (a) prodajni ceni, ki jo ima blago, izdelano v Skupnosti, v Skupnosti;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-170" title="page-12">
      (b) sistemu, po katerem se za carinske namene upošteva višja od dveh možnih vrednosti;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-171" title="page-12">
      (c) ceni blaga na notranjem trgu države izvoza;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-172" title="page-12">
      (d) drugih proizvodnih stroških, kot so izračunane vrednosti, ki so bile določene za enako ali podobno blago v skladu s členom 30(2)(d);
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-173" title="page-12">
      (e) cenah za izvoz v državo, ki ne sestavlja carinskega območja Skupnosti;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-174" title="page-12">
      (f) najnižjih carinskih vrednostih; ali
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-175" title="page-12">
      (g) poljubnih ali fiktivnih vrednostih.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">23.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 68 tega zakonika je določal:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-177" title="page-12">
      „Carinski organi lahko zaradi preverjanja sprejetih deklaracij:
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-178" title="page-12">
      (a) preverijo dokumente, ki se nanašajo na deklaracijo, in dokumente, ki so ji priloženi. Carinski organi lahko od deklaranta zahtevajo, da jim predloži dodatne dokumente zaradi preverjanja točnosti navedb v deklaraciji;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-179" title="page-12">
      (b) pregledajo blago in po potrebi vzamejo vzorce blaga zaradi analize ali podrobnega preverjanja.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">24.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 71 navedenega zakonika je določal:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-181" title="page-12">
      „1. Rezultati preverjanja deklaracije služijo kot podlaga za uporabo določb o carinskem postopku, v katerega je dano blago.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-182" title="page-12">
      2. Če se deklaracija ne preveri, se določbe odstavka 1 uporabijo na podlagi navedb v deklaraciji.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">25.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 217 carinskega zakonika Skupnosti je določal:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-184" title="page-12">
      „1. Vsak znesek uvoznih ali izvoznih dajatev, ki je posledica carinskega dolga[,] […] morajo carinski organi, takoj potem, ko so jim na voljo potrebni podatki, izračunati in vnesti v računovodske evidence ali kakšne druge ustrezne nosilce podatkov (vknjižba).
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-185" title="page-13">
      […]
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-186" title="page-13">
      2. Podrobnosti vknjižbe zneskov dajatev določijo države članice. Ti postopki se lahko razlikujejo glede na to, ali je ob upoštevanju pogojev, pod katerimi je nastal carinski dolg, plačilo teh zneskov za carinske organe zagotovljeno ali ne.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">26.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 218(1) tega zakonika je določal:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-188" title="page-13">
      „Če nastane carinski dolg s sprejemom deklaracije blaga za kateri drugi postopek, kot je postopek začasnega uvoza z delno oprostitvijo uvoznih dajatev, ali s kakršnim koli drugim dejanjem, ki ima enak pravni učinek kot sprejem takšne deklaracije, se mora vknjižba zneska, ki ustreza temu carinskemu dolgu, opraviti takoj po izračunu tega zneska in najkasneje drugi dan, ki sledi dnevu prepustitve blaga.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">27.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 220(1) navedenega zakonika je določal:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-190" title="page-13">
      „Če znesek dajatev, ki izhaja iz carinskega dolga, ni bil vknjižen v skladu s členoma 218 in 219 ali je bil vknjižen nižji znesek od zakonsko dolgovanega, se mora vknjižba zneska izterjevanih dajatev, ali preostalega izterjevanega zneska dajatev, opraviti v roku dveh dni, ki se šteje od dneva, ko carinski organi to ugotovijo in lahko izračunajo zakonsko dolgovani znesek ter določijo dolžnika (naknadna vknjižba). Ta rok se lahko podaljša v skladu s členom 219.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">28.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 221 istega zakonika je določal:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-192" title="page-13">
      „1. Znesek dajatev se mora dolžniku takoj po vknjižbi v skladu z ustreznimi postopki sporočiti.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-193" title="page-13">
      […]
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-194" title="page-13">
      3. Po poteku treh let od datuma, ko je carinski dolg nastal, se dolžniku ne pošlje obvestilo. Ta rok se odloži z dnem, ko je vložena pritožba v smislu člena 243[,] za toliko časa, kolikor traja pritožbeni postopek.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-195" title="page-13">
      4. Če je carinski dolg posledica dejanja, ki je bilo v trenutku, ko se je zgodilo, zavezano sprožitvi kazenskega postopka na sodišču, se lahko znesek, opredeljen z veljavnimi določbami, sporoči dolžniku po izteku triletnega roka iz odstavka 3.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">2.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Carinski zakonik Unije</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">29.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 3 Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-13" href="#t-13">13</a>
</span>) (v nadaljevanju: carinski zakonik Unije) določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-198" title="page-14">
      „Carinski organi so prvenstveno odgovorni za nadzor mednarodne trgovine Unije, s čimer prispevajo k pravični in odprti trgovini, izvajanju zunanjih vidikov notranjega trga, skupni trgovinski politiki in drugim skupnim politikam Unije, ki vplivajo na trgovino, ter k splošni varnosti dobavne verige. Carinski organi uvedejo ukrepe, katerih cilj je predvsem naslednje:
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-199" title="page-14">
      (a) zaščita finančnih interesov Unije in njenih držav članic;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-200" title="page-14">
      (b) zaščita Unije pred nepravično in nezakonito trgovino ob podpori zakoniti poslovni dejavnosti;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-201" title="page-14">
      (c) zagotovitev varnosti in varstva Unije in njenih prebivalcev ter varstva okolja, po potrebi v tesnem sodelovanju z drugimi organi; in 
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-202" title="page-14">
      (d) ohranitev ustreznega ravnotežja med carinsko kontrolo in olajševanjem zakonite trgovine.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">30.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 46 carinskega zakonika Unije, naslovljen „Obvladovanje tveganja in carinske kontrole“, določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-204" title="page-14">
      1. Carinski organi lahko opravijo vsako carinsko kontrolo, ki jo štejejo za potrebno.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-205" title="page-14">
      Carinske kontrole lahko vključujejo zlasti pregledovanje blaga, jemanje vzorcev, preverjanje pravilnosti in popolnosti informacij, navedenih v deklaraciji ali obvestilu, in obstoja, pristnosti, pravilnosti in veljavnosti dokumentov, pregledovanje računov gospodarskih subjektov in drugih evidenc, pregledovanje prevoznih sredstev, pregledovanje prtljage ter drugega blaga, ki ga potniki nosijo s seboj ali na sebi, ter opravljanje uradnih poizvedb in podobna dejanja.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-206" title="page-14">
      2. Carinske kontrole, ki niso naključni pregledi, temeljijo predvsem na analizi tveganja z uporabo tehnik elektronske obdelave podatkov, z namenom prepoznavanja in ocenjevanja tveganja ter oblikovanja potrebnih protiukrepov na podlagi meril, oblikovanih na nacionalni ravni in ravni Unije in, kadar so na razpolago, na mednarodni ravni.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-207" title="page-14">
      3. Carinske kontrole se izvajajo znotraj skupnega okvira za obvladovanje tveganja, ki temelji na izmenjavi informacij o tveganju in rezultatov analize tveganja med carinskimi upravami ter določa skupna merila in standarde tveganja, kontrolne ukrepe in prednostna kontrolna področja.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-208" title="page-14">
      Kontrole, ki temeljijo na takih informacijah in merilih, se izvajajo brez poseganja v druge kontrole, ki se izvajajo v skladu z odstavkom 1 ali drugimi veljavnimi določbami.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-209" title="page-14">
      4. Carinski organi izvajajo obvladovanje tveganja, da bi razlikovali med stopnjami tveganja v zvezi z blagom, ki je predmet carinske kontrole ali nadzora, ter določili, ali bo blago predmet posebne carinske kontrole, in če bo, kje.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-210" title="page-15">
      Obvladovanje tveganja zajema dejavnosti, kot so zbiranje podatkov in informacij, analiziranje in ocenjevanje tveganja, predpisovanje in sprejemanje ukrepov ter redno spremljanje in pregledovanje navedenega postopka in njegovih rezultatov, in sicer na podlagi mednarodnih virov in strategij, virov in strategij Unije ter nacionalnih virov in strategij.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-211" title="page-15">
      5. Carinski organi si izmenjajo informacije o tveganju in rezultate analize tveganja, kadar:
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-212" title="page-15">
      (a) carinski organ oceni, da je tveganje precejšnje in da je potrebna carinska kontrola, poleg tega pa rezultati kontrole kažejo, da se je zgodil dogodek, ki povzroča tveganje; ali
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-213" title="page-15">
      (b) iz rezultatov kontrole ne izhaja, da se je zgodil dogodek, ki povzroča tveganje, vendar zadevni carinski organ meni, da nevarnost pomeni visoko tveganje drugje v Uniji.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-214" title="page-15">
      6. Za oblikovanje skupnih meril in standardov tveganja, kontrolnih ukrepov in prednostnih kontrolnih področij iz odstavka 3 se upošteva vse naslednje:
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-215" title="page-15">
      (a) sorazmernost glede na tveganje;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-216" title="page-15">
      (b) nujnost potrebnega izvajanja kontrol;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-217" title="page-15">
      (c) verjeten učinek na trgovinske tokove, posamezne države članice in vire, povezane s kontrolo.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-218" title="page-15">
      7. Skupna merila in standardi tveganja iz odstavka 3 vključujejo:
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-219" title="page-15">
      (a) opis tveganj;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-220" title="page-15">
      (b) dejavnike ali kazalnike tveganja, ki naj se uporabljajo za izbor blaga ali gospodarskih subjektov za carinsko kontrolo;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-221" title="page-15">
      (c) vrsto carinskih kontrol, ki naj jih izvajajo carinski organi; in
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-222" title="page-15">
      (d) trajanje uporabe carinskih kontrol iz točke (c).
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-223" title="page-15">
      8. Prednostna kontrolna področja zajemajo določene carinske postopke, vrste blaga, prometne poti, vrste prevoza ali gospodarske subjekte, za katere v nekem obdobju veljajo višje stopnje analize tveganja in carinskih kontrol, brez poseganja v druge kontrole, ki jih običajno izvajajo carinski organi.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">31.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 53 carinskega zakonika Unije, naslovljen „Pretvorba valute“, v odstavku 1 določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-225" title="page-15">
      „Pristojni organi objavijo veljavni menjalni tečaj in/ali je ta objavljen na spletnih straneh, kadar je potrebna pretvorba valute zaradi enega od naslednjih razlogov:
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-226" title="page-16">
      (a) ker so elementi, ki se uporabljajo za določitev carinske vrednosti blaga, izraženi v valuti, ki ni valuta države članice, v kateri se določa carinska vrednost;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-227" title="page-16">
      (b) ker je v nacionalnih valutah vrednost eura potrebna za določitev tarifne uvrstitve blaga in zneska uvozne in izvozne dajatve, vključno z mejnimi vrednostmi v skupni carinski tarifi.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">32.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člena 70 in 74 tega zakonika vsebujeta pravila o carinski vrednosti blaga, ki v bistvu ustrezajo pravilom iz členov od 29 do 31 carinskega zakonika Skupnosti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">33.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V skladu s členom 101(1) carinskega zakonika Unije znesek plačljive uvozne ali izvozne dajatve določijo carinski organi, pristojni v kraju, kjer carinski dolg nastane ali se šteje, da je nastal, v skladu s členom 87 tega zakonika, takoj ko dobijo potrebne podatke.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">34.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 103 navedenega zakonika, naslovljen „Zastaranje carinskega dolga“, v odstavkih 1 in 2 določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-231" title="page-16">
      „1. Po poteku treh let od dne, ko je carinski dolg nastal, se dolžnik o njem ne obvešča.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-232" title="page-16">
      2. Kadar carinski dolg nastane kot posledica dejanja, zaradi katerega bi bil v trenutku, ko je bilo storjeno, mogoč kazenski pregon, se rok treh let, določen v odstavku 1, podaljša na najmanj pet let in največ deset let v skladu z nacionalnim pravom.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">35.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 105 carinskega zakonika Unije, naslovljen „Čas vknjižbe“, v odstavku 3 določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-234" title="page-16">
      „Kadar carinski dolg nastane v okoliščinah, ki niso zajete z odstavkom 1, se znesek plačljive uvozne ali izvozne dajatve vknjiži v štirinajstih dneh od dne, ko carinski organi lahko izračunajo zadevni znesek uvozne ali izvozne dajatve in sprejmejo odločitev.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">36.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 188 tega zakonika, naslovljen „Preverjanje carinske deklaracije“, določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-236" title="page-16">
      „Carinski organi lahko zaradi preverjanja točnosti navedb, vsebovanih v carinski deklaraciji, ki je bila sprejeta:
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-237" title="page-16">
      (a) pregledajo deklaracijo in spremne listine;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-238" title="page-16">
      (b) zahtevajo, da deklarant predloži dodatne listine;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-239" title="page-16">
      (c) pregledajo blago;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-240" title="page-16">
      (d) vzamejo vzorce blaga zaradi analize ali podrobnejšega pregleda blaga.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">37.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 191 navedenega zakonika, naslovljen „Rezultati preverjanja“, določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-242" title="page-17">
      „1. Rezultati preverjanja carinske deklaracije so podlaga za uporabo določb, ki urejajo carinski postopek, v katerega je dano blago.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-243" title="page-17">
      2. Kadar se carinska deklaracija ne preveri, se odstavek 1 uporabi na podlagi navedb v navedeni deklaraciji.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-244" title="page-17">
      3. Rezultati preverjanja carinskih organov imajo enako dokazno moč na celotnem carinskem območju Unije.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">3.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Uredba za izvajanje</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">38.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 181a Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe št. 2913/92, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-14" href="#t-14">14</a>
</span>) kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1335/2003 z dne 25. julija 2003 (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-15" href="#t-15">15</a>
</span>) (v nadaljevanju: uredba za izvajanje), določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-247" title="page-17">
      „1. Carinskim organom ni treba določati carinske vrednosti uvoznega blaga na osnovi metode transakcijske vrednosti, če v skladu s postopkom iz odstavka 2 niso prepričani, na podlagi upravičenega dvoma, da prijavljena vrednost predstavlja celoten znesek, plačan ali ki se plača, kakor je navedeno v členu 29 zakonika.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-248" title="page-17">
      2. Kadar so carinski organi v dvomih, kakor je opisano v odstavku 1, lahko zaprosijo za dodatne informacije v skladu s členom 178(4). Če se ti dvomi nadaljujejo, morajo carinski organi pred končno odločitvijo obvestiti zadevno osebo, pisno, če se zahteva, o razlogih za te dvome in ji primerno omogočiti, da odgovori. Končna odločitev in razlogi zanjo se zadevni osebi sporočijo v pisni obliki.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">39.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 248(1) uredbe za izvajanje določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-250" title="page-17">
      „Ko se odobri prepustitev blaga, se vknjižijo uvozne dajatve, ugotovljene na podlagi navedb v carinski deklaraciji. Če carinski organi ocenjujejo, da je na podlagi preverjanj, ki so jih opravili, znesek dajatev lahko višji, kakor izhaja iz navedb v deklaraciji, poleg tega zahtevajo predložitev ustreznega zavarovanja za pokritje razlike med zneskom, navedenim v deklaraciji, in tistim, ki se lahko nazadnje obračuna za to blago. Vendar lahko deklarant namesto predložitve tega zavarovanja zahteva takojšnje vknjiženje zneska dajatev, ki se lahko nazadnje zaračuna za blago.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">4.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Izvedbena uredba</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">40.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 48 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/2447 z dne 24. novembra 2015 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o carinskem zakoniku Unije (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-16" href="#t-16">16</a>
</span>) (v nadaljevanju: izvedbena uredba), naslovljen „Določbe o tarifnem menjalnem tečaju“, v odstavku 1 določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-253" title="page-18">
      „Vrednost eura, ki se zahteva v skladu s členom 53(1)(b) zakonika, se določi enkrat mesečno.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-254" title="page-18">
      Menjalni tečaj, ki se uporablja, je zadnji tečaj, ki ga določi Evropska centralna banka pred predzadnjim dnem v mesecu, in se uporablja ves naslednji mesec.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-255" title="page-18">
      Če se tečaj, ki se uporabi na začetku meseca, za več kot 5 % razlikuje od tečaja, ki ga Evropska centralna banka objavi pred 15. dnem istega meseca, se poznejši tečaj uporablja od 15. dne do konca zadevnega meseca.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">41.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 140 izvedbene uredbe, naslovljen „Zavrnitev deklarirane transakcijske vrednosti“ in namenjen izvajanju člena 70(1) carinskega zakonika Unije, določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-257" title="page-18">
      „1. Če carinski organi utemeljeno dvomijo, da deklarirana transakcijska vrednost predstavlja celoten plačan ali plačljiv znesek iz člena 70(1) zakonika, lahko od deklaranta zahtevajo predložitev dodatnih informacij.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-258" title="page-18">
      2. Če njihovi dvomi niso odpravljeni, se lahko carinski organi odločijo, da vrednosti blaga ni mogoče določiti v skladu s členom 70(1) zakonika.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">42.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 144 izvedbene uredbe, naslovljen „Rezervna metoda“ in namenjen izvajanju člena 74(3) carinskega zakonika Unije, določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-260" title="page-18">
      „1. Pri določanju carinske vrednosti na podlagi člena 74(3) zakonika se lahko uporabi prožnost glede uporabe metod, določenih v členih 70 in 74(2) zakonika. Tako določena vrednost v največji možni meri temelji na prej določenih carinskih vrednostih.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-261" title="page-18">
      2. Če carinske vrednosti ni mogoče določiti na podlagi odstavka 1, se uporabijo druge ustrezne metode. V tem primeru se carinska vrednost ne določi na podlagi naslednjega:
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-262" title="page-18">
      (a) prodajne cene na carinskem območju Unije za blago, izdelano na carinskem območju Unije;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-263" title="page-18">
      (b) sistema, po katerem se za carinsko vrednotenje uporablja višja od dveh možnih vrednosti;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-264" title="page-19">
      (c) cene blaga na domačem trgu države izvoza;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-265" title="page-19">
      (d) drugih proizvodnih stroškov, razen izračunanih vrednosti, ki so bile določene za enako ali podobno blago v skladu s členom 74(2)(d);
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-266" title="page-19">
      (e) cen za izvoz v tretjo državo;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-267" title="page-19">
      (f) najnižjih carinskih vrednosti;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-268" title="page-19">
      (g) arbitrarnih ali fiktivnih vrednosti.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">43.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 244 izvedbene uredbe, naslovljen „Predložitev zavarovanja“, ki je določba, namenjena izvajanju člena 191 carinskega zakonika Unije, določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-270" title="page-19">
      „Če carinski organi menijo, da lahko preverjanje carinske deklaracije privede do zneska uvozne ali izvozne dajatve ali drugih dajatev, ki bi bile plačljive, višjega od tistega, ki izhaja iz navedb v carinski deklaraciji, je prepustitev blaga pogojena s predložitvijo zavarovanja, ki zadostuje za pokritje razlike med zneskom v skladu s podatki v carinski deklaraciji in zneskom, ki je lahko dejansko plačljiv.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-271" title="page-19">
      Vendar lahko deklarant namesto vložitve tega zavarovanja zahteva takojšnje obvestilo o carinskem dolgu, ki bi ga morda moral nazadnje plačati za blago.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">C.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pravo na področju DDV</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">44.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 2(1) Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-17" href="#t-17">17</a>
</span>) kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 2009/69/ES z dne 25. junija 2009 (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-18" href="#t-18">18</a>
</span>) (v nadaljevanju: Direktiva 2006/112), določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-274" title="page-19">
      „Predmet DDV so naslednje transakcije:
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-275" title="page-19">
      […]
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-276" title="page-19">
      (b) pridobitve blaga znotraj Skupnosti, ki jih za plačilo na ozemlju države članice opravi:
    </p>
    <p class="C11Marge1avecretrait" id="para-277" title="page-19">
      (i) davčni zavezanec, ki deluje kot tak, ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, če je prodajalec davčni zavezanec, ki deluje kot tak […];
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-278" title="page-19">
      […]
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-279" title="page-19">
      (d) uvoz blaga.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">45.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V skladu s členom 73 te direktive „davčna osnova zajema vse, kar predstavlja plačilo, ki ga je prejel ali ga bo prejel dobavitelj ali izvajalec od pridobitelja, prejemnika ali tretje osebe za te dobave“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">46.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 83 navedene direktive določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-282" title="page-20">
      „Pri pridobitvi blaga znotraj Skupnosti se davčna osnova določi na podlagi istih elementov, kot se uporabljajo v skladu s poglavjem 2 za določitev davčne osnove za dobave enakega blaga na ozemlju zadevne države članice. Pri transakcijah, ki se obravnavajo kot pridobitve blaga znotraj Skupnosti iz členov 21 in 22, davčno osnovo sestavlja nabavna cena blaga ali podobnega blaga ali ob odsotnosti nabavne cene, lastna cena blaga, določena v trenutku dobave.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">47.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 85 Direktive 2006/112 določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-284" title="page-20">
      „Pri uvozu blaga davčno osnovo sestavlja vrednost, ki je v skladu z veljavnimi določbami Skupnosti določena kot carinska vrednost.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">48.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 86(1) te direktive določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-286" title="page-20">
      „Davčna osnova vključuje, če že niso vključeni, naslednje elemente:
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-287" title="page-20">
      (a) davke, dajatve, prelevmane in druge dajatve, ki se plačajo zunaj države članice uvoza in tiste, ki se plačajo zaradi uvoza, razen DDV;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-288" title="page-20">
      (b) postranske stroške, kot so provizije, stroški pakiranja, prevoza in zavarovanja, ki nastanejo do prvega namembnega kraja na ozemlju države članice uvoza, kakor tudi stroške, ki izvirajo iz prevoza v drug namembni kraj v Skupnosti, če je ta kraj znan, ko nastane obdavčljivi dogodek.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">49.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 87 Direktive 2006/112 določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-290" title="page-20">
      „Davčna osnova ne vključuje naslednjih elementov:
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-291" title="page-20">
      (a) znižanja cen zaradi popusta za predčasno plačilo;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-292" title="page-20">
      (b) popustov na ceno in rabatov, odobrenih pridobitelju in obračunanih v trenutku, ko je izvršen uvoz.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-293" title="page-20">
      […]“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">50.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 138 te direktive določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-295" title="page-20">
      „1. Države članice oprostijo dobave blaga, ki ga prodajalec ali pridobitelj, ali druga oseba za njun račun odpošlje ali odpelje z ozemlja vsake od njih, vendar znotraj Skupnosti, opravljene za drugega davčnega zavezanca ali pravno osebo, ki ni davčni zavezanec, ki deluje kot taka v državi članici, ki ni država članica, v kateri se odpošiljanje ali prevoz blaga začne.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-296" title="page-21">
      2. Razen dobav iz odstavka 1, države članice oprostijo naslednje transakcije:
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-297" title="page-21">
      […]
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-298" title="page-21">
      (c) dobave blaga v obliki prenosa v drugo državo članico, za katere bi se priznale oprostitve iz odstavka 1 in točk (a) in (b), če bi bile opravljene za račun drugega davčnega zavezanca.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">51.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 143 navedene direktive določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-300" title="page-21">
      „1. Države članice oprostijo naslednje transakcije:
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-301" title="page-21">
      […]
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-302" title="page-21">
      (d) uvoz blaga, poslanega ali odpeljanega s tretjega ozemlja ali tretje države v državo članico, ki ni država, v kateri se odpošiljanje ali prevoz blaga konča, če je dobava takega blaga, ki jo opravi uvoznik, določen ali priznan za osebo, dolžno plačati davek v skladu s členom 201, oproščena v skladu s členom 138;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-303" title="page-21">
      […]
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-304" title="page-21">
      2. Oprostitev iz točke (d) odstavka 1 velja v primerih, ko uvozu blaga sledi dobava blaga, oproščenega v skladu s členom 138(1) in (2)(c), le če uvoznik v trenutku uvoza pristojnim organom države članice uvoza zagotovi vsaj naslednje informacije:
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-305" title="page-21">
      (a) svojo identifikacijsko številko za DDV, izdano v državi članici uvoza, ali identifikacijsko številko za DDV svojega davčnega zastopnika, ki je dolžan plačati DDV, izdano v državi članici uvoza;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-306" title="page-21">
      (b) identifikacijsko številko za DDV stranke, ki ji je blago dobavljeno v skladu s členom 138(1), izdano v drugi državi članici, ali svojo identifikacijsko številko za DDV, izdano v državi članici, v kateri se odpošiljanje ali prevoz blaga konča, če je blago predmet prenosa v skladu s členom 138(2)(c);
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-307" title="page-21">
      (c) dokaz, da je uvoženo blago namenjeno, da se odpelje ali odpošlje iz države članice uvoza v drugo državo članico.
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">52.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar lahko države članice določijo, da se dokaz iz točke (c) pristojnim organom predloži izključno na zahtevo.“</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">III.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Dejansko stanje in predhodni postopek</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">A.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Dejansko stanje</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">53.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">S 1. januarjem 2005 je Evropska unija odpravila vse veljavne kvote za uvoz tekstilnih izdelkov in oblačil s poreklom iz držav članic Svetovne trgovinske organizacije, vključno s Kitajsko.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">54.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) je 20. aprila 2007 državam članicam poslal sporočilo o medsebojni pomoči 2007/015, da bi jih obvestil o tveganju prenizkega vrednotenja tekstilnih in obutvenih izdelkov, uvoženih iz Kitajske.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">55.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">S tem sporočilom je OLAF vse države članice pozval, prvič, naj analizirajo uvoz tekstilnih in obutvenih izdelkov s poreklom zlasti iz Kitajske, da bi zaznale morebitne indice o prenizko ovrednotenem uvozu, in drugič, naj pri carinjenju, ki se izvaja za tak uvoz, opravljajo ustrezne kontrole.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">56.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zatem je OLAF, da bi državam članicam pomagal odkriti prenizko ovrednotene pošiljke tekstilnih in obutvenih izdelkov, v sodelovanju s Skupnim raziskovalnim središčem Komisije (v nadaljevanju: JRC) razvil orodje za ocenjevanje tveganj na podlagi podatkov na ravni Unije (v nadaljevanju: metodologija OLAF). Pri tem orodju se najprej izračuna popravljena povprečna cena za vsak tekstilni in obutveni izdelek, uvožen iz Kitajske in zajet s poglavji od 61 do 64 kombinirane nomenklature carinske tarife. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-19" href="#t-19">19</a>
</span>) Popravljene povprečne cene se izračunajo na podlagi mesečnih uvoznih cen zadevnih izdelkov s poreklom iz Kitajske, pridobljenih iz zbirke statističnih podatkov Comext, referenčne podatkovne zbirke za mednarodno trgovino, ki jo upravlja Eurostat, in sicer za obdobje 48 mesecev. Te cene izražajo vrednost na kilogram za vsako zadevno oznako od 495 osemmestnih oznak izdelkov kombinirane nomenklature, ob navedbi države porekla in namembne države v Uniji. Nato se na podlagi aritmetičnega povprečja (netehtanega povprečja) popravljenih povprečnih cen 28 držav članic (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-20" href="#t-20">20</a>
</span>) izračuna povprečje za celotno Unijo (popravljene povprečne cene za Unijo‑28). Za izračun teh povprečij se izključijo skrajne vrednosti, in sicer vrednosti, ki so nenormalno visoke ali nizke, zaradi česar se povprečna cena imenuje „popravljena“. Nazadnje se izračuna vrednost, ki ustreza 50 % popravljene povprečne cene, in ta pomeni „najnižjo sprejemljivo ceno“, ki je prav tako izražena v ceni na kilogram in ki se uporablja kot mejna vrednost, ki carinskim organom držav članic omogoča odkrivanje posebno nizkih vrednosti, prijavljenih ob uvozu, in torej uvoza z visokim tveganjem.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">57.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sporočilo o medsebojni pomoči AM/2009/001, ki ga je OLAF poslal 23. januarja 2009, se je nanašalo na operacijo „Argus“, to je šestmesečno operacijo, v okviru katere je OLAF spremljal trgovino s tekstilnimi in obutvenimi izdelki s poreklom iz različnih tretjih držav, predvsem pa iz Azije, ter državam članicam vsak mesec posredoval seznam izdelkov, uvoženih pretekli mesec, ki so bili opredeljeni kot tvegani v smislu carinske vrednosti. S tem sporočilom je OLAF države članice pozval, naj ga v štirih mesecih obvestijo o vzpostavitvi filtrov tveganja, opredelijo pošiljke z visokim tveganjem in izvajajo preverjanja po carinjenju na podlagi njegovih obvestil.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">58.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Leta 2011 so bile v okviru prednostnega kontrolnega območja, poimenovanega „Discount“ (v nadaljevanju: PKO Discount), ki ga je usklajeval Generalni direktorat Komisije za obdavčenje in carinsko unijo ter pri katerem so sodelovale vse države članice, tudi Združeno kraljestvo, uporabljene najnižje sprejemljive cene, da bi se odkril in preveril uvoz tekstilnih in obutvenih izdelkov s poreklom iz Kitajske, ki je imel tako nizko carinsko vrednost, da je bil sumljiv.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">59.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Leta 2014 je OLAF usklajeval skupno carinsko operacijo, poimenovano „Snake“, katere operativna faza je potekala od 17. februarja do 17. marca 2014 in v kateri so sodelovale vse države članice, pa tudi kitajski carinski organi. Namen vključitve zadnjenavedenih je bil pridobiti izvozne deklaracije, da bi se lahko preverila vrednost zadevnih izdelkov, prijavljena ob uvozu v Unijo. V končnem poročilu o operaciji Snake so bile države članice pozvane, naj še naprej uporabljajo profile tveganja, ki temeljijo na najnižjih sprejemljivih cenah, kot so bili uporabljeni v tej operaciji.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">60.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Potem ko so organi Združenega kraljestva v okviru te operacije izvajali kontrole na podlagi navedenih profilov tveganja, so ugotovili dodatne carinske dajatve za 24 gospodarskih subjektov pri njihovem uvažanju v obdobju treh let med novembrom 2011 in novembrom 2014.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">61.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija je med misijo z inšpekcijskim pregledom 14‑11‑1, ki je potekala v Združenem kraljestvu od 27. do 31. oktobra 2014, preučila obrazce z informacijami o tveganju, obvestila o medsebojni pomoči in 24 naključno izbranih uvoznih transakcij, med katerimi jih je bilo 23 vknjiženih na račun B.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">62.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Organi Združenega kraljestva so med novembrom 2014 in februarjem 2015 zadevnim gospodarskim subjektom poslali odločbe o odmeri navedenih zneskov z izdajo 24 nalogov za naknadno izterjavo, imenovanih „odmerne odločbe C18“ (v nadaljevanju: odmerne odločbe C18 Snake), ki so bile pozneje razveljavljene.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">63.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">OLAF je 16. januarja 2015 uvedel preiskavo, ki je bila posebej osredotočena na nekatere države članice, med katerimi je bilo Združeno kraljestvo, in je zajemala obdobje z začetkom leta 2013.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">64.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Med letoma 2013 in 2016 sta Her Majesty’s Revenue and Customs (davčna in carinska uprava Združenega kraljestva, v nadaljevanju: HMRC) in mejna policija Združenega kraljestva izvajali operacijo „Badminton“. Ta operacija, ki se je nanašala predvsem na goljufije na področju DDV, je bila okvir za začetno kazensko preiskavo v zvezi s štirimi velikimi gospodarskimi subjekti, ki so uvažali zadevne izdelke s poreklom iz Kitajske na podlagi „carinskega postopka 42“, to je postopka, v okviru katerega se ob uvozu plačajo carinske dajatve, DDV pa je treba plačati pozneje v namembni državi članici (v nadaljevanju: carinski postopek 42). (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-21" href="#t-21">21</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">65.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Med februarjem 2015 in julijem 2016 se je Združeno kraljestvo udeležilo desetih sestankov, ki jih je organiziral OLAF ter so se nanašali na prenizko vrednotenje tekstilnih in obutvenih izdelkov s poreklom iz Kitajske.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">66.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">OLAF je 19. in 20. februarja 2015 organiziral prvi dvostranski sestanek s HMRC, namenjen razpravi o nadaljnjih ukrepih v zvezi z operacijo Snake in o uporabi popravljenih povprečnih cen kot kazalnikov tveganja prenizkega carinskega vrednotenja. Na tem sestanku je OLAF navedel, da se obseg uvoza, ki bi lahko bil goljufivo prenizko ovrednoten, ni zmanjšal in da je iz statističnih podatkov razvidno, da Združeno kraljestvo pritegne še več trgovine, ki vključuje goljufije, zaradi ukrepov, ki so jih sprejele druge države članice. HMRC pa je navedla, da namerava poslati naloge za izterjavo DDV in carinskih dajatev, ki so bili utajeni, podjetjem, ki so bila pregledana v okviru operacije Snake in na podlagi analize te uprave, in sicer za skupni znesek več kot 800 milijonov britanskih funtov (GBP).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">67.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Združeno kraljestvo je na ad hoc sestanku 25. in 26. februarja 2015 v zvezi z „goljufijami s prenizkim vrednotenjem“, ki ga je organiziral OLAF in na katerem so sodelovali organi držav članic, znova izrazilo namero izvesti navedeno izterjavo. Na tem sestanku je OLAF „močno priporočil“ med drugim to, naj države članice uporabljajo ustrezne filtre tveganja pri opredeljevanju pošiljk, ki so morda prenizko ovrednotene, zahtevajo zavarovanje za pošiljke, ki so opredeljene kot sumljive, in izvajajo preiskave, da bi določile carinsko vrednost. OLAF je tudi opisal potencialne izgube tradicionalnih lastnih sredstev na ravni Unije zaradi uvoza, ki je lahko prenizko ovrednoten, zlasti glede uvoza v Združeno kraljestvo. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-22" href="#t-22">22</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">68.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">OLAF je 16. junija 2015 poslal sporočilo o medsebojni pomoči 2015/013, s katerim je države članice pozval, naj sprejmejo vse potrebne previdnostne ukrepe, da bi zaščitile finančne interese Unije pred tveganjem prenizko ovrednotenega uvoza tekstilnih in obutvenih izdelkov s poreklom iz Kitajske.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">69.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Združeno kraljestvo je maja 2015 zagnalo operacijo za preprečevanje goljufij s prenizkim vrednotenjem, poimenovano „Breach“. Eden od ciljev te operacije je bil po navedbah Združenega kraljestva ta, da se po razveljavitvi 24 odmernih odločb C18 Snake ugotovi carinska vrednost prenizko ovrednotenega blaga, ki je bilo odkrito med operacijo Snake, in zahteva plačilo utajenih zneskov tradicionalnih lastnih sredstev. Ta operacija je med drugim vključevala predhodne kontrole in naknadne obiske v povezavi s sumljivimi odpremami, analize dokumentov, revizije in preglede, preučitev poslovne narave zadevnih prodaj ter preučitev povezav med uvoznikom, špediterji in drugimi podjetji, pa tudi dejavnosti ozaveščanja o nameri uvoznikov, namenjene prepoznavanju dejavnosti, ki vključujejo goljufije. Poleg tega naj bi bilo opravljenih približno 30 predhodnih pregledov in vzeti naj bi bili vzorci. Izdanih naj bi bilo več odmernih odločb C18. Na obravnavi je Združeno kraljestvo potrdilo, da so se ukrepi, sprejeti v okviru te operacije, še naprej izvajali.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">70.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">OLAF je 28. julija 2015 organiziral drugi dvostranski sestanek s HMRC. Ta uprava je med drugim navedla, da še naprej izvaja postopek za izterjavo več kot 800 milijonov GBP, ki bo po potrebi izvedena po sodni poti, in da je v okviru operacije Breach ustanovila multidisciplinarno projektno skupino, katere cilj je preučiti položaj uvoznikov, vpletenih v trgovino, ki vključuje goljufije. Vendar je HMRC menila, da ima uporaba kazalnikov tveganja, ki temeljijo na povprečnih cenah, nasprotne učinke od želenih in da ni sorazmerna glede na obseg uvoza v Združeno kraljestvo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">71.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">OLAF je 3. februarja 2016 organiziral tretji dvostranski sestanek s HMRC, ki je izjavila, da je Združeno kraljestvo preverilo 16 ciljnih podjetij, na katera se je nanašala operacija Snake. Znova je priporočil, naj HMRC uporabi kazalnike tveganja na ravni Unije, ki temeljijo na najnižji sprejemljivi ceni. Poudaril je visok odstotek uvoza v Združeno kraljestvo, ki se šteje za prenizko ovrednotenega in ki je razlog za obsežne izgube na področju carinskih dajatev.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">72.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">OLAF je 22. in 23. marca 2016 organiziral četrti dvostranski sestanek s HMRC. Potrdil je korist izvajanja kazalnikov tveganja na ravni Unije kot preventivnega uvoznega ukrepa in organom Združenega kraljestva predlagal praktične načine za njihovo postopno izvajanje. Znova je podal pregled trenutnega stanja in razkril, da se izgube tradicionalnih lastnih sredstev v Združenem kraljestvu krepijo, in sicer predvsem zaradi zlorabe carinskega postopka 42.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">73.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Julija 2016 je OLAF na dvostranskem sestanku predstavil poročilo, ki je kazalo, da se izgube tradicionalnih lastnih sredstev v Združenem kraljestvu povečujejo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">74.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Francoski organi so 18. in 19. septembra 2016 na večstranskem sestanku predstavili rezultate operacije, poimenovane „Octopus“, ki so jo izvedli ti organi ob sodelovanju desetih držav članic (med njimi Združenega kraljestva) in ob podpori urada OLAF. Iz končnega poročila o tej operaciji izhaja, da so za goljufijami s prenizkim vrednotenjem stale organizirane kriminalne mreže. Prejemnik, vpisan v uvozno carinsko deklaracijo, je bil skoraj vedno neplačujoči gospodarski subjekt ali „feniksova družba“. Ugotovili so tudi, da je velika večina prevažanega blaga, preverjenega v Franciji na podlagi vnaprej določenih meril, izkazovala podcenjeno vrednost, ki je bila goljufivo prijavljena v Združenem kraljestvu v okviru carinskega postopka 42.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">75.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Leta 2016 so organi Združenega kraljestva izvedli poskusno operacijo, poimenovano „Samurai“, ki je bila osredotočena na uvažanje dveh gospodarskih subjektov, ki sta prenehala opravljati dejavnost takoj po tem, ko je HMRC izpodbijala njune carinske deklaracije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">76.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">OLAF je 1. marca 2017 končal svojo preiskavo v zvezi s prenizkim vrednotenjem uvoza v Združeno kraljestvo in izdal poročilo (v nadaljevanju: poročilo OLAF), v skladu s katerim so uvozniki v Združeno kraljestvo utajili visoke zneske carinskih dajatev tako, da so ob uvozu predložili lažne račune, fiktivne račune in nepravilne deklaracije carinske vrednosti. OLAF je razkril močan razmah mehanizma goljufij s prenizkim vrednotenjem, ki se je po Združenem kraljestvu razširil med letoma 2013 in 2016. To obdobje je sovpadalo s časom, v katerem so druge države članice izvajale profile tveganja, ki so temeljili na orodju za ocenjevanje tveganj na podlagi popravljenih povprečnih cen, kot je priporočil OLAF.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">77.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede na to poročilo se je v navedenem obdobju uvoz prek Združenega kraljestva, ki je vključeval goljufije, znatno povečal zaradi nezadostnih kontrol. V letu 2016 je bilo več kot 50 % tekstilnih in obutvenih izdelkov s poreklom iz Kitajske, uvoženih v Združeno kraljestvo, prijavljenih z nižjimi vrednostmi od najnižjih sprejemljivih cen, medtem ko je bilo mogoče približno 80 % vseh izgub tradicionalnih lastnih sredstev pripisati prenizkemu vrednotenju tekstilnih in obutvenih izdelkov, uvoženih v Združeno kraljestvo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">78.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V poročilu OLAF je bilo poleg tega pojasnjeno, da so v ozadju teh goljufij organizirane kriminalne združbe, dejavne v celotni Uniji. Večina uvoza v Združeno kraljestvo se je nanašala na dobave, namenjene črnemu trgu tekstila in obutve v drugih državah članicah. Večina tega uvoza je bila izvedena z zlorabo carinskega postopka 42. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-23" href="#t-23">23</a>
</span>) Tako je OLAF menil, da je utaja DDV, dolgovanega v državah članicah, kjer je končni namembni kraj blaga, med drugim v Nemčiji, Španiji, Franciji in Italiji, prav tako obsežna. OLAF je poudaril, da Združeno kraljestvo ni uporabljalo profilov tveganja, ki temeljijo na najnižjih sprejemljivih cenah, kot je priporočil, in ni izvajalo ustreznih carinskih kontrol ob uvozu, razen v mesecu med operacijo Snake. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-24" href="#t-24">24</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">79.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato je v skladu s tem poročilom Združeno kraljestvo brez carinskih kontrol v prosti promet sprostilo prenizko ovrednotene tekstilne in obutvene izdelke s poreklom iz Kitajske, tako da znaten del carinskih dajatev ni bil pobran niti dan na razpolago proračunu Unije. OLAF je torej v svojem poročilu izračunal izgube tradicionalnih lastnih sredstev za obdobje med letoma 2013 in 2016, ki naj bi bile posledica tega. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-25" href="#t-25">25</a>
</span>) Natančneje, za oznako kombinirane nomenklature vsakega zadevnega izdelka je določil količino (v kg) prenizko ovrednotenega blaga (za tako se je štelo blago, prijavljeno z nižjo vrednostjo od zadevne najnižje sprejemljive cene) ter razliko med prijavljeno vrednostjo in zadevno popravljeno povprečno ceno (popravljeno povprečno ceno za Unijo‑28) zadevnega izdelka, nato pa za to razliko uporabil veljavno carinsko stopnjo. V tem okviru je OLAF priporočil, naj HMRC sprejme vse primerne ukrepe za izterjavo navedenega zneska in naj uporablja kazalnike tveganja.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">80.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Med novembrom 2016 in oktobrom 2018 so pooblaščeni zastopniki Komisije na podlagi določb Uredbe št. 608/2014 v zvezi s kontrolo in nadzorom tradicionalnih lastnih sredstev izvedli pet inšpekcijskih pregledov, ki so se med drugim nanašali na prenizko vrednotenje.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">81.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Med misijo z inšpekcijskim pregledom 16‑11‑1, ki je potekala med 14. in 18. novembrom 2018, je Komisija, potem ko je ugotovila, da zneski carinskih dajatev, ki so bili razveljavljeni na računu B, ustrezajo dodatnim dolgovom, katerih plačilo je bilo prvotno zahtevano z izdajo 24 odmernih odločb C18 Snake v zvezi s prenizko ovrednotenim uvozom, odkritim v okviru operacije Snake, toda ki so bili nato črtani, pozvala organe Združenega kraljestva, naj določijo carinsko vrednost vseh zadevnih uvoznih deklaracij, znova izračunajo dodatne dajatve, dolgovane od teh vrednosti, vknjižijo pripadajoče dolgove na račun B in čim prej izterjajo zadevne zneske.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">82.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Navedene organe je tudi vprašala, ali uporabljajo orodje s popravljenimi povprečnimi cenami, ki ga je razvil OLAF za odkrivanje prenizko ovrednotenega uvoza, ali opravljajo fizične kontrole ob carinjenju in ali sistematično zahtevajo plačilo zavarovanja za pokritje dajatev, ki bi bile lahko plačljive, v skladu s členom 248(1) uredbe za izvajanje.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">83.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Med misijo z inšpekcijskim pregledom 17‑11‑1, izvedeno med 8. in 12. majem 2017, je Komisija izbrala 12 uvoznih deklaracij, ki so bile predložene v prvem četrtletju 2017 in ki so vsebovale posebno nizke vrednosti, za inšpekcijski pregled na kraju samem. Preučitev je potrdila, da je bilo vseh 12 pošiljk, ki so bile zajete s temi deklaracijami, sproščenih v prosti promet v Uniji brez kontrole in brez predložitve zavarovanja. Organi Združenega kraljestva so potrdili, da niso uvedli ukrepov, ki jih je OLAF priporočil po operaciji Snake leta 2014 in nato še enkrat v poročilu o inšpekcijskem pregledu 16‑11‑1. Pojasnili so, da je bil razlog za to predvsem presoja njihovih pravnih svetovalcev, v skladu s katero ni bila na voljo nobena sprejemljiva metoda za vrednotenje. Vseeno naj bi zadevni uvoz preučila projektna skupina, ustanovljena v okviru operacije Breach.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">84.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Med misijo z inšpekcijskim pregledom 17‑11‑2, ki je potekala med 13. in 17. novembrom 2017, so zastopniki Komisije na podlagi ene od 24 odmernih odločb C18 Snake, izdanih v operaciji Snake, ki se je nanašala na skupni znesek 62.003.024,23 EUR, preučili pet uvoznih deklaracij, ki so imele posebno nizke vrednosti in so se nanašale na uvoznike, ki so bili v okviru te operacije že opredeljeni kot možni goljufi. Vendar za te različne uvozne deklaracije ni bilo mogoče najti pripadajočih dolgov, kar je po mnenju HMRC utemeljevalo razveljavitev teh dolgov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">85.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Organi Združenega kraljestva so med to misijo zastopnike Komisije obvestili, da je HMRC že 12. oktobra 2017 zagnala operacijo, poimenovano „Swift Arrow“. Združeno kraljestvo je pojasnilo, da profili tveganja, uporabljeni v okviru te operacije, niso temeljili na mejnih vrednostih, ki jih je določil OLAF, ampak na nacionalnih mejnih vrednostih oziroma profilih tveganja, ki jih je določila HMRC zgolj na podlagi uvoza v Združeno kraljestvo. Vendar so bili ti profili uporabljeni le za nekatere gospodarske subjekte, ki so bili že prej opredeljeni kot dejavni v trgovini, ki vključuje goljufije. Zabojniki, odkriti s temi profili tveganja, so predmet fizičnih kontrol, ki jih opravijo organi Združenega kraljestva ob carinjenju. Če ti presodijo, da prijavljena vrednost ni utemeljena, zahtevajo plačilo zavarovanja pred prepustitvijo blaga.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">86.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Med misijo z inšpekcijskim pregledom 18‑11‑1, izvedeno med 16. in 20. aprilom 2018, so zastopniki Komisije pregledali 25 uvoznih deklaracij, ki so zadevale obdobje od 12. oktobra 2017, ko se je začela operacija „Swift Arrow“, do 31. decembra 2017. Ugotovljeno je bilo, da je profil tveganja, ki ga je oblikovala HMRC, zaznal le sedem od 25 evidenc, ki so vsebovale izjemno nizko vrednost, in da je bilo preostalih 18 zabojnikov sproščenih v prosti promet brez izpodbijanja carinske vrednosti. Organi Združenega kraljestva so navedli, da je bil od zagona operacije Swift Arrow profil tveganja prilagojen, da bi vključeval več gospodarskih subjektov, oznak kombinirane nomenklature (KN) in vstopnih točk, tako da bi profil, če bi do zadevnih uvoznih transakcij prišlo aprila 2018, zaznal 11 dodatnih evidenc.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">87.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega je po navedbah teh organov več izbranih gospodarskih subjektov prekinilo svoje uvažanje, ker so bili vključeni v profile tveganja, ter so bili pred prepustitvijo predmet kontrol in so bili zaprošeni, naj plačajo zavarovanje, preden jim je bila odobrena prepustitev blaga.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">88.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar so ti organi zavrnili razkritje podrobnosti o metodi izračuna, ki jo je HMRC uporabila za določitev zavarovanj, zahtevanih v okviru operacije Swift Arrow, in za pripravo nalogov za naknadno izterjavo, to je odločb C18 Snake.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">89.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Združeno kraljestvo je maja 2018 v okviru operacije Breach izdalo odmerne odločbe C18 (v nadaljevanju: odmerne odločbe C18 Breach) v skupnem znesku 25 milijonov GBP za obdobje, ki je segalo nazaj v leto 2015.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">90.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Med misijo z inšpekcijskim pregledom 18‑11‑2, ki je potekala med 8. in 12. oktobrom 2018, so organi Združenega kraljestva vztrajali pri tej zavrnitvi. Vendar so potrdili, da so aprila 2018 ugotovili dodatne dajatve za sedem gospodarskih subjektov, med katerimi je bilo več subjektov, na katere so se ti organi osredotočili že v operaciji Snake, v skupnem znesku 19.434.197,73 GBP.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">B.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predhodni postopek</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">91.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija je z dopisi z dne 24. marca 2017 in 28. julija 2017 Združeno kraljestvo povprašala, kako je ukrepalo na podlagi poročila OLAF. Navedla je, da od Združenega kraljestva ni prejela konkretnih dodatnih informacij in da iz ničesar ni mogoče sklepati, da je ta država sprejela primerne ukrepe za preprečevanje goljufij s prenizkim vrednotenjem, ki so bile ugotovljene v tem poročilu. Ob neobstoju nasprotnih informacij je Komisija navedla, da je primorana od Združenega kraljestva zahtevati, naj da na razpolago znesek tradicionalnih lastnih sredstev, ki ustreza izgubam, ki jih je določil OLAF (z odštetimi stroški zbiranja).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">92.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V enem od treh dopisov z dne 28. julija 2017 je tudi zahtevala, naj jo organi Združenega kraljestva obvestijo o ukrepih, sprejetih na podlagi poročila o misiji z inšpekcijskim pregledom 16‑11‑1, pri čemer je v zvezi s tem ponovila svojo zahtevo, naj se ji omogoči, da dobi na voljo pravno presojo, ki je vodila do razveljavitve 24 odmernih odločb C18 Snake, in seznam evidenc, ki se nanašajo na vsako od 24 zadev, vključno z izračuni, ki so bili izvedeni za določitev carinskih dolgov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">93.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Združeno kraljestvo je na te zahteve odgovorilo z dopisoma z dne 8. avgusta 2017 in 12. oktobra 2017. Najprej, v zvezi s poročilom OLAF je poudarilo, da so bili ukrepi za odpravo problema prenizkega vrednotenja sprejeti, na primer z zagonom operacije Breach. S pravom Unije naj sicer ne bi bil predpisan poseben model kontrole, tako da naj bi bila vsaka država članica pristojna odločiti, kateri je najboljši način za zagotovitev izvajanja zakonodaje. Kontrolni ukrepi pred prepustitvijo, vključno s sprejemom zavarovanj, naj poleg tega po naravi ne bi bili bolj učinkoviti od naknadnih ukrepov, kot jih je izoblikovalo Združeno kraljestvo. Ker metodologija OLAF temelji na uporabi podatkov, določenih na ravni Unije, naj ne bi bila ne zanesljiva ne primerna za Združeno kraljestvo. Ta model naj bi bilo mogoče kritizirati, zato naj bi Združeno kraljestvo razvilo lasten pristop, ki naj ne bi vključeval slabosti metodologije OLAF. Dalje, glede ukrepov, sprejetih na podlagi poročila o inšpekcijskem pregledu 16‑11‑1, je Združeno kraljestvo navedlo, da je bil razlog za razveljavitev 24 odmernih odločb C18 Snake in črtanje s tem povezanih zneskov na računu B ta, da ni moglo dokazati zneska resničnih vrednosti uvoženega blaga, vendar naj bi v okviru operacije Breach skupina strokovnjakov odpravila to težavo. Nazadnje, Združeno kraljestvo je ponovilo, da ne more izpolniti zahteve, naj da na voljo pravno presojo HMRC, ki je vodila do razveljavitve odmernih odločb C18 Snake, pri čemer se je glede tega sklicevalo na razloge v zvezi z zaupnostjo in varovanjem poklicne tajnosti med odvetnikom in njegovo stranko.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">94.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija je 9. marca 2018 Združenemu kraljestvu poslala uradni opomin.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">95.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Združeno kraljestvo je na ta opomin odgovorilo 22. junija 2018. V prilogi k temu dopisu je ta država zahtevala, naj se ji posreduje popolna različica poročila OLAF, ker ima na voljo le njegovo nepopolno različico, in naj ji Komisija zagotovi odgovore na podrobna vprašanja o metodi, uporabljeni za izračun zahtevanih zneskov tradicionalnih lastnih sredstev.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">96.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija je 24. septembra 2018 Združenemu kraljestvu poslala obrazloženo mnenje, v katerem je med drugim odgovorila na zahtevi, ki ju je ta država podala v prilogi k svojemu dopisu z dne 22. junija 2018, in določila dvomesečni rok za odgovor.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">97.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ker Komisija odgovora na obrazloženo mnenje ni prejela v za to določenem roku, se je 19. decembra 2018 odločila pri Sodišču vložiti to tožbo zaradi neizpolnitve obveznosti, potem ko je Združeno kraljestvo 18. decembra 2018 obvestila, da bo naslednji dan sprejela to odločitev.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">98.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">9. januarja 2019 je bil organiziran tehnični sestanek med organi Združenega kraljestva in Komisijo, na katerem je svoje ugotovitve, navedene v poročilu, ki ga je financiralo Združeno kraljestvo, predstavila svetovalna družba.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">99.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Združeno kraljestvo je 11. februarja 2019 Komisiji poslalo svoj odgovor na obrazloženo mnenje, ki je zajemal spremni dopis in prilogo s poročilom svetovalne družbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">IV.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Postopek pred Sodiščem </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">100.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ker z argumenti, ki jih je predstavilo Združeno kraljestvo, ni bilo mogoče ovreči očitkov, navedenih v obrazloženem mnenju, je Komisija 7. marca 2019 vložila to tožbo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">101.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kraljevina Belgija, Republika Estonija, Helenska republika, Republika Latvija, Portugalska republika in Slovaška republika (v nadaljevanju skupaj: intervenientke) so vložile intervencijske vloge v podporo predlogom Združenega kraljestva v obravnavani zadevi.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">102.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Združeno kraljestvo je z dopisom z dne 6. junija 2020 vložilo predlog za sprejetje pripravljalnih ukrepov oziroma ukrepov procesnega vodstva, s katerim je predlagalo, naj Sodišče Komisiji odredi, da odgovori na sklop vprašanj, vključno z nekaterimi, ki so bila postavljena že v zahtevah za informacije, ki ju je Združeno kraljestvo Komisiji poslalo 22. junija 2018 in 22. marca 2019. Združeno kraljestvo je z dopisom z dne 11. aprila 2019 Sodišču predlagalo, naj Komisiji odredi, da odgovori na vprašanja, postavljena v zahtevi z dne 22. marca 2019 (v nadaljevanju: ponovno opredeljena zahteva za informacije). (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-26" href="#t-26">26</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">103.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sodišče je z dopisom z dne 14. oktobra 2020 Komisiji in Združenemu kraljestvu poslalo vprašanja skupaj z zahtevo za pisni odgovor. Ti stranki sta nanje odgovorili s pisnima aktoma z dne 16. novembra 2020.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">104.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">8. decembra 2020 je bila izvedena obravnava, na kateri sta na eni strani Združeno kraljestvo, v katerega podporo so intervenirale Republika Estonija, Republika Latvija in Portugalska republika, ter na drugi strani Komisija ustno predstavila stališča. Te stranke so bile zaprošene, naj ustne navedbe osredotočijo na vsebino odgovorov, omenjenih v prejšnji točki sklepnih predlogov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">V.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predlogi strank</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">105.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija v tožbi Sodišču predlaga, naj ugotovi, da:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Združeno kraljestvo s tem, da ni vknjižilo pravilnih zneskov carinskih dajatev ter ni dalo na razpolago pravilnega zneska tradicionalnih lastnih sredstev in lastnih sredstev [iz naslova DDV] v zvezi z določenim uvozom tekstilnih in obutvenih izdelkov s poreklom iz Kitajske, ni izpolnilo obveznosti na podlagi členov 2 in 8 Sklepa 2014/335, členov 2 in 8 Sklepa 2007/436, členov 2, 6, 9, 10, 12 in 13 Uredbe št. 609/2014, členov 2, 6, 9, 10, 11 in 17 Uredbe št. 1150/2000, člena 2 Uredbe št. 1553/89, člena 105(3) carinskega zakonika Unije ter člena 220(1) carinskega zakonika Skupnosti;</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 4(3) PEU, člena 325 in člena 310(6) PDEU, členov 3 in 46 carinskega zakonika Unije, člena 13 carinskega zakonika Skupnosti, člena 248(1) uredbe za izvajanje, člena 244 izvedbene uredbe ter člena 2(1)(b) in (d), členov 83, 85, 86 in 87 ter člena 143(1)(d) in (2) Direktive 2006/112;</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">[ustrezne izgube tradicionalnih lastnih sredstev, ki jih je treba dati na razpolago proračunu Unije (zmanjšane za stroške zbiranja), znašajo:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">496.025.324,30 EUR v letu 2017 (do vključno 11. oktobra 2017);</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">646.809.443,80 EUR v letu 2016;</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">535.290.329,16 EUR v letu 2015;</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">480.098.912,45 EUR v letu 2014;</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">325.230.822,55 EUR v letu 2013;</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">173.404.943,81 EUR v letu 2012;</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">22.777.312,79 EUR v letu 2011.] (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-27" href="#t-27">27</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Združeno kraljestvo s tem, da Komisiji ni posredovalo vseh informacij, potrebnih za določitev zneska izgub tradicionalnih lastnih sredstev, in ni zagotovilo – kot je bilo zahtevano – vsebine pravne presoje pravne službe HMRC ali razlogov za odločitev, ki je vodila do razveljavitve ugotovljenih carinskih dolgov, ni izpolnilo obveznosti na podlagi člena 4(3) PEU ter člena 2(2) in (3)(d) Uredbe št. 608/2014; in</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">naj Združenemu kraljestvu Velika Britanija in Severna Irska naloži plačilo stroškov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">106.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Združeno kraljestvo Sodišču predlaga, naj:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">tožbo razglasi za v celoti ali deloma nedopustno;</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">podredno, ugotovi, da:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Združeno kraljestvo ni kršilo obveznosti preprečevanja goljufij ne iz naslova tradicionalnih lastnih sredstev ne iz naslova lojalnega sodelovanja;</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">ukrepi, ki jih je sprejelo Združeno kraljestvo, niso imeli posledic za proračun Unije, zaradi česar ta država na more biti zavezana povrniti Uniji škodo niti v najmanjšem znesku;</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">podredno, če bi ugotovilo, da je konkretna neizpolnitev obveznosti Uniji povzročila izgubo, dovoli, da Združeno kraljestvo oceni in razglasi dodatna tradicionalna lastna sredstva, ki izhajajo iz ugotovitve odgovornosti, ne da bi Sodišče sámo določilo višino izgub teh sredstev;</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">še bolj podredno, če bi sklenilo, da bo odločilo o predlogu v zvezi z izgubami tradicionalnih lastnih sredstev, preuči oceno teh izgub, ki jo je izvedlo Združeno kraljestvo;</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">še bolj podredno, če ne bi odobrilo metodološke izbire Združenega kraljestva, „prizna, da mora Komisija pri oceni izgub tradicionalnih lastnih sredstev zadostiti dokaznemu standardu, ki se uporablja za odškodninske tožbe zoper državo članico, česar ni storila“;</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">zavrne zahtevo v zvezi z lastnimi sredstvi iz naslova DDV zaradi neobstoja pravne podlage in neopredelitve zneska; in</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisiji naloži plačilo stroškov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">107.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vse države članice intervenientke v bistvu predlagajo zavrnitev tožbe. Slovaška republika in Portugalska republika poleg tega predlagata, naj se Komisiji naloži plačilo vseh stroškov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">VI.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožba</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">108.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pred preučitvijo tožbenih razlogov, ki jih Komisija navaja v utemeljitev tožbe, je treba obravnavati ugovore nedopustnosti, ki jih Združeno kraljestvo podaja v odgovoru na tožbo (razdelek A). Po vsebini je ta tožba v bistvu razdeljena na štiri tožbene razloge. Na prvem mestu Komisija navaja, da v obdobju kršitve Združeno kraljestvo ni sprejelo ukrepov za zaščito finančnih interesov Unije, to nesprejetje pa pomeni neizpolnitev tako splošnih obveznosti v zvezi z zaščito finančnih interesov Unije in preprečevanjem goljufij kot tudi obveznosti carinskih organov, da sprejemajo ukrepe za zaščito finančnih interesov Unije, izvajajo kontrole na podlagi analize tveganja in zahtevajo plačilo zavarovanj (razdelek B). Na drugem mestu Komisija trdi, da je Združeno kraljestvo kršilo določbe zakonodaje na področju lastnih sredstev, ker carinske dajatve za uvoženo blago niso bile izračunane pravilno in zneski lastnih sredstev, povezani s temi dajatvami, niso bili določeni in dani na razpolago proračunu Unije, ko bi morali biti (razdelek C). Na tretjem mestu je treba preučiti argument, ki se nanaša na kršitev obveznosti lojalnega sodelovanja, kot je določena v členu 4(3) PEU (razdelek D). Na četrtem mestu Komisija v bistvu navaja, da Združeno kraljestvo ni pravilno določilo carinske vrednosti blaga, ki je bilo ob uvozu prenizko ovrednoteno zaradi neobstoja učinkovitih kontrolnih ukrepov, zato je kršilo zakonodajo na področju DDV in proračunu Unije ni dalo na razpolago vseh lastnih sredstev iz naslova DDV (razdelek E).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">A.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Dopustnost</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">109.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Združeno kraljestvo v odgovoru na tožbo podaja pet kategorij ugovorov nedopustnosti, ki se nanašajo, prvič, na kršitev pravice do obrambe v okviru predhodnega postopka in postopka pred Sodiščem, drugič, na nepravilnost predhodnega postopka in tožbe v zvezi z upoštevanjem DDV na podlagi carinskega postopka 42, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-28" href="#t-28">28</a>
</span>) tretjič, na to, da je Komisija kršila načela varstva legitimnih pričakovanj, pravne varnosti in lojalnega sodelovanja ter načelo estoppel, četrtič, na nezmožnost odrediti, naj se zneski dajo na razpolago, na podlagi člena 258 PDEU, in petič, na prezgodnjo naravo tožbe glede obdobja od 1. maja 2015 do 11. oktobra 2017.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">110.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Peti ugovor nedopustnosti je neločljivo povezan s preučitvijo vsebinskih trditev drugega tožbenega razloga, ki se nanaša na to, da zneski lastnih sredstev v višini carinskih dajatev niso bili določeni in dani na razpolago proračunu Unije v predpisanem roku. Tako želi Združeno kraljestvo s svojo utemeljitvijo, ki se nanaša na prezgodnjo naravo tožbe glede obdobja od 1. maja 2015 do 11. oktobra 2017 in ki je bila predstavljena v okviru tega ugovora nedopustnosti, v resnici vzbuditi dvom o neizpolnitvi obveznosti, ki se mu očita v okviru drugega tožbenega razloga, in zmanjšati obseg izgub tradicionalnih lastnih sredstev, katerih ugotovitev predlaga Komisija. Zato predlagam, da se peta kategorija ugovora nedopustnosti analizira v okviru preučitve utemeljenosti tega tožbenega razloga.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">111.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tako je treba predhodno preučiti utemeljenost prvih štirih kategorij ugovorov nedopustnosti, da bi se ugotovilo, ali je ta tožba zaradi neizpolnitve obveznosti, ki jo je vložila Komisija, dopustna.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">1.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ugovor nedopustnosti, ki se nanaša na domnevno kršitev pravice Združenega kraljestva do obrambe v predhodnem postopku in postopku pred Sodiščem</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">112.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Združeno kraljestvo v bistvu trdi, da ta tožba ni dopustna, ker njegova pravica do obrambe ni bila spoštovana ne v okviru predhodnega postopka ne v okviru postopka pred Sodiščem.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">113.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Uvodoma je treba na eni strani glede predhodnega postopka opozoriti, da iz ustaljene sodne prakse Sodišča izhaja, da je njegov cilj zadevni državi članici omogočiti, da se uskladi z obveznostmi, ki izhajajo iz prava Unije, in da hkrati učinkovito uveljavlja svoja sredstva obrambe zoper očitke Komisije. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-29" href="#t-29">29</a>
</span>) Pravilnost tega postopka pomeni bistveno jamstvo, ki ga hoče zagotoviti pogodba DEU, ne le za varstvo pravic zadevne države članice, temveč tudi za zagotovitev, da bo v morebitnem sodnem postopku predmet spora jasno opredeljen. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-30" href="#t-30">30</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">114.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega za uradni opomin, drugače kakor za obrazloženo mnenje, ki mora vsebovati skladen in podroben prikaz razlogov, ki so Komisijo prepričali, da zadevna država članica ni izpolnila obveznosti iz Pogodbe, ne veljajo tako stroge zahteve, kot jih mora izpolnjevati obrazloženo mnenje, saj mora uradni opomin nujno vsebovati le prvi strnjen povzetek očitkov. Torej Komisiji nič ne preprečuje, da ne bi v obrazloženem mnenju podrobno prikazala očitkov, ki jih je splošneje že navedla v uradnem opominu. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-31" href="#t-31">31</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">115.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na drugi strani v zvezi s sodnim postopkom iz ustaljene sodne prakse izhaja, da morajo biti v okviru tožbe na podlagi člena 258 PDEU v njej skladno in natančno predstavljeni očitki, da bi država članica in Sodišče lahko natančno razumela obseg očitane kršitve prava Unije, kar je nujen pogoj za to, da lahko omenjena država uspešno uveljavlja razloge v svojo obrambo in da lahko Sodišče preveri obstoj zatrjevane neizpolnitve obveznosti. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-32" href="#t-32">32</a>
</span>) Zlasti mora tožba Komisije vsebovati skladen in natančen povzetek razlogov, ki so jo prepričali, da zadevna država članica ni izpolnila ene od obveznosti iz Pogodb. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-33" href="#t-33">33</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">116.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Z vidika te sodne prakse je treba ugotoviti, ali je Komisija glede Združenega kraljestva zagotovila spoštovanje pravice do obrambe med predhodnim postopkom in v okviru tega postopka.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">117.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na prvem mestu Združeno kraljestvo trdi, da je bila njegova pravica do obrambe kršena, ker se Komisija ni zadostno odzvala ne na njegovo prvo zahtevo za informacije (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-34" href="#t-34">34</a>
</span>) ne na zahtevo za informacije, predvsem tiste informacije, ki bi bile potrebne, da bi lahko ta država obnovila izračun zneska tradicionalnih lastnih sredstev, ki ga Komisija zahteva v tožbi.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">118.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Združeno kraljestvo v dupliki trdi, da mu podrobne tehnične informacije, ki jih je Komisija zagotovila v repliki, še vedno ne omogočajo, da bi obnovilo izračun tega zneska. Še naprej naj bi obstajale precejšnje negotovosti zlasti glede metode, ki jo je Komisija uporabila za popravek podatkov, ali glede vprašanja, ali se nezbirni podatki, s katerimi razpolaga Združeno kraljestvo, ujemajo z dnevnimi zbirnimi podatki, ki jih je Komisija uporabila v svojih izračunih izgub tradicionalnih lastnih sredstev, to je s podatki Surveillance 2.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">119.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Po mnenju Združenega kraljestva je Komisija kršila njegovo pravico do obrambe in načelo lojalnega sodelovanja s tem, da mu je pozno, in sicer v fazi replike, sporočila del zahtevanih informacij. Izpodbija tudi zavrnitev Komisije, da bi mu zagotovila informacije o ukrepih, ki so jih sprejele druge države članice za preprečevanje zadevnih goljufij s prenizkim vrednotenjem. Te informacije pa naj bi Združeno kraljestvo potrebovalo za obrambo pred trditvami Komisije, v skladu s katerimi so bili v drugih državah članicah sprejeti primerni ukrepi, s katerimi so bili doseženi rezultati v boju proti prenizko ovrednotenemu uvozu. Upoštevne naj bi bile tudi pri ugotavljanju, ali ukrepi, ki jih je sprejelo Združeno kraljestvo, spadajo v njegovo polje proste presoje in pomenijo razumen pristop za preprečevanje zadevnih goljufij, ter pri oblikovanju argumentov glede vzročne zveze med napačnim ravnanjem organov Združenega kraljestva in neknjiženjem tradicionalnih lastnih sredstev.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">120.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na drugem mestu Združeno kraljestvo Komisiji očita, da je ogrozila njegovo zmožnost dostopati do vseh podatkov, potrebnih za njegovo obrambo, ker mu ni zagotovila zahtevanih informacij glede njenih izračunov, ki se nanašajo na tradicionalna lastna sredstva za obdobje med letoma 2011 in 2014.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">121.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Po mojem mnenju je treba te trditve zavrniti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">122.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem je treba glede ugovora nedopustnosti, ki se nanaša na neobstoj odgovora na zahtevo za informacije, ki je bila priložena odgovoru na uradni opomin z dne 22. junija 2018, ugotoviti, da je Komisija v obrazloženem mnenju z dne 23. septembra 2018 (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-35" href="#t-35">35</a>
</span>) izrecno odgovorila na to zahtevo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">123.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Natančneje, ta država članica je v svojem odgovoru na uradni opomin Komisiji očitala, da Priloga 2 k poročilu OLAF z dne 1. marca 2017 ni popolna in da več strani manjka. V zvezi s tem je Komisija v tem obrazloženem mnenju pojasnila, da je bila ta priloga nadomeščena s Prilogo 7 k poročilu OLAF z dne 1. marca 2017, ki vsebuje vse informacije o metodologiji, ki jo je uporabil OLAF. Dodala je, da je Priloga 2 temeljila na dokumentih, ki so bili tej državi razdeljeni na sestanku 28. julija 2015 med OLAF in Združenim kraljestvom. Tako je Komisija metodologijo OLAF predstavila v obrazloženem mnenju v obliki dveh dokumentov, priloženih v Prilogi 7 k poročilu OLAF, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-36" href="#t-36">36</a>
</span>) ta dokumenta pa sta bila poleg tega priložena tožbi, vloženi pri Sodišču.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">124.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz tega sledi, da obrazloženo mnenje vsebuje celovita pojasnila o tej nadomestitvi, ki po mojem mnenju ni taka, da bi navedbe, ki so v obrazloženem mnenju podane zoper Združeno kraljestvo, postale nerazumljive. Torej ni mogoče šteti, da je bilo poseženo v uresničevanje pravice te države do obrambe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">125.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega Združeno kraljestvo trdi, da je bila njegova pravica do obrambe kršena, ker Komisija ni odgovorila na njegovo ponovno opredeljeno zahtevo za informacije, ki je bila poslana Komisiji po vložitvi tožbe v tem postopku, to je 7. marca 2019. Ta trditev je v bistvu razdeljena na štiri očitke.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">a)</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Posredovanje podatkov o izračunih v zvezi s popravljeno povprečno ceno, najnižjo sprejemljivo ceno in ocenjenimi izgubami lastnih sredstev</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">126.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Združeno kraljestvo s tem prvim očitkom Komisiji očita, da mu ni zagotovila niti podatkov, uporabljenih za izračune v zvezi s popravljeno povprečno ceno, najnižjo sprejemljivo ceno in ocenjenimi izgubami lastnih sredstev, niti sredstev za razumevanje, kako je uporabila te podatke.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">127.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem je treba ugotoviti, da Komisija v repliki odgovarja na vprašanja, navedena v ponovno opredeljeni zahtevi za informacije glede izračuna popravljene povprečne cene in najnižjih sprejemljivih cen ter ocen izgub tradicionalnih lastnih sredstev. V njej med drugim pojasnjuje, da je Združeno kraljestvo vedno imelo popoln dostop do uporabljenih podatkov, zlasti do prenosa „DL 53“, za izračun popravljene povprečne cene za Unijo‑28 in ocen izgub tradicionalnih lastnih sredstev, in sicer prek spletnega mesta Theseus, ki ga upravlja JRC, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-37" href="#t-37">37</a>
</span>) pri čemer ima ta država članica neomejen dostop do tega spletišča od leta 2010, ker je na podlagi teh podatkov izvajala simulacije. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-38" href="#t-38">38</a>
</span>) Natančneje, poročili iz Priloge 7 k poročilu OLAF (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-39" href="#t-39">39</a>
</span>) sta vsebovali, prvič, pojasnila o metodologiji za izračun popravljene povprečne cene in najnižje sprejemljive cene ter zlasti za „očiščenje“ podatkov, pa tudi o oceni izgub (to je razliki v ceni med prijavljeno ceno in popravljeno povprečno ceno), drugič, seznam popravljenih povprečnih cen, uporabljenih za vsako kategorijo izdelkov, tretjič, kratek pregled korakov za dostopanje do popravljene povprečne cene za Unijo‑28 na spletnem mestu Theseus, in četrtič, predstavitev razlogov, na katerih je temeljila odločitev, da se najnižja sprejemljiva cena določi na 50 % popravljene povprečne cene. Priloga 7 k poročilu OLAF je bila poleg tega priložena v Prilogi 35 k tožbi (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-40" href="#t-40">40</a>
</span>) in Komisija se je nanjo sklicevala v obrazloženem mnenju. Očitno je torej, da je bilo Združeno kraljestvo seznanjeno s temi podatki in temi dokumenti ter da so mu ti omogočali, da po potrebi obnovi izračune, ki jih je izvedla Komisija. Poleg tega je Združeno kraljestvo glede obsega blaga za oceno izgub tradicionalnih lastnih sredstev zahtevalo kopijo celotne podatkovne zbirke Surveillance 2, ki je bila uporabljena, da bi lahko sámo izračunalo te izgube. Kot je v zvezi s tem pojasnila Komisija, gre za podatkovno zbirko, ki jo je ta institucija pripravila in ki združuje med drugim podatke glede obsega, ki jih zagotovijo države članice same. Tako je Komisija v repliki pojasnila, da ti podatki temeljijo izključno na podatkih o uvozu, ki jih je Združeno kraljestvo posredovalo službam Komisije in ki so zgolj evidentirani v tej podatkovni zbirki. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-41" href="#t-41">41</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">128.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Združeno kraljestvo v dupliki priznava, da so informacije, ki jih je Komisija zagotovila v repliki, lahko zadostile zahtevama za informacije. Vendar graja njihovo pozno posredovanje. V zvezi s tem je treba ob upoštevanju pojasnil, navedenih v prejšnji točki, ugotoviti, da sta bila način izračuna popravljene povprečne cene in najnižje sprejemljive cene ter način ocenjevanja izgub tradicionalnih lastnih sredstev, ki ju je uporabila Komisija, Združenemu kraljestvu sporočena (in je bilo to torej z njima seznanjeno), kot je razvidno iz pojasnil v Prilogi 7 k poročilu OLAF. Zato ni mogoče šteti, da informacije, povezane z repliko, pomenijo nove informacije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">129.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ker so bili torej podatki, ki jih je uporabila Komisija, dokumenti, do katerih je Združeno kraljestvo lahko dostopalo, saj je ta institucija pred in med obravnavano zadevo pojasnila, kako lahko ta država članica dostopa do teh podatkov in obnovi njene izračune, je treba ugotoviti, da je Združeno kraljestvo že prej imelo dostop do vseh informacij, ki jih je zahtevalo v ponovno opredeljeni zahtevi za informacije z dne 22. marca 2019 v zvezi s popravljenimi povprečnimi cenami za Unijo‑28, najnižjimi sprejemljivimi cenami in izgubami lastnih sredstev.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">b)</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Informacije o izračunih, izvedenih za leta od 2011 do 2014 na podlagi odmernih odločb C18 Snake</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">130.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Združeno kraljestvo s tem drugim očitkom v odgovoru na tožbo Komisiji očita, da ni moglo dostopati do vseh podatkov, potrebnih za njegovo obrambo, ker so bile carinske deklaracije iz časa pred letom 2014 uničene, saj se hranijo le štiri leta. Poleg tega je Združeno kraljestvo s ponovno opredeljeno zahtevo za informacije zahtevalo informacije o izračunih, ki jih je Komisija izvedla za leta od 2011 do 2014.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">131.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poudariti pa je treba, da je Združeno kraljestvo v prilogi k dupliki (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-42" href="#t-42">42</a>
</span>) Sodišču predložilo preglednico 23 odmernih odločb C18 Snake, ki jih je izdalo, kopije teh odločb in preglednice z izračuni, ki jih je uporabilo. Zato ugovora nedopustnosti, podanega v zvezi z informacijami o izračunih, izvedenih za leta od 2011 do 2014 na podlagi odmernih odločb C18 Snake, ni mogoče sprejeti. Poleg tega poskuša Združeno kraljestvo v delu, v katerem se osredotoča na izpodbijanje utemeljenosti izračunov, ki jih je Komisija izvedla na podlagi teh odmernih odločb, v resnici vzbuditi dvom o presoji te institucije glede izgub tradicionalnih lastnih sredstev za to obdobje. Vendar bo tako izpodbijanje preučeno v okviru drugega razloga te tožbe, ki se nanaša na neizpolnitev obveznosti na podlagi določb o tradicionalnih lastnih sredstvih in o ocenjevanju teh sredstev.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">c)</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Upoštevanje praks drugih držav članic glede uporabe metodologije OLAF</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">132.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Združeno kraljestvo želi s tem tretjim očitkom spoznati prakse drugih držav članic glede uporabe metodologije OLAF kot orodja za analizo tveganja pri izvajanju (ali neizvajanju) kontrol pred carinjenjem.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">133.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem, čeprav bi se primerjalna analiza ravnanja drugih držav članic lahko izkazala za koristno za dokaz domnevne razumnosti izbir Združenega kraljestva, analiza praks drugih držav članic na tem področju ne more imeti posledic za to, da Združeno kraljestvo uresničuje pravico do obrambe, in za izid te tožbe zaradi neizpolnitve obveznosti. V skladu z ustaljeno sodno prakso država članica ne more utemeljiti neizpolnjevanja obveznosti, ki jih ima na podlagi Pogodbe DEU, s tem, da tudi druge države članice niso izpolnile in ne izpolnjujejo svojih obveznosti. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-43" href="#t-43">43</a>
</span>) Dopustnost te tožbe zoper Združeno kraljestvo ne more biti omajana, tudi če se izkaže, da imajo druge države članice drugačne prakse glede uporabe metodologije OLAF kot orodja za analizo tveganja pri izvajanju (ali neizvajanju) kontrol pred carinjenjem.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">d)</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zahteva po dokazih o naravi prenizko ovrednotenega blaga in o njegovi namembni državi članici</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">134.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">S tem četrtim očitkom Združeno kraljestvo zahteva dokaze o naravi prenizko ovrednotenega blaga in o njegovi namembni državi članici.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">135.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem se zdi, da želi Združeno kraljestvo s tem očitkom dejansko izpodbijati utemeljenost drugega in tretjega tožbenega razloga, ki se nanašata na ocenjevanje lastnih sredstev oziroma na kršitev določb na področju lastnih sredstev iz naslova DDV. Pri tem očitku gre namreč v resnici za izpodbijanje presoje Komisije glede narave blaga, upoštevanega za te ocene, in njegovega morebitnega namembnega kraja. Poleg tega je treba po mojem mnenju pritrditi utemeljitvi Komisije, ki za zavrnitev očitka v zvezi z neobstojem podatkov o naravi in obsegu blaga, upoštevanega za ta postopek, navaja, da je Združeno kraljestvo sámo predložilo informacije v podatkovni zbirki Surveillance 2, na katere se je Komisija oprla v obrazloženem mnenju in tožbi. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-44" href="#t-44">44</a>
</span>) Zato ni mogoče ugotoviti nobene kršitve pravice do obrambe v zvezi z neobstojem informacij o naravi blaga in njegovi namembni državi članici.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">136.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede na navedeno je treba prvi ugovor nedopustnosti, ki ga podaja Združeno kraljestvo in se nanaša na kršitev pravice do obrambe v predhodnem postopku in postopku pred Sodiščem, zavrniti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">2.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ugovor nedopustnosti, ki se nanaša na nepravilnost predhodnega postopka in tožbe, zlasti v zvezi s carinskim postopkom 42</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">137.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Združeno kraljestvo trdi, da mu Komisija s tem, da mu v fazi predhodnega postopka in nato v tožbi ni posredovala podrobnih informacij o dejanski podlagi zatrjevanih neizpolnitev obveznosti, zlasti v okviru carinskega postopka 42, ni omogočila, da bi razumelo te očitke, in mu je tako preprečila, da bodisi izpolni svoje obveznosti bodisi pripravi obrambo. Poudarja, da ni bila zagotovljena nobena informacija o višini izgub lastnih sredstev iz naslova DDV, o identiteti zadevnih gospodarskih subjektov in namembnih držav članic ter o ukrepih, ki so jih te sprejele za izterjavo DDV, dolgovanega od teh subjektov. Združeno kraljestvo iz tega sklepa, da zahteva v tej točki ni dopustna.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">138.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar najprej opozarjam, da se ta ugovor nedopustnosti nanaša na doslednost in zadostnost dejstev in dokazov, ki jih je Komisija zagotovila v utemeljitev svojega predloga. Zdi pa se mi, da so taki dejstva in dokazi bolj del preizkusa utemeljenosti navajane neizpolnitve obveznosti kot pa pravilnosti predhodnega postopka in poznejše tožbe. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-45" href="#t-45">45</a>
</span>) Tako se mi zdi, da bi moralo Sodišče trditve v zvezi z nezadostnostjo informacij, ki jih je posredovala Komisija, preučiti v okviru analize dokazov, ki jih je predložila.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">139.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Dalje, ob predpostavki, da Sodišče ohrani opredelitev v smislu ugovora nedopustnosti, iz spisa, predloženega Sodišču, izhaja, da so elementi, posredovani med korespondenco v okviru predhodnega postopka in ponovljeni v tožbi, zadostovali za to, da je bila Združenemu kraljestvu omogočena obramba. Iz poročila OLAF, na katero se je oprla Komisija, je namreč razvidno, da končni namembni kraj večine prenizko ovrednotenega uvoza, ker je bil zanjo uporabljen carinski postopek 42 in ker je bilo mogoče določiti končni namembni kraj, ni bil v Združenem kraljestvu, ampak v drugih državah članicah, posledica tega pa so bile precejšnje izgube, povezane z DDV, v namembnih državah članicah. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-46" href="#t-46">46</a>
</span>) OLAF je tudi poudaril, da je bil v okviru zadevnega mehanizma goljufij velik del blaga preusmerjen na črni trg, tako da DDV sploh ni bil plačan. Te trditve so bile nato predstavljene v obrazloženem mnenju in ponovljene v tožbi. Glede na zgoraj navedeno menim, kot Komisija trdi v repliki, da elementi, posredovani v fazi predhodnega postopka in nato izoblikovani v tožbi, Združenemu kraljestvu niso preprečevali obrambe pred trditvami v zvezi s temi izgubami.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">140.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal"> Zato predlagam, naj se drugi ugovor nedopustnosti, ki ga podaja Združeno kraljestvo, zavrne.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">3.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ugovor nedopustnosti, ki se nanaša na to, da je Komisija kršila načela varstva legitimnih pričakovanj, pravne varnosti in lojalnega sodelovanja ter načelo estoppel</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">141.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Združeno kraljestvo meni, da bi bilo treba to tožbo v delu, v katerem se nanaša na obdobje do konca februarja 2015, zavrniti, ker se z njo kršijo načela varstva legitimnih pričakovanj, pravne varnosti in lojalnega sodelovanja ter načelo estoppel. Trdi, da so številne izjave, ki jih je OLAF podal v letih 2014 in 2015 ter v svojem poročilu iz marca 2017, pri njem vzbudile legitimno pričakovanje. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-47" href="#t-47">47</a>
</span>) Zlasti naj bi iz poročila OLAF izhajalo, da pred koncem operativne faze operacije Snake marca 2014 (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-48" href="#t-48">48</a>
</span>) ta urad nikoli ni ugotovil, da Združeno kraljestvo ni izpolnilo obveznosti na podlagi prava Unije. Natančneje, Združeno kraljestvo se sklicuje na tri konkretna zagotovila, ki sta jih Komisija in OLAF domnevno dala v obdobju kršitve ter iz katerih naj bi izhajalo, da sta menila, prvič, da ta država ne krši svojih obveznosti na podlagi prava Unije na področju zaščite finančnih interesov Unije in preprečevanja goljufij, in drugič, da zoper navedeno državo ne bo sprožen postopek zaradi neizpolnitve obveznosti. Torej naj Komisiji ne bi smelo biti dovoljeno spremeniti svojega stališča, ki je temeljilo na teh treh zagotovilih.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">142.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Najprej, iz zapisnika predstavnikov te države naj bi izhajalo, da je bil na sestanku z OLAF, ki je bil 13. junija 2014, ta urad „zadovoljen z napredkom, ki ga je doseglo Združeno kraljestvo, ter z ukrepi, ki so bili na ta dan že sprejeti, in tistimi, ki so bili načrtovani“. Pri tem naj bi šlo za nedvoumno zagotovilo, da po mnenju OLAF Združeno kraljestvo ni kršilo svojih obveznosti glede zaščite finančnih interesov Unije in preprečevanja goljufij. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-49" href="#t-49">49</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">143.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Dalje, druga izjava, ki jo je oktobra 2014 dal zastopnik Komisije in s katero je bilo Združeno kraljestvo obveščeno, da je njegovo sodelovanje pri PKO Discount „zadovoljivo“ in da so bili ukrepi, potrebni za vzpostavitev te operacije, „izvedeni pravočasno in učinkovito“, naj bi pomenila jasno in nedvoumno zagotovilo, da Združeno kraljestvo ni kršilo obveznosti na podlagi prava Unije v zvezi z njegovim sodelovanjem v navedeni operaciji. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-50" href="#t-50">50</a>
</span>) Glede nasprotne trditve Komisije, v skladu s katero se je to zagotovilo nanašalo na en sam primer, ki je bil predmet PKO Discount, Združeno kraljestvo trdi, da Komisija ne more podvomiti o navedenem zagotovilu, ker trenutno meni, da kontrola enega samega primera ni bila zadostna za nastanek tega zagotovila, in s tem spremeniti svojo prvotno odločitev, da se opre na en sam primer za pomiritev Združenega kraljestva.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">144.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nazadnje, Združeno kraljestvo se sklicuje na prvi dvostranski sestanek med OLAF in HMRC, ki je bil 19. in 20. februarja 2015 ter na katerem je uradnik OLAF glede na zapisnik tega sestanka, ki so ga sestavili britanski uradniki, izjavil, da je „do takrat“ ta država članica „storila, kar je bilo treba storiti“. Po mnenju Združenega kraljestva se je zadnjenavedeno zagotovilo nanašalo na vse ukrepe, ki jih je sprejelo do takrat, in ne le na vprašanje izdaje odmernih odločb C18 Snake.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">145.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">To, da Komisija zdaj odstopa od teh treh zagotovil, naj ne bi bilo le v nasprotju z načelom varstva legitimnih pričakovanj, ampak tudi z načelom pravne varnosti, na katero se lahko sklicujejo države članice, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-51" href="#t-51">51</a>
</span>) načelom venire contra factum proprium nemini licet in načelom lojalnega sodelovanja, določenim v členu 4(3) PEU. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-52" href="#t-52">52</a>
</span>) Določbe carinskega prava naj bi namreč dopuščale določeno prožnost glede ukrepov, ki jih je treba sprejeti za preprečevanje goljufij, kot so te v obravnavanem primeru, in naj ne bi izrecno zahtevale sistema kontrol, ki temelji na filtrih za odkrivanje in predhodnih kontrolah, tako da sta Komisija in OLAF Združenemu kraljestvu lahko zagotovila, da je bil do februarja 2015 njegov sistem carinske kontrole v skladu s pravom Unije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">146.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem je treba za preučitev trditev Združenega kraljestva najprej opozoriti, da pravica do sklicevanja na načelo varstva legitimnih pričakovanj velja za vsako zadevno osebo, pri kateri je institucija Unije ustvarila legitimna pričakovanja, oprta na natančna zagotovila, ki so ji bila dana. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-53" href="#t-53">53</a>
</span>) Čeprav je ta pravica splošno načelo prava Unije, ki zagotavlja pravice posameznikom, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-54" href="#t-54">54</a>
</span>) je Sodišče njeno uporabo razširilo tudi na razmerja med Komisijo in državami članicami. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-55" href="#t-55">55</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">147.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar je pravica do sklicevanja na načelo varstva legitimnih pričakovanj pogojena s tem, da pristojni organi Unije zadevni osebi dajo natančna, brezpogojna in skladna zagotovila, ki izhajajo iz pooblaščenih in zanesljivih virov. To pravico ima namreč pravni subjekt, ki mu je institucija, organ, urad ali agencija Unije s tem, da mu je dala natančna zagotovila, vzbudila utemeljena pričakovanja, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-56" href="#t-56">56</a>
</span>) kar velja toliko bolj, ker je v okviru preizkusa ugovora nedopustnosti, ki se nanaša na kršitev legitimnega pričakovanja države članice in ga poda ta država članica, v skladu z načelom reus in exceptione fit actor zadevna država članica tista, ki mora dokazati tako kršitev. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-57" href="#t-57">57</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">148.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V obravnavanem primeru je po mojem mnenju iz spisa razvidno, da Združeno kraljestvo od Komisije ali urada OLAF ni dobilo zagotovil, iz katerih bi lahko izpeljalo legitimno pričakovanje.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">149.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Natančneje, glede treh potrditev, na katere se sklicuje Združeno kraljestvo, se mi zdi, da nobena od njih ne pomeni natančne in brezpogojne potrditve, da so bili ukrepi in neukrepanje Združenega kraljestva v skladu s pravom Unije ali da ta država ni kršila prava Unije. Namreč, na eni strani je domnevna izjava zastopnika OLAF na sestanku 13. junija 2014 (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-58" href="#t-58">58</a>
</span>) presplošna, da bi lahko utemeljevala legitimno pričakovanje glede neobstoja morebitne tožbe zaradi neizpolnitve obveznosti. Poleg tega je treba to izjavo analizirati v njenih okoliščinah, iz katerih izhaja, da je bila podana v okviru sestanka med OLAF in Združenim kraljestvom v zvezi z operacijo Snake ter zlasti v okviru razprave, ki se je nanašala na morebitno izdajo te države odmernih odločb C18 Snake. Vendar ni sporno, da je Združeno kraljestvo te odločbe po sestanku umaknilo, tako da je ta izjava, ki pomeni seznanitev z napredkom, ki naj bi ga dosegla ta država, izgubila večji del svoje vrednosti. Enako velja za pripombe, ki jih je OLAF dal na sestanku 19. in 20. februarja 2015 ter ki so izhajale iz predpostavke, da je Združeno kraljestvo izdalo te odmerne odločbe. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-59" href="#t-59">59</a>
</span>) Na drugi strani je treba glede pripombe, dane oktobra 2014, v skladu s katero je OLAF menil, da je sodelovanje Združenega kraljestva pri PKO Discount zadovoljivo in da so bili ukrepi, potrebni za vzpostavitev te operacije, „izvedeni pravočasno in učinkovito“, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-60" href="#t-60">60</a>
</span>) ugotoviti, da ta pripomba ne pomeni presoje, ali ta država spoštuje pravo Unije na področju zaščite njenih finančnih interesov, ker se navedena pripomba nanaša na en sam primer, ki je bil predmet PKO Discount, in ker ne odseva nujno vsebine vse korespondence te države s Komisijo in uradom OLAF v tem obdobju.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">150.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz tega sledi, da treh izjav oziroma potrditev, na katere se sklicuje Združeno kraljestvo, ni mogoče opredeliti kot „natančna, brezpogojna in skladna“ zagotovila, zlasti ker je do njih prišlo v okoliščinah, za katere je bil značilen intenziven dialog, ki se je nadaljeval razmeroma dolgo obdobje, med službami OLAF in Komisije na eni strani ter Združenim kraljestvom na drugi strani. Tako je do njih, kot trdi Komisija, prišlo v okviru delovanja OLAF, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-61" href="#t-61">61</a>
</span>) katerega namen je bil države članice prepričati v sprejetje carinskih kontrolnih ukrepov pred carinjenjem, ki bi temeljili na analizi tveganja, kot je mejna vrednost na podlagi najnižjih sprejemljivih cen. Iz teh okoliščin jasno izhaja, da takih zagotovil nista dala ne OLAF ne Komisija.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">151.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vsekakor take izjave ali potrditve poleg tega ne morejo biti ovira za objektivno ugotovitev neizpolnjevanja obveznosti, ki jih imajo države članice na podlagi postopka iz člena 258 PDEU. V skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča namreč ta postopek temelji na objektivni ugotovitvi neizpolnjevanja obveznosti države članice, ki jih nalaga pravo Unije, država članica pa se ne more sklicevati na načeli varstva legitimnih pričakovanj in lojalnega sodelovanja, da bi preprečila tako objektivno ugotovitev, saj bi bilo sprejetje te utemeljitve v nasprotju s ciljem, ki mu sledi navedeni postopek. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-62" href="#t-62">62</a>
</span>) Glede, natančneje, spremembe stališča služb Komisije in morebitnega vpliva te spremembe na utemeljenost neizpolnitve obveznosti, ki se očita Združenemu kraljestvu, v skladu z ustaljeno sodno prakso Komisija ni pooblaščena za dajanje zagotovil glede združljivosti danega ravnanja s pravom Unije in nikakor nima pristojnosti za odobritev ravnanj, ki so v nasprotju s tem pravom. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-63" href="#t-63">63</a>
</span>) Iz tega po mojem mnenju izhaja, da države članice v sistemu, v katerem so odgovorne za ustrezno izvajanje carinske zakonodaje Unije na svojem nacionalnem ozemlju, ne morejo zavrniti odgovornosti za kršitev prava Unije, ki so jo morda storile, z zatrjevanjem, da jim Komisija te kršitve v danem trenutku ni očitala.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">152.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nazadnje, dovolj je ugotoviti, da trditve, ki temeljijo na pravni varnosti, načelu estoppel in neobstoju lojalnega sodelovanja Komisije z Združenim kraljestvom, nimajo samostojne vsebine, kot je razvidno iz odgovora te države na tožbo. Združeno kraljestvo v tem odgovoru namreč v bistvu ne pojasnjuje razlogov, zakaj naj bi bila ta načela kršena, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-64" href="#t-64">64</a>
</span>) tako da so te navedbe odvisne od zgoraj analiziranih trditev v zvezi s kršitvijo legitimnih pričakovanj in jih je treba zavrniti iz istih razlogov, kot so bili navedeni v okviru te analize.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">153.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato je treba ta ugovor nedopustnosti po mojem mnenju zavrniti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">4.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ugovor nedopustnosti, ki se nanaša na nezmožnost odrediti, naj se zneski dajo na razpolago, na podlagi člena 258 PDEU</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">154.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na prvem mestu se Združeno kraljestvo sklicuje na nedopustnost tožbe v delu, v katerem se želi z njo v bistvu doseči, da ta država plača konkretne in izjemno visoke zneske v proračun Unije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">155.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Natančneje, Združeno kraljestvo ob opiranju na sodno prakso Sodišča (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-65" href="#t-65">65</a>
</span>) uveljavlja nedopustnost dela tožbenih predlogov, ki se nanaša na dajanje določenega zneska tradicionalnih lastnih sredstev, in sicer v višini približno 2,7 milijarde EUR, na razpolago proračunu Unije, ker v okviru tožbe zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 258 PDEU Sodišče državi članici ne more odrediti, naj določene zneske lastnih sredstev, ki naj ne bi bili plačani, vknjiži v dobro proračuna Unije zaradi neizpolnitev obveznosti, ki se očitajo tej državi članici. Tretji odstavek prvega tožbenega predloga, navedenega v točki 370 tožbe, naj torej ne bi bil dopusten, zlasti ker lahko v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišče v okviru te tožbe ugotovi le, da država članica ni izpolnila obveznosti na podlagi prava Unije, in ji ne more odrediti, naj sprejme točno določene ukrepe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">156.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Združeno kraljestvo zavrača tudi trditev Komisije, da je skrbno „strukturirala“ predloge svoje tožbe v obravnavani zadevi tako, da se je izognila napaki, storjeni v dveh zgoraj omenjenih zadevah Komisija/Nemčija. Šlo naj bi za zvijačo, katere namen je obiti nepristojnost Sodišča, ker naj bi Komisija skušala z uporabo drugačne formulacije doseči enak rezultat, kot ga je zasledovala v teh dveh zadevah.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">157.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega naj bi pristop Komisije Združenemu kraljestvu odvzemal možnost, ki mu je ponujena s členom 260 PDEU, da odpravi vsako kršitev, ugotovljeno na podlagi člena 258 PDEU, in naj torej ne bi spoštoval pristojnosti, ki jih imajo Komisija, Sodišče oziroma države članice na podlagi Pogodb Unije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">158.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Obravnavana zadeva naj bi se razlikovala od zadeve, v kateri je bila izdana sodba z dne 15. novembra 2005, Komisija/Danska. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-66" href="#t-66">66</a>
</span>) Sodišče naj bi v navedeni zadevi resda ugodilo tožbi, katere namen je bil doseči ugotovitev, da zadevna država članica ni izpolnila obveznosti dati na razpolago Uniji lastna sredstva v določenem znesku, vendar v omenjeni zadevi, kot je razvidno iz točke 56 te sodbe, nista bila izpodbijana niti obstoj carinskega dolga niti znesek izgub lastnih sredstev.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">159.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Po mojem mnenju te utemeljitve ni mogoče sprejeti. V zvezi s tem je iz tretjega odstavka prvega predloga razvidno, da je, ker so v njem našteti zneski izgub tradicionalnih lastnih sredstev za obdobje od leta 2011 do leta 2017, namen tožbe Komisije opisati obseg neizpolnitve obveznosti z opredelitvijo višine teh izgub. Čeprav ta tretji odstavek vsebuje izraz „izgube tradicionalnih lastnih sredstev, ki jih je treba dati na razpolago proračunu Unije“, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-67" href="#t-67">67</a>
</span>) ki ga graja Združeno kraljestvo, se mi zdi, da se ta del stavka ne sme razumeti kot predlog, naj se tej državi odredi plačilo zadevnih zneskov v okviru te tožbe, ampak je njegov namen količinski opis neizpolnitve obveznosti in se torej z njim želijo prikazati konkretni zneski, ki jih navedena država ni dala na razpolago proračunu Unije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">160.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s trditvami, ki se nanašajo na zadevi, v katerih sta bili izdani sodbi Komisija/Nemčija, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-68" href="#t-68">68</a>
</span>) je po mojem mnenju dovolj ugotoviti, da je besedilo tožbenih predlogov, ki jih je Komisija podala v navedenih zadevah in jih je Sodišče kritično presodilo v teh sodbah, drugačno ob besedila tožbenih predlogov, ki so predmet tega postopka. V navedenih zadevah je Komisija namreč Sodišču predlagala, naj toženi državi članici odredi plačilo zneskov, če bi bilo ugotovljeno, da ta država članica ni izpolnila obveznosti na podlagi prava Unije. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-69" href="#t-69">69</a>
</span>) V okviru teh dveh sodb je Sodišče poudarilo, da Komisija ne predlaga, naj se ugotovi, da zadevna država članica ni izpolnila obveznosti, pač pa predlaga, naj se tej državi članici odredi sprejetje nekaterih točno določenih ukrepov. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-70" href="#t-70">70</a>
</span>) Iz tega po mojem mnenju sledi, da je v okviru tožbe zaradi neizpolnitve obveznosti, vložene na podlagi člena 258 PDEU, pristojnost Sodišča omejena na ugotovitev neizpolnitve obveznosti iz prava Unije, ki se očita državi članici, pri čemer zadevni državi članici ne more odrediti, naj sprejme ukrepe za odpravo te neizpolnitve obveznosti. Tak sklep poleg tega izhaja iz formulacije, v skladu s katero „[u]gotovitev take neizpolnitve obveznosti zadevno državo članico […] zavezuje, da sprejme ukrepe, potrebne za izvršitev sodbe Sodišča“, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-71" href="#t-71">71</a>
</span>) ki jo zdaj vsebuje člen 260 PDEU. Postopek pred Sodiščem v skladu s členom 258 PDEU je torej postopek zaradi neizpolnitve obveznosti, ne pa postopek za izdajo odredbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">161.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ker postopek iz člena 258 PDEU temelji na objektivni ugotovitvi neizpolnjevanja obveznosti države članice, ki jih nalaga pravo Unije, so sodbe, ki jih Sodišče izda na podlagi te določbe, v bistvu ugotovitvene narave, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-72" href="#t-72">72</a>
</span>) tako da v tožbah zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 258 PDEU, ki se nanašajo na zneske tradicionalnih lastnih sredstev, Sodišče lahko ugotovi, da država članica teh zneskov ni dala na razpolago proračunu Unije. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-73" href="#t-73">73</a>
</span>) V nasprotju s trditvami Združenega kraljestva ta sklep izhaja tudi iz sodbe Komisija/Danska, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-74" href="#t-74">74</a>
</span>) v kateri je Sodišče presodilo, da je dopusten predlog, naj Sodišče ugotovi, da danski organi s tem, da Komisiji niso dali na razpolago določenega zneska lastnih sredstev in zamudnih obresti, niso izpolnili svojih obveznosti. Poleg tega je Sodišče v novejši sodbi Komisija/Italija (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-75" href="#t-75">75</a>
</span>) odločilo, da „Italijanska republika s tem, da ni dala na voljo tradicionalnih lastnih sredstev v znesku 2.120.309,50 EUR, […] ni izpolnila obveznosti, ki jih ima“ na podlagi prava Unije. Iz tega po mojem mnenju sledi, da Sodišče lahko šteje za dopusten predlog, ki je naveden v tožbenih predlogih Komisije in katerega namen je prikazati določen znesek izgub lastnih sredstev, ki je po njenem mnenju dolgovan.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">162.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tega sklepa ni mogoče ovreči s trditvijo Združenega kraljestva, da je treba zgoraj navedeno sodno prakso razlagati ob upoštevanju vprašanja, ali država članica, na katero se nanaša tožba zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 258 PDEU, izpodbija ali ne obseg izgub tradicionalnih lastnih sredstev, ki so povezane z neizpolnitvijo obveznosti. Po mojem mnenju táko izpodbijanje ni upoštevno že zaradi narave postopka zaradi neizpolnitve obveznosti, ki za to državo članico zajema pravico pred Sodiščem izpodbijati tako dejanske elemente, predstavljene v utemeljitev tožbe Komisije, kot njeno pravno podlago, kar, logično, vključuje obseg izgub tradicionalnih lastnih sredstev. To izhaja iz možnosti Komisije, da Sodišču v okviru tožbe zaradi neizpolnitve obveznosti v presojo predloži spor med njo in državo članico glede obveznosti slednje, da tej instituciji da na razpolago določen znesek lastnih sredstev Unije, ki je neločljivo povezana s sistemom teh lastnih sredstev, kot je zdaj zasnovan v pravu Unije. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-76" href="#t-76">76</a>
</span>) Poleg tega je Sodišče v novejši sodni praksi na tem področju ugodilo predlogu Komisije, naj se ugotovi kršitev prava Unije, ker določen znesek lastnih sredstev ni bil dan na razpolago, čeprav je zadevna država članica izpodbijala obstoj pravice Unije do tega zneska. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-77" href="#t-77">77</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">163.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega je treba zavrniti ugovor Združenega kraljestva, da bi Sodišče moralo zavrniti trditve, v skladu s katerimi ta tožba ni dopustna, ker pomeni „prikrito“ obliko odškodninske tožbe in ker se skuša z njo doseči obsodba države članice z obrazložitvijo, da slednja proračunu Unije ni dala na razpolago konkretnih zneskov. V okviru tožbe zaradi neizpolnitve obveznosti, povezanih z lastnimi sredstvi, je jasno, da gre za denarne obveznosti, in Komisiji z nobenim pravilom prava Unije ni prepovedano, da se na te obveznosti sklicuje v okviru zatrjevane kršitve. Na tem posebnem področju se tožba zaradi neizpolnitve obveznosti pri Sodišču vloži ravno zato, ker države članice izpodbijajo svojo obveznost dati zneske, ki jih zahteva Komisija, na razpolago proračunu Unije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">164.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nazadnje je treba navesti, da Komisija v repliki poudarja, da je treba tretji odstavek prvega predloga razumeti kot predlog, ki se nanaša na nekatere konkretne zneske, ki jih Združeno kraljestvo ni dalo na razpolago proračunu Unije. Tako je treba ugotoviti, da Komisija sama priznava, da „ta tožba ni odškodninska tožba“, ampak se želi z njo doseči ugotovitev, da Združeno kraljestvo ni izpolnilo obveznosti na podlagi prava Unije zlasti s tem, da nekaterih konkretnih zneskov ni dalo na razpolago proračunu Unije, pri čemer je taka formulacija, kot je bilo pojasnjeno že zgoraj, v skladu s sodno prakso glede tožb zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 258 PDEU.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">165.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ob upoštevanju zgoraj navedene sodne prakse in pojasnil, ki jih je zagotovila Komisija, menim, da je treba tretji odstavek prvega predloga razumeti tako, da se z njim predlaga, naj Sodišče ugotovi, da Združeno kraljestvo proračunu Unije ni dalo na razpolago nekaterih konkretnih zneskov v nasprotju s pravom Unije, in da je z vidika te sodne prakse tak predlog dopusten.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">166.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Združeno kraljestvo podredno trdi, da če bi Sodišče sklenilo določiti znesek, ki ga je treba dati na razpolago Uniji, bi moralo dati prednost oceni Združenega kraljestva, saj je država članica tista, ki mora oceniti dolgovani znesek. Po mnenju Združenega kraljestva je pravilen načelni pristop k določitvi zneska izgub lastnih sredstev razdeljen v tri faze, ki so v tožbi, ki jo je vložila Komisija, združene (to so neizpolnitev obveznosti te države, vzročna zveza in dokaz o znesku iz naslova te neizpolnitve obveznosti).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">167.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem trditve Združenega kraljestva temeljijo na premisi, da mora Komisija dokazati, da so bili morebitni ukrepi, ki jih je sprejela država članica, očitno neprimerni. Preučitev teh trditev pa spada v okvir utemeljenosti prvega in drugega tožbenega razloga.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">168.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede na navedeno Sodišču predlagam, naj prvi, drugi, tretji in četrti ugovor nedopustnosti, ki jih je podalo Združeno kraljestvo, zavrne.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">B.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Neizpolnitev obveznosti na področju zaščite finančnih interesov Unije in preprečevanja goljufij ter obveznosti, ki izhajajo iz carinske zakonodaje Unije</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">169.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija s prvim tožbenim razlogom v bistvu trdi, da v obdobju kršitve Združeno kraljestvo kljub ponavljajočim se opozorilom in zahtevam Komisije in urada OLAF v zvezi s tveganjem goljufij ni sprejelo ukrepov za zaščito finančnih interesov Unije. Ta opustitev naj bi pomenila, prvič, neizpolnitev tako splošnih obveznosti v zvezi z zaščito finančnih interesov Unije kot splošnih obveznosti v zvezi s preprečevanjem goljufij iz člena 310(6) PDEU in člena 325 PDEU. Drugič, z njo naj bi se kršila obveznost carinskih organov, da, najprej, sprejemajo ukrepe za zaščito finančnih interesov Unije na podlagi člena 3 carinskega zakonika Unije v povezavi s členom 4(3) PEU, dalje, izvajajo kontrole na podlagi analize tveganja v skladu s členom 13 carinskega zakonika Skupnosti in členom 46 carinskega zakonika Unije ter, nazadnje, zahtevajo plačilo zavarovanj na podlagi člena 248(1) uredbe za izvajanje in člena 244 izvedbene uredbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">170.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pred preizkusom konkretnih očitkov Komisije bom najprej preučil obveznosti, ki jih imajo države članice na podlagi člena 310(6) PDEU in člena 325 PDEU, na katera se Komisija sklicuje v utemeljitev tožbe, ter zlasti na podlagi njunih ciljev in sodne prakse v zvezi s tem. Nato bo treba presoditi utemeljenost posameznih trditev, ki se navajajo na podlagi teh določb in določb sekundarne zakonodaje, omenjenih v prejšnji točki.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">1.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Obveznosti držav članic glede preprečevanja nezakonitih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">171.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ker je člen 310(6) PDEU, ki določa, da „Unija in države članice v skladu s členom 325 preprečujejo goljufije in druga protipravna ravnanja, ki škodijo finančnim interesom Unije“, zgolj določba, ki napotuje na člen 325 PDEU, je treba šteti, da želi Komisija s tožbenim razlogom v delu, v katerem se ta nanaša na kršitev določb primarnega prava, Združenemu kraljestvu v resnici očitati, da ni izpolnilo svojih obveznosti na podlagi člena 325 PDEU. Ta člen je osrednja določba na področju preprečevanja goljufij na ravni primarnega prava, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-78" href="#t-78">78</a>
</span>) ker so v njej opredeljene obveznosti Unije in držav članic ter obseg njihovih obveznosti na tem področju, ki so na ravni sekundarne zakonodaje konkretizirane s carinskim zakonikom Unije, carinskim zakonikom Skupnosti, uredbo za izvajanje in izvedbeno uredbo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">172.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zaščita finančnih interesov je prednostna naloga, ki ji države članice in Unija pozornost namenjajo že mnoga leta, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-79" href="#t-79">79</a>
</span>) saj tradicionalna lastna sredstva (ki jih tvorijo carinske dajatve in prelevmani na „sladkor“) za račun Unije zbirajo države članice. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-80" href="#t-80">80</a>
</span>) Leta 2017 so države članice kot stroške zbiranja zadržale 20 % tradicionalnih lastnih sredstev. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-81" href="#t-81">81</a>
</span>) Carinske goljufije so vse pogostejši pojav, ki škodljivo vpliva na to zbiranje in torej na finančne interese Unije. Izgube, povezane s temi goljufijami, so bile v letu 2013 ocenjene na 185 milijonov EUR na leto. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-82" href="#t-82">82</a>
</span>) Škodljive posledice carinskih goljufij segajo onkraj področja finančnih interesov, povezanih s proračunom Unije, na področja politik, gospodarstva in financ ter imajo neposredne učinke na delovanje notranjega trga. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-83" href="#t-83">83</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">173.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V tem okviru člen 325(1) in (2) PDEU ni omejen na določanje abstraktne obveznosti za države članice, da preprečujejo goljufije in vsa druga nezakonita dejanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-84" href="#t-84">84</a>
</span>) temveč so v njem predpisane minimalne zahteve glede ukrepov, ki jih morajo te države izvajati za preprečevanje goljufij in takih dejanj. S to določbo se zlasti zahteva, da so ukrepi, ki jih države članice sprejmejo za preprečevanje nezakonitih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije, prvič, v skladu z odstavkom 1 tega člena odvračilni in učinkoviti, in drugič, v skladu z odstavkom 2 navedenega člena enaki tistim, kakršne sprejmejo za preprečevanje goljufij, ki škodijo njihovim lastnim finančnim interesom.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">174.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na te zahteve je bilo opozorjeno tudi v sodni praksi, iz katere med drugim izhaja, da člen 325(1) in (2) PDEU državam članicam nalaga natančno obveznost rezultata, ki ni odvisna od nobenega dodatnega pogoja. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-85" href="#t-85">85</a>
</span>) Ker preprečevanje nezakonitih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije, z odvračilnimi in učinkovitimi ukrepi vključuje pobiranje carinskih dajatev in dajanje ustreznih zneskov na razpolago proračunu Unije kot tradicionalna lastna sredstva Unije, se vsaka vrzel pri pobiranju teh dajatev lahko izraža v zmanjšanju teh sredstev. Zato morajo države članice sprejeti ukrepe, potrebne za to, da se lahko carinske dajatve pobirajo učinkovito in v celoti, za kar je potrebno pravilno izvajanje carinske kontrole. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-86" href="#t-86">86</a>
</span>) Poleg tega je treba opozoriti, da so v skladu s členom 4(3), drugi pododstavek, PEU države članice Unije dolžne sprejeti vse splošne ali posebne ukrepe, potrebne za zagotovitev izpolnjevanja obveznosti, ki izhajajo iz Pogodb ali aktov institucij Unije. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-87" href="#t-87">87</a>
</span>) V zvezi s tem iz sodne prakse Sodišča na področju kmetijskih predpisov izhaja, da zahteva, naložena državam članicam, da sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotavljanje učinkovite zaščite finančnih interesov Unije, pomeni poseben izraz splošne obveznosti lojalnega sodelovanja, ki je državam članicam naložena na podlagi tega, kar je zdaj člen 4(3) PDEU. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-88" href="#t-88">88</a>
</span>) Podobno na področju preprečevanja carinskih goljufij člen 325 PDEU pomeni, zdi se mi, poseben izraz načela lojalnega sodelovanja, določenega v členu 4(3) PEU, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-89" href="#t-89">89</a>
</span>) pri čemer je sam člen 325 PDEU v carinskem pravu Unije konkretiziran z določbami carinskega zakonika. Iz tega sledi, da se na načelo lojalnega sodelovanja, določeno v členu 4(3) PEU, na področju preprečevanja carinskih goljufij ni mogoče sklicevati samostojno. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-90" href="#t-90">90</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">175.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz zgoraj omenjene sodne prakse je mogoče izpeljati dva sklopa spoznanj. Prvič, poleg obveznosti, da države članice na podlagi člena 325(1) PDEU določijo ustrezne sankcije za preprečevanje goljufij in drugih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije, se za upravne dejavnosti teh držav članic uporabljajo tudi zahteve, ki izhajajo iz zgoraj navedene sodne prakse, ker so zaveze, ki so jih slednje sprejele v skladu s Pogodbami, zanje v celoti zavezujoče. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-91" href="#t-91">91</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">176.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Drugič, iz te sodne prakse izhaja, da so s členom 325(1) in (2) PDEU državam članicam naložene zavezujoče obveznosti rezultata zlasti v zvezi s cilji iz te določbe in še posebej obveznost, ki jim je naložena, da preprečujejo goljufije in dejanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, tako da se čim bolj zmanjšajo morebitne izgube za celotne javne finance Unije. To pomeni, da ta določba stremi k temu, da bi se to preprečevanje izvajalo z učinkovitimi ukrepi, zato je učinkovitost konkretnega ukrepa ali sklopa ukrepov mogoče ugotavljati le v okviru dobro opredeljenega položaja, ne pa abstraktno. Kriminal – vključno z njegovim sestavnim delom, ki je posebej nevaren, to je organiziranim kriminalom – na področju goljufij in drugih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije, je namreč po definiciji pojav, ki se razvija in sproti prilagaja okoliščinam, ki ga obdajajo. Zato morajo biti ukrepi, ki jih države članice sprejmejo za preprečevanje tega pojava, taki, da se mu je z njimi mogoče stalno zoperstavljati. Čeprav so se ukrepi, ki so jih države članice pred kratkim sprejele za preprečevanje dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije, lahko šteli za učinkovite, je mogoče, da v sedanjih okoliščinah niso več učinkoviti. Zato so s členom 325(1) in (2) PDEU kot določbo, ki vsebuje obveznost rezultata, državam članicam naloženi ne le sprejetje enotnih ukrepov, s katerimi je mogoče preprečiti dejanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, ampak tudi stalno ocenjevanje in prilagajanje času, da se zagotovi učinkovitost teh ukrepov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">177.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz teh razlogov trditve, ki jo Združeno kraljestvo navaja v obrambo in v skladu s katero imajo države članice široko polje proste presoje glede načinov, ki jih na področju carin in lastnih sredstev uporabijo za preprečevanje nezakonitih dejanj, ki so v nasprotju s finančnimi interesi Unije, nikakor ni mogoče sprejeti. Zdi se namreč, da Združeno kraljestvo namiguje, da za izvajanje carinskih postopkov in pobiranje carinskih dajatev skrbijo države članice prek svojih nacionalnih organov, zato imajo te države članice tudi širok manevrski prostor pri izvajanju preventivnih ukrepov v okviru preprečevanja carinskih goljufij.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">178.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tak pristop se mi zdi vreden graje iz dveh razlogov. Na prvem mestu, v pravu Unije obstaja neposredna zveza med pobiranjem carinskih dajatev, ki se izvaja neposredno prek držav članic, na eni strani in lastnimi sredstvi Unije na drugi strani, pri čemer se zdi, da Združeno kraljestvo te zveze ne zanika. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-92" href="#t-92">92</a>
</span>) Na drugem mestu, čeprav imajo države članice res določeno svobodo v zvezi z izbiro ukrepov za preprečevanje goljufij in škodovanja finančnim interesom Unije, to ne spremeni dejstva, da v skladu s sodno prakso Sodišča (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-93" href="#t-93">93</a>
</span>) to polje proste presoje ni neomejeno in je pogojeno z načelom učinkovitosti, ki nalaga, da so sprejeti ukrepi učinkoviti in odvračilni ter, natančneje, da ti ukrepi zagotavljajo učinkovito zbiranje lastnih sredstev Unije, ki jih tvorijo med drugim carinske dajatve po skupni carinski tarifi, vendar pod pogojem obveznega spoštovanja temeljnih pravic, zagotovljenih z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina), in splošnih načel prava Unije. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-94" href="#t-94">94</a>
</span>) Tako je Sodišče že odločilo, da če država članica sprejme ukrepe, pri katerih na splošno in nerazlikovalno opusti pobiranje DDV, čeprav ima obveznost, da zagotovi pobiranje vsega DDV, ki mora biti plačan na njenem ozemlju, in učinkovito zbiranje lastnih sredstev Unije, ni izpolnila svojih obveznosti na podlagi prava Unije. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-95" href="#t-95">95</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">179.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Združeno kraljestvo tudi trdi, da kadar država članica izvaja pravo Unije, je to izvajanje v nasprotju z načelom učinkovitosti le, če obstaja „očitno in bistveno tveganje nekaznovanosti“ ali če to izvajanje privede do nesankcioniranja. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-96" href="#t-96">96</a>
</span>) Po mojem mnenju pa tako razlago ovrže sodna praksa, iz katere izhaja, da ima učinkovitost zaščite finančnih interesov Unije prednost pred diskrecijsko pravico držav članic. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-97" href="#t-97">97</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">180.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prav tako je treba zavrniti trditve Združenega kraljestva, ki se nanašajo na eni strani na to, da obveznost zagotoviti učinkovito zbiranje lastnih sredstev zahteva uporabo zgolj razumnih prizadevanj za preverjanje in izterjavo dajatev in davkov, ki prispevajo k tem sredstvom, ter na drugi strani na to, da morajo države članice pri zbiranju lastnih sredstev izkazati „skrbnost“. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-98" href="#t-98">98</a>
</span>) Iz teh sklepnih predlogov (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-99" href="#t-99">99</a>
</span>) je namreč razvidno, da je učinkovitost ukrepa, sprejetega za zaščito finančnih interesov Unije, mogoče presojati le ob upoštevanju konkretnih okoliščin, v okviru katerih je treba ugotoviti, ali so bila prizadevanja za doseganje tega cilja razumna in skrbna. Jasno je, da mora v primeru obsežne in organizirane carinske goljufije država članica vložiti več sredstev kot v običajnih okoliščinah, da bi zadostila svojim obveznostim na podlagi ustanovnih pogodb. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-100" href="#t-100">100</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">181.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prav tako ni mogoče sprejeti trditev Združenega kraljestva, v skladu s katerimi mora Komisija poleg neučinkovitosti nacionalnih ukrepov za preprečevanje goljufij dokazati, da je država članica kriva malomarnega ali samovoljnega ravnanja. V zvezi s tem Združeno kraljestvo napačno razlaga sodno prakso, na katero se sklicuje, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-101" href="#t-101">101</a>
</span>) iz katere nikakor ne izhaja, da bi morala Komisija dokazati malomarnost ali samovoljno ravnanje države članice, da bi dokazala neizpolnitev obveznosti. Nasprotno, po mojem mnenju je treba to sodno prakso razumeti tako, da država članica ne more samovoljno enostransko opustiti določitve pravice do zneska carinskega dolga in njegove vknjižbe na račun Komisije kot lastnih sredstev. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-102" href="#t-102">102</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">182.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sicer je treba po zgledu Združenega kraljestva res priznati, da se z navedenimi določbami Pogodb ne predpisuje izrecno absoluten rezultat niti se ne zahteva, da carinski kontrolni ukrepi v vseh primerih odpravijo goljufije v zvezi z lastnimi sredstvi Unije. Vendar je iz člena 325 PDEU enako kot iz zgoraj navedene sodne prakse razvidno, da morajo biti ukrepi, sprejeti na podlagi določb carinskega zakonika Skupnosti ali carinskega zakonika Unije, učinkoviti. Načela učinkovitosti, določenega na ravni primarnega prava, v okviru carinskega zakonika ni mogoče razlagati tako, kot da zahteva popolno izničenje vseh carinskih goljufij, ker taka zahteva ni realistična, saj bo napačno ravnanje, tudi na carinskem področju, vedno del življenja v družbi. Kljub temu to načelo določa obveznost, da se nadzira škodovanje finančnim interesom Unije ter ustrezno odgovori na izkazana predvidljiva in trenutna tveganja goljufij.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">183.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ker – kot je bilo že navedeno – iz obveznosti, h katerim so se zavezale države članice na podlagi ustanovnih pogodb, izhaja, da morajo biti ukrepi, ki jih slednje sprejmejo, učinkoviti z vidika ciljev, ki se skušajo doseči z njimi, in da je, čeprav imajo države članice določeno polje proste presoje glede ukrepov, ki jih sprejmejo, to polje proste presoje omejeno z zgoraj navedenim načelom učinkovitosti, to pomeni, da učinkovitosti teh ukrepov ni mogoče presojati abstraktno, ampak v okviru posameznega položaja. V nadaljevanju je treba preizkusiti utemeljenost očitkov, upoštevanih zoper Združeno kraljestvo v obdobju kršitve.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">2.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ukrepi, ki jih je treba sprejeti na podlagi carinske zakonodaje za zaščito finančnih interesov Unije v položaju zadevnih goljufij</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">184.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija s tožbo Združenemu kraljestvu v bistvu očita, da ni odpravilo tveganj carinskih goljufij in sprejelo učinkovitih ukrepov za preprečevanje teh tveganj. Za odločitev o utemeljenosti te tožbe je treba uvodoma opozoriti, da mora Komisija v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča v postopku zaradi neizpolnitve obveznosti dokazati obstoj zatrjevane neizpolnitve in Sodišču predložiti potrebne dokaze, da lahko to preveri, ali gre za neizpolnitev obveznosti, pri čemer se Komisija ne more opreti na kakršno koli domnevo. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-103" href="#t-103">103</a>
</span>) V obravnavanem primeru se postavlja vprašanje, ali je Komisija zadostno dokazala, da ukrepi, ki jih je Združeno kraljestvo sprejelo za preprečevanje goljufij s prenizkim vrednotenjem izdelkov ob uvozu, v obdobju kršitve niso bili učinkoviti pri zbiranju celotnih lastnih sredstev Unije iz naslova carinskih dajatev, čeprav so bili organi Združenega kraljestva seznanjeni z značilnostmi in obsegom goljufij, izvajanih na njenih mejah. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-104" href="#t-104">104</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">a)</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Značilnosti goljufij, ki so jih izvajali zadevni uvozniki, in seznanitev organov Združenega kraljestva s temi goljufijami</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">185.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zdi se, da se Komisija in Združeno kraljestvo strinjata, da je bila ta država predmet obsežnih in organiziranih goljufij pred obdobjem kršitve in med kršitvijo. Prav tako ni sporno, da je šlo pri zadevnih goljufijah za prijavljanje izjemno nizkih vrednosti uvoza od uvoznikov, kitajskih kriminalnih združb, ki so delovale v omrežju, ki je uporabljalo tako imenovane „feniksove družbe“, in sicer podjetja, ki so bila ustanovljena zgolj z namenom izvajanja goljufij in so imela izjemno omejena sredstva ter v zvezi s katerimi je bil uveden postopek prenehanja oziroma so izginila takoj, ko so carinski organi podvomili o točnosti prijavljenih vrednosti, zaradi česar je bila vsaka naknadna izterjava carinskih dajatev malo verjetna ali celo praktično nemogoča. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-105" href="#t-105">105</a>
</span>) Šlo je za goljufije, ki so bile gibljive in hkrati zelo odzivne v tem smislu, da se je uvažanje, ki je vključevalo goljufije, hitro preusmerilo iz ene države članice v drugo in znotraj države članice iz enega pristanišča v drugo ob najmanjši napovedi kontrole nacionalnih organov. Tako je bilo mogoče v okviru goljufivih dejavnosti zelo velike količine izdelkov preusmeriti v države članice z razmeroma šibkim sistemom kontrol.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">186.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem je treba navesti, da čeprav Združeno kraljestvo zavrača to, da ni izpolnilo obveznosti na podlagi prava Unije, v poročilu, ki ga je priložilo odgovoru z dne 11. februarja 2019 na obrazloženo mnenje, priznava, da so „v obdobju, ki ga zajema tožba Komisije, [v Združenem kraljestvu] nedvomno obstajale goljufije, ki so temeljile na prenizkem vrednotenju uvoza tekstilnih in obutvenih izdelkov s poreklom iz Kitajske“. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-106" href="#t-106">106</a>
</span>) V tem poročilu je bilo tudi priznano, da „[o] goljufijah ni bilo nobenega dvoma in da je bilo treba sprejeti protiukrepe za odpravo goljufij in spodbuditev poštene trgovine v korist legitimnih gospodarskih subjektov […]“. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-107" href="#t-107">107</a>
</span>) Združeno kraljestvo v odgovoru na tožbo meni, da je bilo žrtev goljufij in da ni imelo nobenega interesa za to, da bi dopustilo, da se ta kriminalna dejavnost nadaljuje ali razširi.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">187.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz spisa je torej razvidno, da je Združeno kraljestvo v predhodnem in sodnem postopku vendarle priznalo obstoj goljufij, pri čemer je v odgovoru na tožbo večkrat navedlo, da se je s temi goljufijami seznanilo šele postopoma. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-108" href="#t-108">108</a>
</span>) Tako po navedbah Združenega kraljestva Komisija in države članice, ko se je novembra in decembra 2011 izvajalo PKO Discount, očitno niso imele jasne predstave o razširjenosti goljufij s prenizkim vrednotenjem uvoza glede na to, da je bil cilj te operacije „preveriti tveganje prenizkega vrednotenja“ zadevnih izdelkov. Združeno kraljestvo trdi, da so OLAF in nekatere države članice začenjali dobro razumeti goljufiva ravnanja, s katerimi so se srečevali, ne prej kot ob koncu leta 2014 in med operacijo Snake. V zvezi s tem naj bi bilo v poročilu OLAF omenjeno le, da je Združeno kraljestvo dovolj dobro seznanjeno z goljufijami od leta 2014. Po tej operaciji naj bi se seznanjenost držav članic z goljufijami, zlasti z njihovim pravim obsegom in njihovo evropsko razsežnostjo, še razvijala, predvsem na začetku leta 2015 (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-109" href="#t-109">109</a>
</span>) in med letom 2017 (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-110" href="#t-110">110</a>
</span>).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">188.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Portugalska republika podpira to v obrambo navedeno trditev Združenega kraljestva, pri čemer v bistvu meni, da se organi Združenega kraljestva, ko so leta 2015 od OLAF prejeli uradno sporočilo o medsebojni pomoči, niso zavedali splošne prakse lažnih carinskih deklaracij. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-111" href="#t-111">111</a>
</span>) Poleg tega okoliščina, da se je država članica že marca 2012 zavedala obstoja goljufij s prenizkim vrednotenjem, v katere so bili vpleteni neplačujoči gospodarski subjekti, tej državi članici ni zagotavljala konkretnih informacij glede obstoja netočnih carinskih deklaracij, ki bi zahtevale sistematično preverjanje z njene strani.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">189.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar je v obravnavanem primeru iz spisa razvidno, da je bilo Združeno kraljestvo v celoti obveščeno o goljufijah s prenizkim vrednotenjem in o zgoraj omenjenih značilnostih, pa tudi o nujnosti sprejetja učinkovitih ukrepov za preprečevanje goljufij v obdobju kršitve. OLAF je namreč že aprila 2007 v sporočilu o medsebojni pomoči naznanil tveganje, ki so ga pomenili tekstilni in obutveni izdelki s poreklom iz Kitajske, ter opisal podrobnosti v zvezi s tem. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-112" href="#t-112">112</a>
</span>) S tem sporočilom je OLAF vse države članice pozval, prvič, naj analizirajo uvoz tekstilnih in obutvenih izdelkov s poreklom zlasti iz Kitajske, da bi zaznale morebitne indice o prenizko ovrednotenem uvozu, in drugič, naj pri carinjenju, ki se izvaja za tak uvoz, opravljajo ustrezne kontrole. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-113" href="#t-113">113</a>
</span>) Ob upoštevanju zgoraj omenjenih značilnosti goljufij ob uvozu je OLAF že takrat pojasnil, da bi lahko goljufije zadevale vse države članice, pri čemer je poudaril, da obstaja tveganje preusmeritve goljufij v druga pristanišča Unije. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-114" href="#t-114">114</a>
</span>) Iz tega sledi, da je OLAF že leta 2007 določil bistvene elemente trgovine, ki je vključevala goljufije, in o njih takoj obvestil države članice.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">190.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega Združeno kraljestvo v odgovoru na tožbo trdi, da je Komisija leta 2009 navedla nepravilnosti, ugotovljene v Belgiji in na Nizozemskem, ne pa v Združenem kraljestvu. V zvezi s tem je treba ugotoviti, da je bilo v zadevnem sporočilu o medsebojni pomoči, ki ga je Komisija poslala državam članicam, izrecno navedeno, da „[g]oljufije zadevajo vse države članice“, in so bile države članice pozvane, naj „sprejmejo ustrezne ukrepe za preprečevanje endemičnega pojava prenizkega vrednotenja“. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-115" href="#t-115">115</a>
</span>) Opozoriti je treba, da je bil namen takih sporočil o medsebojni pomoči resda sporočanje informacij (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-116" href="#t-116">116</a>
</span>) in da z njimi ni bilo mogoče določiti obveznosti izvajanja carinskih kontrol, saj so zanje pristojni nacionalni organi. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-117" href="#t-117">117</a>
</span>) Vendar so ta sporočila elementi, s katerimi je mogoče Združeno kraljestvo pozvati k izvajanju konkretnih ukrepov za preprečevanje goljufij in zaščito finančnih interesov Unije. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-118" href="#t-118">118</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">191.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato v nasprotju s tem, kar trdi Združeno kraljestvo, iz spisa ni razvidno, da so OLAF in države članice zadevni mehanizem goljufij zares začenjali razumeti v času, ko se je končala operacija Snake. Na eni strani je namreč skupna carinska operacija, kot je operacija Snake, odgovor na problem, ki je bil predhodno jasno opredeljen na ravni Unije. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-119" href="#t-119">119</a>
</span>) V skladu s končnim poročilom o tej operaciji je njena priprava temeljila na „temeljiti oceni groženj, ki jih pomenijo carinske goljufije s prenizkim vrednotenjem, povezane z [Unijo, ki] je potrdila, da je bil tekstilni sektor precej prizadet zaradi […] prenizkega vrednotenja[, pri čemer je] to najbolj zadeva[lo] poglavja od 61 do 64 KN“, ki jo je predhodno izvedel OLAF. Na drugi strani iz poročila Računskega sodišča izhaja, da je Komisija „državam članicam zagotovila jasne smernice o tem, kako preprečevati podcenitev, pri izvajanju [PKO Discount], s kater[im] se je obravnavalo podcenjevanje tekstila in obutve iz azijskih držav“. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-120" href="#t-120">120</a>
</span>) Iz tega sledi, da so se države članice, ko so leta 2011 izvajale PKO Discount, že v celoti zavedale goljufij in tega, kako jih preprečevati. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-121" href="#t-121">121</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">192.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nazadnje, Portugalska republika se sklicuje na posebno poročilo Računskega sodišča iz leta 2015, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-122" href="#t-122">122</a>
</span>) da bi dokazala, da je bil obstoj goljufij prvič razkrit v skupni carinski operaciji. Dovolj pa je ugotoviti, da je glede na to poročilo skupna carinska operacija urada OLAF omogočila ugotovitev, da „je 40 % [tekstilnih in obutvenih izdelkov s poreklom iz Kitajske], ki se sprosti[jo] v prosti promet po carinskem postopku 42, podcenjen[ih]“, njen cilj pa je bil osvetliti že prej obstoječ problem in predstaviti ukrepe, ki jih je bilo treba sprejeti. Taka navedba nikakor ne pomeni ugotovitve, da je bilo preprečevanje goljufij s prenizkim carinskim vrednotenjem nov problem, temveč pomeni potrditev, da je šlo za pomemben vzrok prenizkega vrednotenja.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">193.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz navedenega izhaja, da je bilo Združeno kraljestvo v celotnem obdobju kršitve in zlasti že na začetku tega obdobja v celoti seznanjeno z bistvenimi značilnostmi tako goljufij kot tudi ukrepov, ki jih je bilo mogoče sprejeti za njihovo preprečevanje. Ta seznanjenost je lahko vzbudila dvome pri nacionalnih carinskih organih. Ob upoštevanju teh elementov se postavlja vprašanje, katere protiukrepe so bili ti organi dolžni sprejeti na podlagi prava Unije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">b)</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Obveznost vpeljati analizo tveganja in izvajati kontrole pred prepustitvijo ter nujnost predložiti zavarovanja</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">194.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija Združenemu kraljestvu očita, da ni karseda hitro sprejelo nekaterih kontrolnih ukrepov, čeprav je bilo tveganje goljufij ugotovljeno in je bilo dokazano, da so te močno razširjene. Komisija trdi, da je države članice večkrat pozvala, naj uporabljajo mejne vrednosti kot kazalnike tveganja prenizkega vrednotenja, fizično preverjajo pošiljke, katerih prijavljena vrednost je nižja od mejnih vrednosti v obliki najnižjih sprejemljivih cen, po potrebi izpodbijajo prijavljeno carinsko vrednost in pred sprostitvijo blaga v prosti promet zahtevajo zavarovanje za pokritje dodatnih dajatev, ki bi bile lahko plačljive. Natančneje, v okoliščinah, kot so te v obravnavani zadevi, naj bi bile kontrole pred prepustitvijo nujne, ker je šlo pri podjetjih, vpletenih v goljufije, za družbe, ki so izginile takoj, ko so bile deklaracije izpodbijane, zaradi česar izterjava dajatev po sprostitvi uvoženega blaga v prosti promet ni bila mogoča. Poleg tega naj bi fizična kontrola blaga, ki je še vedno pod carinskim nadzorom, omogočala oceno kakovosti blaga, da bi se določila njegova carinska vrednost. Združeno kraljestvo pa naj razen v okviru operacije Snake takih ukrepov ne bi sprejelo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">195.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ko je Komisija države članice pozvala k uporabi preventivnih orodij za odkrivanje uvažanja, ki morda vključuje goljufije, je med potencialnimi orodji državam članicam predlagala metodologijo OLAF, pri kateri se v bistvu za vsako zadevno (osemmestno) oznako izdelka kombinirane nomenklature izračunajo mejne vrednosti tveganja prenizkega vrednotenja, in sicer najnižja sprejemljiva cena, na podlagi popravljene povprečne cene, to je (netehtanega) aritmetičnega povprečja povprečnih vrednosti, prijavljenih ob uvozu v 28 državah članicah za vsako od navedenih oznak v obdobju štirih let. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-123" href="#t-123">123</a>
</span>) Cena je popravljena v tem smislu, da so skrajno nizke ali visoke vrednosti, ki se zdijo nepravilne, izključene. Nato se izračuna najnižja sprejemljiva cena, ki znaša 50 % popravljene povprečne cene za različne oznake izdelkov. Komisija to metodologijo utemeljuje s sodbo EURO 2004. Hungary, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-124" href="#t-124">124</a>
</span>) iz katere naj bi izhajalo, da „kadar je prijavljena cena blaga za več kot 50 % nižja od povprečne statistične cene“ in torej znaša manj od najnižjih sprejemljivih cen, je mogoče resno dvomiti o veljavnosti zadevnih deklaracij, tako da tega blaga ni mogoče sprostiti v prosti promet brez predhodne kontrole. Komisija se sklicuje tudi na sodbo Komisija/Portugalska, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-125" href="#t-125">125</a>
</span>) v kateri je Sodišče navedlo, da je preverjanje carinske deklaracije potrebno med drugim, kadar imajo carinski organi konkretne informacije o netočnosti te deklaracije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">196.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija Združenemu kraljestvu tudi očita, da ni zahtevalo predložitve zavarovanj za vse carinske deklaracije, katerih prijavljeno vrednost je mogoče šteti za nenormalno nizko in ki jih je zato treba preveriti. V skladu s členom 244 izvedbene uredbe in členom 248 uredbe za izvajanje naj bi bilo treba, ko se vloži carinska deklaracija, pred prepustitvijo blaga bodisi plačati dajatve, ki se uporabljajo, bodisi jih pokriti z zavarovanjem. Združeno kraljestvo naj v nasprotju s temi določbami ne bi zahtevalo plačila zavarovanj, ki bi temeljila na skupnem znesku uvoznih dajatev, ki bi lahko bile plačljive.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">197.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Združeno kraljestvo v bistvu odgovarja, da mora Komisija dokazati, da so bile njegove izbire glede ukrepov za preprečevanje goljufij očitno neprimerne ali povsem nerazumne. Meni, da mu ni bilo treba izvajati preverjanj ali pridobivati zavarovanj v zvezi z vsemi deklaracijami, ki so bile nižje od 50 % povprečne cene, ki jo je določil OLAF. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-126" href="#t-126">126</a>
</span>) V sodbi EURO 2004. Hungary (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-127" href="#t-127">127</a>
</span>) naj bi Sodišče pojasnilo, da se za zavrnitev prijavljene vrednosti nacionalni carinski organi lahko oprejo na razliko v ceni, ne da bi bili k temu zavezani. Glede sodbe Komisija/Portugalska (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-128" href="#t-128">128</a>
</span>) Združeno kraljestvo trdi, da Komisija zabrisuje razliko med razlogi, ki lahko utemeljujejo preverjanje na podlagi izvedbene uredbe in uredbe za izvajanje, na eni strani ter trenutkom, ko preverjanje postane nujno v smislu zgoraj navedene sodbe, na drugi strani.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">198.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Združeno kraljestvo meni, da je bilo sámo žrtev goljufij, tako da ni imelo nobenega interesa za to, da bi dopuščalo nadaljevanje tega kriminala. Navaja, da je, ker je bilo preverjanje teh goljufij zelo težavno, potrebovalo čas, da jih je popolnoma spoznalo in opredelilo najboljše načine za njihovo preprečevanje. Meni, da je svojo obveznost preprečevanja zadevnih goljufij izpolnilo s tem, da je dejavno sodelovalo v operacijah za preprečevanje goljufij, ki jih je organiziral OLAF, in sicer v PKO Discount leta 2011 in operaciji Snake leta 2014. Poleg tega naj bi se Združeno kraljestvo od leta 2015 goljufijam s prenizkim vrednotenjem zoperstavljalo z operacijo Breach, v okviru katere naj bi njegovi organi izdali številne odmerne odločbe C18, ki naj bi predstavljale vrednost približno 35 milijonov GBP v carinskih dajatvah. Prav tako naj bi bila leta 2016 zagnana operacija Samurai, kar naj bi vključevalo predvsem predhodne kontrole in dejavnosti usposabljanja o carinskem postopku 42. Opirajoč se na informacije, pridobljene v zadnjenavedenih operacijah, naj bi Združeno kraljestvo z oktobrom 2017 zagnalo operacijo Swift Arrow.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">199.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede predložitve zavarovanj Združeno kraljestvo meni, da na eni strani sprejetje tako splošnega razumevanja zavarovanj, ki jih je treba zahtevati, kot ga predlaga Komisija, nesprejemljivo posega v premoženjske pravice uvoznikov tako na podlagi členov 16 in 17 Listine kot člena 1 Prvega dodatnega protokola k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki je bila podpisana v Parizu, 20. marca 1952 (v nadaljevanju: Prvi dodatni protokol) ter da mora na drugi strani zahteva po zavarovanju, da bi bila veljavna, temeljiti na ustrezni podlagi, da se določi resnična vrednost blaga. Uporaba povprečne cene po oznaki izdelka v metodologiji OLAF naj bi države članice močno izpostavljala pritožbam gospodarskih subjektov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">1)</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Uvodne ugotovitve</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">200.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kot izhaja iz preučitve pisanj strank, Komisija ne zanika, da je Združeno kraljestvo v obdobju kršitve izvajalo nekatere ukrepe za preprečevanje goljufij s prenizkim vrednotenjem, vendar trdi, da nekateri uporabljeni ukrepi niso bili učinkoviti pri zaščiti finančnih interesov Unije, medtem ko drugi sploh niso bili uporabljeni. Zato je treba za preučitev trditev, ki se navajajo v okviru prvega tožbenega razloga, določiti cilje in obseg obveznosti držav članic na podlagi carinskega prava Unije, to pa bo omogočilo presojo učinkovitosti (oziroma neučinkovitosti) ukrepov, ki jih je izvajalo Združeno kraljestvo. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-129" href="#t-129">129</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">201.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem je treba opozoriti, da je za to, da bi se finančni interesi Unije učinkovito zaščitili, mogoče razmišljati o zelo različnih ukrepih, zato se primerjava med njimi glede učinkovitosti lahko izkaže za precej težavno v primeru, kot je obravnavani, saj je s pravom Unije državam članicam odobrena določena svoboda pri izbiri ukrepov. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-130" href="#t-130">130</a>
</span>) Vseeno je treba po mojem mnenju za neučinkovite šteti tiste sprejete ukrepe, ki ob upoštevanju posebnosti danega položaja očitno ne omogočajo doseganja ciljev, ki se uresničujejo s primarnim in sekundarnim pravom Unije. Za to je treba pritrditi eni od trditev, ki jih Združeno kraljestvo navaja v obrambo v tem postopku, in sicer, da mora Komisija zlasti dokazati, da so bili ukrepi, za katere ta država trdi, da jih je v obdobju kršitve izvajala za preprečevanje zadevnih goljufij, očitno neučinkoviti za učinkovito zbiranje celotnih lastnih sredstev Unije iz naslova carinskih dajatev. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-131" href="#t-131">131</a>
</span>) Glede na trajanje kršitve, očitane Združenemu kraljestvu, menim, da je treba upoštevati dejstvo, da se lahko stopnja učinkovitosti ukrepa, ki ga izvaja država članica, pokaže le v okviru njegove podrobne analize. Tako je mogoče za to, da država članica ne bi bila retroaktivno postavljena v slabši položaj z vidika pozneje pridobljenih spoznanj, očitke v zvezi z neučinkovitostjo dejansko uporabljenih ukrepov izraziti samo ex ante, to je z vidika védenja, s katerim so pristojni nacionalni organi razpolagali ob izvajanju teh ukrepov. Drugače pa je v primerih, v katerih je državam članicam s pravom Unije obvezujoče naložena obveznost sprejeti nekatere točno določene ukrepe. V takem primeru bi moral učinkovitost zadevnega ukrepa pretehtati že sam zakonodajalec Unije, tako da zgolj njegovo neizvajanje pomeni kršitev prava Unije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">2)</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Obveznost uporabiti analizo tveganja</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">202.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 13(2) carinskega zakonika Skupnosti ter člen 46(2) in (4) carinskega zakonika Unije, ki se uporabljata pred 1. junijem 2016 oziroma po tem datumu, nacionalnim organom oba nalagata izvajanje carinskih kontrol, ki temeljijo na „analizi tveganja“, in uporabo „obvladovanja tveganj“. Z Uredbo (ES) št. 648/2005 (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-132" href="#t-132">132</a>
</span>) in njenimi izvedbenimi določbami (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-133" href="#t-133">133</a>
</span>) je bil v Uniji uveden sistem za obvladovanje skupnih tveganj, v skladu s katerim carinske kontrole temeljijo zlasti na analizi tveganj z uporabo metod avtomatske obdelave podatkov. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-134" href="#t-134">134</a>
</span>) Danes so pravila o obvladovanju tveganj določena v členu 46 carinskega zakonika Unije, v katerega odstavku 2 je v bistvu povzet člen 13(2) carinskega zakonika Skupnosti. Zadnjenavedeni člen, ki se med drugim uporablja za začetek obdobja kršitve (to je od novembra 2011 do junija 2016), je določal, da carinske kontrole, razen kontrole na kraju samem, „temeljijo na analizi tveganj z uporabo metod avtomatske obdelave podatkov, z namenom določitve in kvantifikacije tveganj in razvoja potrebnih ukrepov za oceno tveganj“. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-135" href="#t-135">135</a>
</span>) Torej je s temi določbami državam članicam v bistvu naloženo, da za izvajanje običajnih carinskih kontrol uvedejo sistem za obvladovanje tveganj. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-136" href="#t-136">136</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">203.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Obvladovanje tveganj je po svetu postalo pomembno orodje na področju carinske kontrole (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-137" href="#t-137">137</a>
</span>) in je bilo predmet številnih študij (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-138" href="#t-138">138</a>
</span>). Ob neobstoju določb Skupnosti na tem področju je Komisija opredelitev pojma „obvladovanje tveganja“ dodala v svoj predlog Uredbe (ES) št. 648/2005, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-139" href="#t-139">139</a>
</span>) v skladu s katerim gre za „sistematično določanje in izvajanje vseh potrebnih ukrepov za omejevanje izpostavljenosti tveganjem“, pri čemer ta izraz vključuje „dejavnosti, kot so zbiranje podatkov in informacij, analiziranje in ocenjevanje tveganj, predpisovanje in ukrepanje ter redno spremljanje in preučevanje postopka in njegovih rezultatov na podlagi nacionalnih in mednarodnih virov in strategij ter virov in strategij Skupnosti“. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-140" href="#t-140">140</a>
</span>) Pojem „analiza tveganj“ je bil vstavljen v carinski zakonik Skupnosti z Uredbo št. 648/2005, s katero je bil spremenjen njegov člen 13. Komisija je to vstavitev pojasnila s potrebo po „uv[edbi] obveznosti za države članice, da uporabljajo tehnike analize tveganj“, pri čemer je natančneje navedla, da se „[o]b neobstoju meril na ravni Skupnosti ali mednarodni ravni […] uporabljajo nacionalna merila (kot velja ob sprejetju tega predloga)“. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-141" href="#t-141">141</a>
</span>) S to novo določbo je Komisija želela zlasti oblikovati „skupni okvir za obvladovanje tveganj“, hkrati pa omogočiti, da se lahko še naprej uporabljajo nacionalni sistemi analize tveganj in nacionalna merila. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-142" href="#t-142">142</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">204.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kontekstualna analiza carinskega prava Unije tako potrjuje sklep, ki izhaja iz jezikovne razlage člena 13(2) carinskega zakonika Skupnosti ter člena 46(2) in (4) carinskega zakonika Unije, in sicer, da je to, da države članice izvajajo analizo in oceno tveganj, ki temeljita na sistematični analizi podatkov, v skladu s carinskim pravom Skupnosti in Unije obveznost, in ne možnost. Carinski kontrolni ukrepi, ki se izvajajo, pa morajo temeljiti na analizi tveganj, kar pomeni, da morajo biti izbrani glede na tveganja, ugotovljena ob njihovem ocenjevanju, in biti taki, da ta tveganja izničijo. Tako je treba, kot je bilo že pojasnjeno, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-143" href="#t-143">143</a>
</span>) člen 13(2) carinskega zakonika Skupnosti in člen 46(2) carinskega zakonika Unije, razlagana z vidika člena 325 PDEU, razumeti tako, da vključujeta med drugim obveznost držav članic, da stalno prilagajajo orodja za analizo tveganja, da bi ta orodja v vsakem trenutku pokrivala tveganja, ki se odkrijejo s carinskimi kontrolami, in stalno upoštevala spremembe teh tveganj. To pomeni, da bi bilo treba v analizi tveganj, ki jo izvajajo države članice, med drugim določiti, katero blago bi moralo biti predmet kontrol in na kakšne načine.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">205.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz navedenega izhaja, da so bile v okoliščinah obravnavane zadeve države članice od trenutka, ko je bilo na ravni Unije znano veliko tveganje carinske goljufije za celotno carinsko območje Unije v zvezi z izdelki, uvoženimi iz Kitajske, dolžne zlasti na podlagi člena 13(2) carinskega zakonika Skupnosti (in pozneje člena 46(2) carinskega zakonika Unije) prilagoditi svoje nacionalne metode za obvladovanje tveganj na carinskem področju. Kot je bilo že poudarjeno, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-144" href="#t-144">144</a>
</span>) so bili namreč carinski organi Združenega kraljestva v celoti seznanjeni z zadevnim tveganjem, kar pomeni, da bi morali v razumnem roku prilagoditi tudi svoje metode za analizo tveganja ob upoštevanju razpoložljivih informacij in ob izvajanju potrebnih carinskih kontrol. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-145" href="#t-145">145</a>
</span>) Ker je iz spisa razvidno, da je bilo Združeno kraljestvo leta 2007 seznanjeno z dejstvi v zvezi z mehanizmom carinskih goljufij in da je bilo nato redno obveščano o njegovih spremembah predvsem prek Komisije, se mi zdi težko sprejeti trditev tožene stranke, da sta nesprejetje in neizvajanje orodja za analizo tveganj v začetku obdobja kršitve novembra 2011, to je štiri leta po tem, ko so organi navedene države prejeli ustrezne informacije, v skladu s členom 13(2) carinskega zakonika Skupnosti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">206.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz pisanj Združenega kraljestva je razvidno, da to v bistvu ne prereka dejstva, da v obdobju kršitve ni uporabljalo metode za analizo tveganj za odkrivanje carinskih goljufij, povezanih s prenizkim vrednotenjem. Vendar Združeno kraljestvo v odgovor na navedbe Komisije pojasnjuje, da je bilo za pripravo ustrezne metode za analizo tveganj potrebnega nekaj časa zlasti zaradi kompleksnosti zadevnih goljufij, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-146" href="#t-146">146</a>
</span>) medtem ko metodologija OLAF glede na posebni položaj Združenega kraljestva ni bila primerna. Sicer drži, kot navaja tožena država, da se s členoma 3 in 46 carinskega zakonika Unije (pri čemer zadnjenavedeni člen ustreza členu 13 carinskega zakonika Skupnosti) od držav članic ne zahteva, da vpeljejo točno določeno vrsto metod za ocenjevanje tveganj, in da se torej z njima nikakor ne nasprotuje temu, da se država članica za odkrivanje carinskih goljufij, povezanih s prenizkim vrednotenjem, ne opre na povprečne statistične cene, temveč uporabi metodo, ki se ciljno osredotoča posebej na gospodarske subjekte, specializirane za tovrstne goljufije, kot so carinski organi Združenega kraljestva nazadnje storili v okviru operacije Swift Arrow. S tem Združeno kraljestvo v resnici implicitno priznava, da v obdobju kršitve ni imelo primerne metode za izvajanje analiz tveganj. Zdi pa se mi, da taka utemeljitev ni upoštevna ob upoštevanju obveznosti iz člena 13(2) carinskega zakonika Skupnosti in člena 46(2) carinskega zakonika Unije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">207.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ta sklep potrjuje analiza dokazov iz spisa v zvezi s carinskimi kontrolnimi operacijami, ki jih je Združeno kraljestvo izvajalo v obdobju kršitve, pri čemer je iz teh dokazov med drugim razvidno, da so organi te države članice orodja za analizo tveganja uporabili samo v operaciji Snake, katere operativna faza je potekala od 17. februarja do 17. marca 2014, v okviru te pa je Komisija državam članicam priporočila, naj med drugimi ukrepi uporabijo mejne vrednosti kot kazalnike tveganj. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-147" href="#t-147">147</a>
</span>) Ni sporno, da je Združeno kraljestvo sodelovalo v tej operaciji, pri čemer je uporabljalo profile tveganja, ki jih je priporočil OLAF, in sicer metodologijo OLAF, kot mejno vrednost tveganja, in da je med to operacijo izvajalo ustrezne kontrole. Vendar so ti ukrepi, kot je navedla Komisija, ne da bi ji Združeno kraljestvo glede tega oporekalo, trajali le en mesec, in sicer med operativno fazo navedenega postopka. Drugače povedano, razen v tej operativni fazi organi Združenega kraljestva niso izvajali kontrol na podlagi analize tveganja ter so v tem obdobju uvoznike preverjali po carinjenju in jim zahteve pošiljali naknadno. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-148" href="#t-148">148</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">208.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega Združeno kraljestvo v okviru svoje obrambe zlasti v odgovor na trditve Komisije v zvezi z neizvajanjem analize tveganj navaja, da je bil razlog za to neizvajanje zlasti dejstvo, da v metodologiji OLAF niso upoštevane posebnosti britanskega trga in da ta metodologija pripelje do tega, da so številni primeri zakonitega uvoza zaznani kot prenizko ovrednoteno blago. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-149" href="#t-149">149</a>
</span>) V zvezi s tem je treba poudariti, da ta kritika temelji na napačni premisi, v skladu s katero kršitev na podlagi prava Unije izvira iz tega, da Združeno kraljestvo ni sprejelo določene oblike carinske kontrole, ki jo je priporočila Komisija ali urad OLAF. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-150" href="#t-150">150</a>
</span>) Iz opisa kršitve, ki je predmet prvega tožbenega razloga, in iz drugih pisanj Komisije pa je razvidno, da ta Združenemu kraljestvu očita, da ni uporabilo nikakršne metode za analizo tveganj. Kot izhaja iz zgornje analize, se namreč s členom 3 in členom 46(2) carinskega zakonika Unije ter členom 13(2) carinskega zakonika Skupnosti državam članicam nalaga, da v okviru carinskih kontrol sprejmejo analizo tveganj, tako da tudi če se iz razlogov, ki so znani samo njemu, Združenemu kraljestvu uporaba metode Komisije ni zdela primerna, mu to ni preprečevalo, da sámo oblikuje in izvaja carinske kontrole. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-151" href="#t-151">151</a>
</span>) Zato menim, da kritike, ki jih Združeno kraljestvo izraža glede metodologije OLAF kot orodja za tveganje, niso upoštevne.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">209.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ob tem je treba zaradi celovitosti teh sklepnih predlogov opozoriti, da v skladu s členom 28(1) PDEU Unija „vključuje carinsko unijo, ki zajema vso blagovno menjavo in med državami članicami prepoveduje carine pri uvozu in izvozu ter vse dajatve z enakim učinkom, poleg tega pa uvaja skupno carinsko tarifo v odnosih s tretjimi državami“, in da člen 3(1)(a) PDEU določa izključno pristojnost na področju carinske unije. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-152" href="#t-152">152</a>
</span>) V zvezi s tem so carinska pravila Unije v skladu s členom 2(1) PDEU, ker se z njimi izvaja ta pristojnost, kodificirana v carinskem zakoniku Unije (ter v uredbi za izvajanje in izvedbeni uredbi) in se v državah članicah uporabljajo neposredno. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-153" href="#t-153">153</a>
</span>) Države članice so na podlagi člena 291 PDEU pristojne za izvajanje te zakonodaje. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-154" href="#t-154">154</a>
</span>) Čeprav so za pobiranje carinskih dajatev še naprej odgovorne države članice, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-155" href="#t-155">155</a>
</span>) izvrševanje te naloge zahteva tesno sodelovanje med njimi in institucijami Unije. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-156" href="#t-156">156</a>
</span>) Tako so bila na eni strani na področju preprečevanja goljufij na podlagi člena 325 PDEU (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-157" href="#t-157">157</a>
</span>) Komisiji in zlasti uradu OLAF podeljena nekatera kontrolna in preiskovalna pooblastila. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-158" href="#t-158">158</a>
</span>) Na drugi strani je Unija, zlasti glede obvladovanja tveganj, sprejela strategijo za zagotovitev spoštovanja minimalnih standardov obvladovanja tveganja in nadzora na carinskem področju, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-159" href="#t-159">159</a>
</span>) pri čemer je določila, da morajo nacionalne carinske uprave sprejeti ukrepe za prenovo postopkov, metod in virov v zvezi s kontrolami, ki se izvajajo na blagu. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-160" href="#t-160">160</a>
</span>) Ob upoštevanju zgoraj omenjenih določb in z vidika naloge v splošnem interesu, ki je Komisiji podeljena na podlagi člena 17(1) PEU, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-161" href="#t-161">161</a>
</span>) menim, da je bila Komisija pooblaščena oblikovati nezavezujoča merila, kot je metodologija OLAF, da bi se državam članicam omogočilo izvajanje analize tveganja v okviru njihovih carinskih kontrol, zlasti ker so se v obravnavanem primeru zadevne carinske goljufije nanašale na Unijo kot celoto ter ker seznam instrumentov za sodelovanje med državami članicami in Komisijo ni omejen. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-162" href="#t-162">162</a>
</span>) Ob tem je treba poudariti, da čeprav je Komisija v svojih sporočilih natančno opredelila cilje obvladovanja tveganj, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-163" href="#t-163">163</a>
</span>) so ob neobstoju usklajenih meril glede metod za analizo tveganja (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-164" href="#t-164">164</a>
</span>) države članice v obdobju kršitve lahko prosto izbrale in lahko prosto izberejo konkretna orodja za obvladovanje tveganj, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-165" href="#t-165">165</a>
</span>) kot je Komisija poleg tega priznala v svojih pisanjih in na obravnavi.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">210.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi z vsebinskimi merili metodologije OLAF kot orodja za analizo tveganja v obravnavanem primeru je treba poudariti, da je bila ta metodologija kot instrument za odkrivanje carinskih goljufij, kakor izhaja iz odgovorov Komisije na pisna vprašanja Sodišča, predmet poglobljene razprave med državami članicami. Torej naj bi do uvedbe navedene metodologije kot orodja za analizo tveganj prišlo na podlagi njihove sporazumne odločitve. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-166" href="#t-166">166</a>
</span>) Pojasnila, ki jih je navedla Komisija in v skladu s katerimi so bile za vsako zadevno (osemmestno) oznako izdelka kombinirane nomenklature izračunane mejne vrednosti tveganja prenizkega vrednotenja (najnižja sprejemljiva cena), in sicer na podlagi popravljene povprečne cene, to je (netehtanega) aritmetičnega povprečja povprečnih vrednosti, prijavljenih ob uvozu v 28 državah članicah za vsako od navedenih oznak v obdobju štirih let, potrjujejo, da ta metodologija ni samovoljna. In to še toliko bolj, ker iz sodne prakse izhaja, da uporaba statističnih podatkov za izpodbijanje točnosti prijavljene carinske vrednosti, in sicer obstoj prijavljene carinske vrednosti, nižje od 50 % popravljene povprečne cene, kaže na obstoj goljufije s prenizkim vrednotenjem, ki lahko vzbuja dvome. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-167" href="#t-167">167</a>
</span>) Zdi se mi torej, da metodologija OLAF kot orodje za analizo tveganj temelji na objektivnih in nevtralnih merilih.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">211.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nazadnje, menim, da je treba zavrniti trditev Združenega kraljestva, v skladu s katero metodologija OLAF pripelje do tega, da so zaznani številni primeri zakonitega uvoza, kar za zadevne gospodarske subjekte lahko pomeni kršitev členov 16 in 17 Listine, ki se nanašata na svobodo gospodarske pobude oziroma lastninsko pravico. V zvezi s tem, ker gre pri analizi tveganja iz člena 13(2) carinskega zakonika Skupnosti in člena 46(2) carinskega zakonika Unije za abstraktno obvladovanje tveganj s preučevanjem carinskih tveganj in načrtovanjem potrebnih protiukrepov, to je akcijski načrt za izvajanje carinskih kontrolnih ukrepov, ne vidim, zakaj bi se lahko s takim upravljanjem tveganj kršili temeljni pravici, na kateri se nanašajo te določbe Listine.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">3)</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Obveznost izvajati kontrole pred prepustitvijo</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">212.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 13(1) carinskega zakonika Skupnosti, ki se uporablja za začetek obdobja kršitve, je določal, da „[c]arinski organi lahko v skladu s pogoji iz veljavnih predpisov opravljajo vse kontrole, ki jih štejejo za potrebne“. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-168" href="#t-168">168</a>
</span>) Njegov naslednik, člen 46(1) carinskega zakonika Unije, v prvem pododstavku vsebuje podobno določbo, v drugem pododstavku pa je dodan neizčrpen seznam različnih carinskih kontrol, ki jih lahko uporabljajo države članice. Zdi se mi, da iz teh določb in, natančneje, iz uporabe glagola „lahko“ izhaja, da njihov namen ni uvesti prednostni vrstni red med različnimi vrstami carinske kontrole. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-169" href="#t-169">169</a>
</span>) Iz tega po mojem mnenju sledi, da se z navedenimi določbami nacionalnim carinskim organom, kadar opravljajo carinske kontrole, podeljuje določeno polje proste presoje glede izbire in uporabe načinov carinske kontrole. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-170" href="#t-170">170</a>
</span>) To razlago poleg tega potrjujejo določbe o prepustitvi blaga. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-171" href="#t-171">171</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">213.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Toda kot je bilo že navedeno (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-172" href="#t-172">172</a>
</span>) v zvezi z razlago obsega obveznosti iz člena 325 PDEU, je polje proste presoje, ki ga imajo carinski organi držav članic pri izbiri carinskih kontrolnih ukrepov, omejeno z zahtevo po zagotavljanju učinkovite zaščite finančnih interesov Unije. Poleg tega, kot je bilo prav tako že navedeno, morajo nacionalni carinski organi na podlagi člena 3(1)(a) carinskega zakonika Unije uvesti ukrepe, katerih cilj je „zaščita finančnih interesov Unije in njenih držav članic“. Pomen tega cilja v carinskem zakoniku Unije je poudarjen z mestom, ki ga ta določba zaseda povsem na začetku tega zakonika, države članice pa morajo tako zagotoviti uresničitev tega poslanstva. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-173" href="#t-173">173</a>
</span>) Skratka, čeprav se s členom 13(1) in (2) carinskega zakonika Skupnosti ter členom 46(1) in (2) carinskega zakonika Unije izvajanje in izbira carinskih kontrolnih metod prepuščata organom držav članic, ki imajo v zvezi s tem določen manevrski prostor, izbrani ukrepi ne smejo biti neučinkoviti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">214.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato so po mojem mnenju carinske kontrolne metode, kot so te v obravnavani zadevi, ki za obvarovanje finančnih interesov Unije omogočajo učinkovito obvladovanje tveganj, ki so resna ter se v danem trenutku in na danem območju opredelijo na podlagi analize tveganj, opisane v prejšnjih točkah teh sklepnih predlogov, v skladu s ciljem zaščite finančnih interesov Unije. Kot je bilo namreč večkrat poudarjeno v obdobju kršitve, je bilo glavno opredeljeno tveganje za finančne interese Unije v obdobju kršitve zlasti obsežno uvažanje tekstilnih in obutvenih izdelkov iz Kitajske, ki je bilo prenizko ovrednoteno ter za katero sta bila na eni strani značilna sistematično in namerno prijavljanje blaga pod njegovo resnično vrednostjo, na drugi strani pa nezanesljivost vpletenih družb izvajalk, ki so bile praviloma ustanovljene zgolj zaradi izvajanja teh goljufij in v zvezi s katerimi je bil uveden postopek prenehanja takoj, ko so nacionalni carinski organi izpodbijali carinsko deklaracijo, ki so jo vložile. Zato ta mehanizem carinskih goljufij pripelje do precejšnjega zmanjšanja carinskih dajatev, ki jih je bilo mogoče pobrati od blaga, sproščenega v prosti promet. Ob upoštevanju tega dejanskega položaja je treba presojati učinkovitost carinskih kontrolnih ukrepov, ki jih je Združeno kraljestvo sprejelo v obdobju kršitve, in pri tem zadevne ukrepe primerjati s tistimi, katerih neizvajanje Komisija očita tej državi članici.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">215.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem se zdi, da ni sporno, da do začetka operacije Swift Arrow oktobra 2017 Združeno kraljestvo na splošno ni sprejelo carinskih kontrolnih ukrepov pred prepustitvijo, kot so preverjanja pred carinjenjem ali odvzemi vzorcev, razen ukrepov, ki jih je izvajalo med operacijama Snake v začetku leta 2014 in Samurai septembra 2016. Ne da bi prerekalo to dejstvo, Združeno kraljestvo – ker meni, da metoda za ocenjevanje tveganj, ki jo je predlagal OLAF, ni bila primerna za odkrivanje uvoza, ki ga zadevajo goljufije s prenizkim vrednotenjem – trdi, da se je odločilo za strategijo v obliki izvajanja naknadnih carinskih kontrol, katerih glavni primer je operacija Breach, ki se je začela leta 2015. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-174" href="#t-174">174</a>
</span>) Med naknadnimi carinskimi kontrolami Združeno kraljestvu našteva obiske v povezavi s sumljivimi odpremami, analize dokumentov, revizije in preglede, preučitev poslovne narave zadevnih prodaj ter preučitev povezav med uvoznikom, špediterji in drugimi podjetji, pa tudi dejavnosti ozaveščanja o nameri uvoznikov, namenjene prepoznavanju dejavnosti, ki vključujejo goljufije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">216.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s trditvijo, ki jo Združeno kraljestvo navaja v obrambo in se nanaša na nezmožnost uporabiti kontrole pred prepustitvijo zaradi neustreznosti metodologije OLAF, je treba poudariti, da čeprav državam članicam, kot je bilo v teh sklepnih predlogih že pojasnjeno, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-175" href="#t-175">175</a>
</span>) ni treba upoštevati metode za analizo tveganj, ki jo je predlagala Komisija, zanje vseeno velja obveznost, določena v členu 13(2) carinskega zakonika Skupnosti in členu 46(2) carinskega zakonika Unije, da sprejmejo kontrole, ki temeljijo na analizi tveganj. Torej Združeno kraljestvo s tem, da upravičuje neobstoj kontrol pred prepustitvijo z neobstojem ustrezne metode za analizo tveganj, v bistvu priznava svojo neizpolnitev obveznosti določiti te kontrole. Poleg tega menim, da je treba pritrditi trditvi Komisije, da naknadnih ukrepov, ki jih našteva Združeno kraljestvo, nikakor ni mogoče šteti za učinkovite. Po mojem mnenju je težko razumeti, kako bi bilo strategijo, ki jo je ta država izbrala naknadno, mogoče obravnavati kot učinkovito glede na cilj zaščite finančnih interesov Unije v položaju, v katerem so carinske goljufije nastopale v obliki prenizkega vrednotenja uvoženih tekstilnih in obutvenih izdelkov, ki so bili torej zavestno prijavljeni z vrednostjo, nižjo od njihove resnične vrednosti. Zdi se nepredstavljivo, da bi bilo z ukrepi, ki jih opisuje Združeno kraljestvo, mogoče zagotoviti izterjavo dejansko dolgovanih carinskih dajatev, če Združeno kraljestvo pred tem ni izvedlo dejanske opredelitve uvoženega blaga, kar nujno predpostavlja fizična preverjanja pred carinjenjem in odvzeme vzorcev pred sprostitvijo zadevnega blaga v prosti promet. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-176" href="#t-176">176</a>
</span>) Opravljanje carinskih kontrol pred prepustitvijo je očitno nepogrešljivo, kadar carinski organi dvomijo o točnosti carinske deklaracije, vendar se izkaže še toliko bolj nujno v primerih, v katerih je edini cilj gospodarskih subjektov izvajati goljufije. V zvezi s tem, kot je bilo že dokazano, so bili carinski organi Združenega kraljestva v celoti seznanjeni z goljufijami, povezanimi s prenizkim vrednotenjem, in so s sodelovanjem v operaciji Snake poleg tega empirično potrdili nujnost sprejetja učinkovitih ukrepov za preprečevanje teh goljufij (vključno s predhodnimi ukrepi). Iz navedenega izhaja, da so bili organi Združenega kraljestva vse od začetka obdobja kršitve seznanjeni z naravo zadevnih carinskih goljufij, glede na katero bi morali resno dvomiti o učinkovitosti zgoraj omenjenih naknadnih ukrepov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">217.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Združeno kraljestvo trdi tudi, da je v skladu s sodbo Komisija/Portugalska (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-177" href="#t-177">177</a>
</span>) Sodišče navedlo, da morajo carinski organi dodatne kontrole izvajati le, če imajo „konkretne informacije“ o netočnosti carinske deklaracije. Ta trditev, navedena v obrambo, po mojem mnenju temelji na napačni razlagi te sodbe. S tem, da je Sodišče navedlo, da „je za zagotovitev pravilne uporabe carinske zakonodaje treba opraviti preverjanje carinske deklaracije nad [zadevnim] pragom zlasti, če imajo carinski organi konkretne informacije o netočnosti take deklaracije“, po mojem mnenju ni postavilo nobene meje glede vira informacij, iz katerih izhaja netočnost carinske deklaracije. Ob upoštevanju zlasti nalog, ki jih imajo nacionalni carinski organi na podlagi člena 3(1) carinskega zakonika Unije, se morajo ti organi odzvati na carinske goljufije, tudi če informacije o netočnosti v zvezi s carinskimi deklaracijami prejmejo prek Komisije ali drugih držav članic. To razlago potrjuje sistem za izmenjavo informacij med državami članicami, določen v členu 46(3) tega zakonika, kot izraz carinske unije Unije. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-178" href="#t-178">178</a>
</span>) Glede na to, da so bili carinski organi Združenega kraljestva, kot je bilo predstavljeno v teh sklepnih predlogih, seznanjeni z visokim tveganjem carinskih goljufij, se strinjam z navedbo Komisije, da Združeno kraljestvo ne more trditi, da njegovi carinski organi v zvezi s prijavljenimi vrednostmi v obravnavanem primeru niso imeli konkretnih informacij o netočnosti deklaracije, kot je tista, ki je bila predmet zadeve, v kateri je bila izdana sodba Komisija/Portugalska. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-179" href="#t-179">179</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">4)</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Obveznost predložiti zavarovanja</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">218.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V skladu s členom 248(1) uredbe za izvajanje in členom 244(1) izvedbene uredbe (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-180" href="#t-180">180</a>
</span>) je treba, ko se vloži carinska deklaracija, pred prepustitvijo blaga bodisi plačati dajatve, ki se uporabljajo, bodisi jih pokriti z zavarovanjem. Če tako carinski organi menijo, da lahko preverjanje carinske deklaracije privede do plačljivega zneska uvozne dajatve (ali morda drugih dajatev), višjega od tistega, ki izhaja iz navedb v carinski deklaraciji, bo prepustitev blaga odobrena po predložitvi zavarovanja, ki zadostuje za pokritje razlike med tema zneskoma.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">219.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem je treba glede vprašanja, ali se s členom 248(1) uredbe za izvajanje (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-181" href="#t-181">181</a>
</span>) zahteva predložitev zavarovanja, poudariti, da se zdi, da je v jezikovnih različicah, ki sem jih preučil, navedeno, da za prepustitev obvezno velja predložitev zavarovanja. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-182" href="#t-182">182</a>
</span>) Vendar se jezikovne različice člena 244(1) izvedbene uredbe, ki je v bistvu enak členu 248(1) uredbe za izvajanje, razlikujejo. Nemška in estonska jezikovna različica namreč dajeta vtis, da je taka predložitev možnost, medtem ko se za druge zgoraj navedene različice zdi, da je v njih navedeno, da gre za obveznost. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-183" href="#t-183">183</a>
</span>) Ob upoštevanju razlik, ki obstajajo med posameznimi jezikovnimi različicami člena 244(1) izvedbene uredbe, njegovo besedilo po mojem mnenju ne omogoča nedvoumnega sklepa glede vprašanja, ali se s to določbo zahteva predložitev zavarovanja kot pogoj za prepustitev blaga ali pa imajo carinski organi držav članic polje proste presoje glede na posebnosti vsakega posameznega primera. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-184" href="#t-184">184</a>
</span>) V primeru razlik med različnimi jezikovnimi različicami besedila Unije je treba sporno določbo razlagati glede na splošno sistematiko in namen ureditve, katere del je. V zvezi s tem glede okvira, v katerega se umeščajo zgoraj omenjene določbe, menim, da je treba za razlago člena 248(1) uredbe za izvajanje in člena 74(1) carinskega zakonika Skupnosti upoštevati, da „se sme blago, ki je predmet [carinske] deklaracije, prepustiti samo po plačilu zneska carinskega dolga ali njegovem zavarovanju“. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-185" href="#t-185">185</a>
</span>) Glede člena 244 izvedbene uredbe so v členu 89 in naslednjih določbah tega zakonika podrobno opredeljeni različni položaji, v katerih je treba uporabiti predložitev zavarovanja, pri čemer so poleg tega natančno določeni primeri, v katerih taka predložitev zavarovanja ni potrebna. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-186" href="#t-186">186</a>
</span>) Iz tega za ta tožbeni razlog sledi, da čeprav imajo carinski organi države članice določeno polje proste presoje, ko se odločijo zahtevati predložitev zavarovanj, je to polje proste presoje po mojem mnenju omejeno z zahtevo po učinkoviti zaščiti finančnih interesov Unije v smislu člena 325 PDEU, ki je bil v teh sklepnih predlogih že izpostavljen (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-187" href="#t-187">187</a>
</span>). Potreba po obvarovanju finančnih interesov Unije in držav članic je poleg tega razvidna iz uvodne izjave 27 izvedbene uredbe, v kateri je med drugim navedeno, da je treba „[o]b upoštevanju potrebe po zagotovitvi ustrezne zaščite finančnih interesov Unije in držav članic ter enakih konkurenčnih pogojev med gospodarskimi subjekti […] določiti postopkovna pravila v zvezi s predložitvijo zavarovanja“, ter iz uvodnih izjav 36 in 37 carinskega zakonika Unije. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-188" href="#t-188">188</a>
</span>) Zato menim, da je treba potrditi pristop Komisije, v skladu s katerim je treba uporabo carinskih kontrolnih ukrepov in zahtevo po predložitvi zavarovanj obravnavati drugače glede na to, ali gre za priznana podjetja, ki imajo sredstva, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-189" href="#t-189">189</a>
</span>) ali pa za, kot v tej zadevi, tako imenovane „feniksove družbe“, katerih edini cilj je izvajanje goljufij in v zvezi s katerimi je uveden postopek prenehanja takoj, ko se blago, ki so ga prijavile, sprosti v prosti promet.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">220.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V obravnavanem primeru so bili dokazi o tem, da Združeno kraljestvo v obdobju kršitve ni uporabljalo zavarovanj, v teh sklepnih predlogih že preučeni, in sicer zlasti v delu, ki se nanaša na obveznost uporabe analize tveganj in predhodnih kontrol, tako da jih ni treba znova navajati v tem delu. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-190" href="#t-190">190</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">221.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega Združeno kraljestvo trdi, da na eni strani sprejetje tako splošnega razumevanja zavarovanj, ki jih je treba zahtevati, kot ga predlaga Komisija, nesprejemljivo posega v premoženjske pravice uvoznikov na podlagi člena 17 Listine in člena 1 Prvega dodatnega protokola k EKČP ter da na drugi strani organi Združenega kraljestva niso imeli nobenega dokaza, ki bi omogočal določitev nadomestne vrednosti, tako da niso mogli zahtevati predložitve zavarovanj na podlagi te nadomestne vrednosti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">222.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Te trditve je treba po mojem mnenju zavrniti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">223.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s trditvijo Združenega kraljestva, da lastninska pravica, kot jo določa člen 17 Listine, carinskim organom ne dopušča, da od uvoznikov na splošno zahtevajo zavarovanja, opozarjam, da ta država ne pojasnjuje natančnih razlogov, iz katerih naj bi zahteva po predložitvi zavarovanja pomenila kršitev te pravice. V skladu z rekom actor incumbit probatio, reus in excipiendo fit actor pa mora navedena država članica dokazati svojo trditev, s katero želi izpodbiti obveznost predložitve zavarovanj, na katero se opira Komisija. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-191" href="#t-191">191</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">224.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vsekakor se mi na prvi pogled zdi, da Združeno kraljestvo ne trdi, da je člen 248 uredbe za izvajanje ali člen 244 izvedbene uredbe sam po sebi v nasprotju s temeljnimi pravicami, določenimi v členu 17 Listine. Poleg tega je treba na kratko pregledati merila, povezana s členom 1 Prvega dodatnega protokola, kot so bila opredeljena v sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju: ESČP), ki jo je treba upoštevati za razlago tega člena 17 v skladu z določbo o enotnosti iz člena 52(3) Listine. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-192" href="#t-192">192</a>
</span>) V skladu s to sodno prakso obdavčitev načeloma pomeni poseg v lastninsko pravico, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-193" href="#t-193">193</a>
</span>) vendar je ta poseg upravičen v skladu z drugim odstavkom tega člena 1, ki izrecno določa izjemo glede plačila davkov ali drugih prispevkov. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-194" href="#t-194">194</a>
</span>) V tem okviru je treba poudariti, da kadar države članice oblikujejo in izvajajo politiko na davčnem področju, imajo široko polje proste presoje. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-195" href="#t-195">195</a>
</span>) Poleg tega je, kot navaja Komisija, predložitev carinskega zavarovanja zgolj začasna in to zavarovanje se sprosti takoj, ko se pravilne carinske dajatve plačajo ali uvoznik dokaže neobstoj prenizkega vrednotenja. Zdi se mi, da Združeno kraljestvo z zatrjevanjem, da carinski organi ne morejo sprejeti tako splošnega razumevanja zavarovanj, ki jih je treba zahtevati, kot si ga predstavlja Komisija, izpodbija morebitno združljivost upravne prakse, ki jo zagovarja ta institucija, s temeljno lastninsko pravico iz člena 17 Listine. Res je, da se v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča temeljne pravice, ki jih zagotavlja pravni red Unije, uporabljajo v vseh položajih, ki jih ureja pravo Unije, ne pa v drugih položajih, pri čemer izvajanje prava Unije lahko vključuje upravne prakse, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-196" href="#t-196">196</a>
</span>) kot je ta v obravnavanem primeru. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-197" href="#t-197">197</a>
</span>) Vendar se zgoraj omenjeni ugovor Združenega kraljestva v okoliščinah obravnavane zadeve zdi hipotetičen, ker združljivosti odločitev in ravnanja nacionalnih organov z Listino ni mogoče presojati abstraktno, ampak le v okviru konkretnega upravnega akta. Ker Združeno kraljestvo ni predstavilo nobenega konkretnega primera, v katerem bi predložitev zavarovanja na podlagi določb prava Unije vodila do kršitve temeljne pravice gospodarskega subjekta, ki jo določa Listina, Sodišču po mojem mnenju ni treba preučiti te v obrambo podane trditve.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">225.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede trditve Združenega kraljestva, da njegovi organi niso mogli zahtevati zavarovanj, ker niso imeli nobenega dokaza, ki bi omogočal določitev nadomestne vrednosti za uvoženo blago, se mi zdi, da Združeno kraljestvo neizvajanje enega carinskega ukrepa upravičuje z nesprejetjem drugega ukrepa, in sicer z neobstojem kontrol pred prepustitvijo in jemanja vzorcev. Natančneje, ta opustitev je pripeljala do tega, da ta država ni mogla v skladu s členoma 70 in 74 carinskega zakonika Unije določiti vrednosti zadevnih izdelkov, kar pa je nujno za predložitev zavarovanj. Nazadnje, opozoriti je treba na nedoslednost v razlogih, ki jih Združeno kraljestvo navaja v obrambo, saj ta država v bistvu trdi, da je v položaju, v katerem njeni carinski organi niso pravilno uporabili določb carinskega zakonika Unije v zvezi z določanjem carinske vrednosti zadevnega blaga, vseeno mogoče – kot Združeno kraljestvo izpostavlja v zvezi z operacijo Breach – (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-198" href="#t-198">198</a>
</span>) določiti razliko med vrednostjo blaga, na podlagi katere so bile pobrane carinske dajatve, in njegovo resnično vrednostjo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">3.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Povzetek elementov, upoštevanih zoper Združeno kraljestvo</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">226.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V povzetku je treba ugotoviti, da se ukrepi, ki jih je Združeno kraljestvo sprejelo za obdobje kršitve, ne morejo obravnavati kot učinkoviti v smislu člena 325 PDEU in določb sekundarne zakonodaje na carinskem področju. Menim namreč, da je v zvezi z zadevnimi izdelki ta država v obdobju kršitve opustila izvajanje carinskih kontrol na podlagi analize tveganj in kontrol pred prepustitvijo blaga ter zahtevanje zavarovanj pred sprostitvijo tega blaga v prosti promet. Kontrolni ukrepi po carinjenju blaga niso bili niti zadostni niti učinkoviti, kot določajo navedene določbe. Tako so bili ukrepi, ki jih je sprejelo Združeno kraljestvo, očitno neučinkoviti ob upoštevanju značilnosti zadevnih goljufij in tega, koliko so bili organi Združenega kraljestva v obdobju kršitve lahko seznanjeni z njimi.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">227.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Taka ugotovitev izhaja tudi iz statističnih podatkov, ki jih je predložila Komisija in iz katerih je razvidno, da je bilo na podlagi metodologije OLAF v letu 2013 32,44 % uvoza prijavljenega z vrednostjo, nižjo od najnižje sprejemljive cene, v letu 2016 pa se je ta delež povečal na 50,50 %. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-199" href="#t-199">199</a>
</span>) Združeno kraljestvo priznava, da je bilo na podlagi pristopa, ki ga je oblikovala HMRC, v obdobju kršitve 35,2 % vsega uvoza izdelkov iz poglavij od 61 do 64 s poreklom iz Kitajske prenizko ovrednotenega, na podlagi metodologije OLAF pa bi ta števila znašala 44,8 %. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-200" href="#t-200">200</a>
</span>) Vendar je treba ugotoviti, da se stranki strinjata, da je operacija Swift Arrow pripeljala do zmanjšanja količine prenizko ovrednotenih izdelkov, saj številka za prvo četrtletje let 2017 in 2018 kaže zelo majhne količine uvoza z vrednostmi, nižjimi od najnižjih sprejemljivih cen. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-201" href="#t-201">201</a>
</span>) Obe stranki tudi priznavata, da so carinske kontrole v tej operaciji tvorile kontrole pred prepustitvijo blaga na podlagi analize tveganj, spremljali pa so jih odvzemi vzorcev. Ti podatki po mojem mnenju omogočajo, da se ugotovi obstoj neposredne zveze med obstojem goljufij s prenizkim vrednotenjem in carinskimi kontrolnimi metodami, ki jih je izvajala država članica, kar pomeni, da zadevne obsežne goljufije s prenizkim vrednotenjem, storjene v obdobju kršitve, niso bile neizogibne. Zato menim, da je treba zavrniti trditev, ki je v središču obrambe Združenega kraljestva in v skladu s katero iz uspeha operacije Swift Arrow ni mogoče sklepati, da so bili prej sprejeti ukrepi očitno neustrezni, ker zgoraj preučeni empirični podatki potrjujejo ravno nasprotno.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">228.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zgornje ugotovitve glede nezadostnosti ukrepov, ki jih je v obdobju kršitve sprejelo Združeno kraljestvo za preprečevanje goljufij s prenizkim vrednotenjem, ne ovrže njegova trditev v zvezi s tem, da je sodelovalo v vseh operacijah, ki jih je izvajala Komisija, in da je tudi sámo dajalo pobude zanje, pri čemer je ta institucija poleg tega potrdila, da je sprejelo vse zahtevane ukrepe v zvezi s tem. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-202" href="#t-202">202</a>
</span>) Kot namreč trdi Združeno kraljestvo sámo, morajo države članice zagotavljati uporabo carinskega prava Unije, kar pomeni, da so odgovorne za izvajanje ustreznih carinskih kontrol in učinkovito zaščito finančnih interesov Unije. Izpolnjevanje te naloge zahteva neprestano, dosledno in sistemsko delo teh organov, da se zavaruje carinska meja Unije, to delo pa ne more biti omejeno na enkratno sodelovanje v carinskih operacijah, katerih učinki so lahko le začasni.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">4.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Obveznost držav članic, da določijo zneske carinskih dajatev in vknjižijo temu ustrezne zneske</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">229.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija trdi, da je Združeno kraljestvo v obdobju kršitve neprestano kršilo člen 105(3) carinskega zakonika Unije in ustrezno določbo v členu 220(1) carinskega zakonika Skupnosti, ker ni vknjižilo carinskih dolgov, ki so ostali za izterjavo v zvezi z zadevnim prenizko ovrednotenim uvozom, ki je vključeval goljufije, saj so se carinski organi zavedali položaja, ki je pripeljal do ugotovitve teh dolgov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">230.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Združeno kraljestvo, nasprotno, v bistvu trdi, da mu ni bilo treba preverjati zadevnih carinskih deklaracij ali izračunavati dodatnih dajatev, zato ni imelo nobene obveznosti vknjižbe zadevnih carinskih dolgov na račun.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">231.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Najprej, v skladu s členom 104(1) carinskega zakonika Unije in ustrezno določbo v členu 218(1) carinskega zakonika Skupnosti carinski organi v skladu z nacionalno zakonodajo vknjižijo znesek plačljive uvozne ali izvozne dajatve. Na eni strani, čeprav je vknjižba iz teh določb posledica obveznosti določitve tradicionalnih lastnih sredstev in njihovega dajanja na razpolago Uniji, ki izhajata zlasti iz določb uredb št. 1150/2000 in št. 609/2014, preučenih v teh sklepnih predlogih v okviru drugega tožbenega razloga, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-203" href="#t-203">203</a>
</span>) ta vknjižba nastopa neodvisno od teh obveznosti (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-204" href="#t-204">204</a>
</span>) in jo je zato treba razlikovati od njiju. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-205" href="#t-205">205</a>
</span>) Na drugi strani je obveznost, da se zneski dajatev vknjižijo na podlagi zgoraj navedenih določb, v okviru obravnavane zadeve neposredna in neizogibna posledica sprejetja carinskih ukrepov, kot so uporaba analize tveganja in carinske kontrole pred prepustitvijo, ki so bili že preučeni, tako da njihova opustitev nujno pomeni, da navedeni zneski niso vknjiženi. Zato menim, da je očitek v zvezi s kršitvijo obveznosti vknjižbe zadevnih zneskov treba preizkusiti skupaj z očitki, ki se nanašajo na obveznost sprejetja potrebnih carinskih ukrepov, ki so bili že obravnavani v okviru tega tožbenega razloga.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">232.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na vsebinski ravni je v skladu s sodno prakso vknjižba zneskov carinskih dajatev sestavljena zlasti iz tega, da jih carinski organi vnesejo v računovodske evidence ali kakšne druge ustrezne nosilce podatkov, kadar ti organi lahko izračunajo zakonsko dolgovani znesek in določijo dolžnika (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-206" href="#t-206">206</a>
</span>) zneska, ki bo izterjan. To pomeni, da ko carinski organ ugotovi, da carinski dolgovi deloma ali sploh niso bili plačani, ter lahko izračuna znesek dajatev, ki izhajajo iz takega dolga, in določi dolžnika, je zavezan ta znesek vknjižiti v skladu z zgoraj navedenimi določbami. V obravnavanem primeru se je Združeno kraljestvo, kot je bilo že navedeno, zavedalo goljufij s prenizkim vrednotenjem blaga, kar pomeni, da so njegovi organi imeli obveznost ne le določiti pravilne carinske vrednosti in opraviti kontrole carinskih deklaracij, ampak tudi določiti zneske, povezane z zadevnim uvozom, ter jih vknjižiti v skladu s členom 105(3) carinskega zakonika Unije in ustrezno določbo v členu 220(1) carinskega zakonika Skupnosti. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-207" href="#t-207">207</a>
</span>) Ker Združeno kraljestvo ni izvedlo teh določitev in teh vknjižb, bi bilo treba očitek v zvezi s temi določbami, ki v resnici nima samostojne vsebine, prav tako šteti za utemeljen kot neposredno posledico kršitev, preučenih v prejšnjih točkah teh sklepnih predlogov. Ker Združeno kraljestvo ni sprejelo zgoraj navedenih potrebnih ukrepov v skladu z upoštevnimi določbami carinskega zakonika Skupnosti in carinskega zakonika Unije, razlaganimi z vidika načela učinkovitosti, ki ga določa člen 325 PDEU, namreč neizogibno ni določilo zneskov, povezanih z zadevnim uvozom, in jih ni vknjižilo v skladu s členom 105(3) carinskega zakonika Unije in ustrezno določbo v členu 220(1) carinskega zakonika Skupnosti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">233.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V teh okoliščinah je treba ugotoviti, da je prvi tožbeni razlog utemeljen v delu, v katerem se nanaša na obveznosti na podlagi člena 325 PDEU, člena 13 in člena 220(1) carinskega zakonika Skupnosti, členov 3 in 46 ter člena 105(3) carinskega zakonika Unije, člena 248(1) uredbe za izvajanje ter člena 244 izvedbene uredbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">C.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Neizpolnitev obveznosti iz zakonodaje Unije o lastnih sredstvih in o ocenjevanju izgub tradicionalnih lastnih sredstev, ki jih tvorijo carinske dajatve</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">234.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija meni, da Združeno kraljestvo ni izpolnilo obveznosti iz zakonodaje o tradicionalnih lastnih sredstvih, zlasti iz členov 2 in 8 sklepov 2007/436 in 2014/335 ter členov 2, 6, 9, 10, 11 in 17 Uredbe št. 1150/2000, ki jim ustrezajo členi 2, 6, 9, 10, 12 in 13 Uredbe št. 609/2014. Po mnenju Komisije ta država v obdobju kršitve ni izvajala ustreznih carinskih kontrol, tako da goljufivo prenizko ovrednoteno blago ni bilo pravilno prijavljeno za carinjenje. Ob upoštevanju tega nepravilnega vrednotenja naj carinske dajatve, dolgovane za to blago, ne bi bile pravilno izračunane ter naj zneski lastnih sredstev v višini dajatev, ki bi morali biti določeni, ne bi bili določeni in naj zato ne bi bili dani na razpolago proračunu Unije, ko bi morali biti. Komisija Združenemu kraljestvu tudi očita, da so organi Združenega kraljestva ugotovili, nato pa razveljavili carinske dolgove v zvezi z določenim uvozom prenizko ovrednotenega blaga, s čimer so storili upravno napako. Skratka, Komisija meni, da je Združeno kraljestvo odgovorno za izgube tradicionalnih lastnih sredstev, ki so posledica tega.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">235.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pred analizo utemeljenosti tega tožbenega razloga je treba podati pojasnila glede pravne ureditve v zvezi z dajanjem tradicionalnih lastnih sredstev na razpolago, da bi se ugotovile obveznosti držav članic na tem področju (podrazdelek 1). Glede utemeljenosti tega tožbenega razloga je treba najprej preučiti trditev Komisije, da so organi Združenega kraljestva s tem, da niso sprejeli ustreznih ukrepov, potem ko so ugotovili dodaten carinski dolg za določeno prenizko ovrednoteno blago za obdobje od novembra 2011 do novembra 2014, in s tem, da so razveljavili te ugotovljene dodatne dolgove, storili upravno napako, za katero je finančno odgovorno Združeno kraljestvo (podrazdelek 2). Nato je treba analizirati občutljivo problematiko določanja izgub tradicionalnih lastnih sredstev, ki so posledica očitane neizpolnitve obveznosti (podrazdelek 3), in nazadnje, podredno, preizkusiti trditve, ki jih Združeno kraljestvo navaja v obrambo glede zamudnih obresti (podrazdelek 4).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">1.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pravna ureditev v zvezi z vknjižbo dolgovanih zneskov in dajanjem tradicionalnih lastnih sredstev na razpolago</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">236.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prihodki iz carinskih dajatev po skupni carinski tarifi v skladu s členom 2(1)(a) in (b) Sklepa 2007/436 ter členom 2(1)(a) Sklepa 2014/335 tvorijo tradicionalna lastna sredstva Unije. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-208" href="#t-208">208</a>
</span>) Ta so opredeljena „kot prihodki, ki so za vedno preneseni na Unijo za financiranje njenega proračuna in ki ji pripadajo ex lege, ne da bi bilo potrebno, da nacionalni organi naknadno sprejmejo odločitev“. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-209" href="#t-209">209</a>
</span>) Čeprav so v skladu s členom 8(1) teh sklepov države članice odgovorne za zbiranje lastnih sredstev Unije, imajo vseeno obveznost dati ta sredstva na razpolago Uniji, ne da bi lahko temu nasprotovale. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-210" href="#t-210">210</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">237.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zavezujoča narava dajanja tradicionalnih lastnih sredstev na razpolago Uniji izhaja iz določb Uredbe št. 609/2014 (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-211" href="#t-211">211</a>
</span>) o načinih in postopkih za dajanje med drugim tradicionalnih lastnih sredstev na razpolago. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-212" href="#t-212">212</a>
</span>) V zvezi s tem se v skladu s členom 2(1) Uredbe št. 609/2014 (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-213" href="#t-213">213</a>
</span>) upravičenost Unije do tradicionalnih lastnih sredstev določi takoj, ko so izpolnjeni pogoji za knjiženje upravičenega zneska na račune in za obvestitev dolžnika, določeni v carinskih predpisih, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-214" href="#t-214">214</a>
</span>) v skladu s členom 13(1) te uredbe (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-215" href="#t-215">215</a>
</span>) pa morajo države članice sprejeti vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da so Komisiji na razpolago zneski v višini upravičenih zneskov. Poleg tega je Sodišče že pojasnilo, da ta določba pomeni poseben izraz zahtev po lojalnem sodelovanju, ki izhaja iz člena 4(3) PEU, v skladu s katerimi morajo države članice med drugim Komisiji predložiti težave, s katerimi se srečujejo pri uporabi prava Unije. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-216" href="#t-216">216</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">238.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ker bo treba primanjkljaj dohodkov za lastna sredstva poravnati z drugimi lastnimi sredstvi ali s prilagoditvijo izdatkov, imajo države članice obveznost določiti upravičenost Unije do tradicionalnih lastnih sredstev, ker bo sicer finančno ravnovesje Unije zaradi ravnanja države članice spremenjeno. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-217" href="#t-217">217</a>
</span>) Za dajanje lastnih sredstev na razpolago je s členom 9(1) Uredbe št. 609/2014 predpisano, da vsaka država članica lastna sredstva knjiži v dobro računa, ki je odprt v imenu Komisije, po postopku iz člena 10 te uredbe. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-218" href="#t-218">218</a>
</span>) V zvezi s tem člen 6(1) Uredbe št. 609/2014 določa, da morajo države članice voditi račune lastnih sredstev v okviru ministrstva za finance ali organa, ki ga imenujejo. Če so izpolnjeni pogoji, ki se zahtevajo za ugotovitev carinskega dolga, ga morajo države članice knjižiti na račune v skladu z določbami člena 6(3), prvi pododstavek, te uredbe (računi A), če so izpolnjeni pogoji ad hoc, pa ga morajo ustrezno knjižiti na račune iz člena 6(3), drugi pododstavek, navedene uredbe (računi B). (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-219" href="#t-219">219</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">239.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem je treba pojasniti, da je splošna zaščita finančnih interesov Unije samostojen cilj, ki je v Pogodbi DEU uvrščen v šesti del, pod naslov II (finančne določbe) Pogodbe o DEU, ločen od carinske unije iz tretjega dela, pod naslovom II, poglavje 1, PDEU, ki se nanaša na politike Unije. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-220" href="#t-220">220</a>
</span>) Vseeno med carinskimi predpisi in predpisi o lastnih sredstvih Unije, kot je poudarila generalna pravobranilka V. Trstenjak, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-221" href="#t-221">221</a>
</span>) obstaja povezava v smislu, da morajo na podlagi carinskih predpisov pristojni nacionalni carinski organi oceniti, naložiti in pobrati carine, ki se opredelijo kot lastna sredstva. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-222" href="#t-222">222</a>
</span>) V tem okviru je Sodišče odločilo, da obstaja neločljiva povezava med obveznostjo določitve lastnih sredstev Unije, obveznostjo vknjižbe na račun Komisije v predpisanem roku in obveznostjo plačila zamudnih obresti. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-223" href="#t-223">223</a>
</span>) Slednje so poleg tega plačljive ne glede na razlog za zamudo, s katero so bila ta sredstva nakazana na račun Komisije. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-224" href="#t-224">224</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">240.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sodišče razlagi zgoraj omenjenih določb namenja posebno pozornost, pri čemer med drugim opozarja, da finančne določbe prava Unije spadajo med temeljna pravila pravnega sistema Unije, katerih strogo spoštovanje je nujno, da bi bilo zagotovljeno njeno učinkovito delovanje. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-225" href="#t-225">225</a>
</span>) Ker mora Unija imeti lastna sredstva na razpolago „pod najugodnejšimi pogoji“, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-226" href="#t-226">226</a>
</span>) je Sodišče opozorilo, da imajo različna pravila o izterjavi carinskih dajatev cilj zagotoviti enotno in skrbno uporabo določb s carinskega področja za hitro in učinkovito dajanje na razpolago lastnih sredstev Unije. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-227" href="#t-227">227</a>
</span>) Zato iz ustaljene sodne prakse izhaja, da dejstvo, da zaradi napake carinskih organov države članice lastna sredstva Unije niso bila zbrana, ne vpliva na obveznost zadevne države članice glede plačila upravičenih zneskov, ki so bili določeni, in zamudnih obresti. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-228" href="#t-228">228</a>
</span>) Zavrnjene so bile na primer utemeljitve držav članic, ki so se nanašale na računovodsko napako nacionalnih organov, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-229" href="#t-229">229</a>
</span>) razliko med pisno napako in napačno uporabo prava, ki jo je navajala zadevna država članica, ali tudi na nenamernost zamude pri vknjižbi zneskov na račun Komisije. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-230" href="#t-230">230</a>
</span>) Iz tega izhaja, da država članica, ki ne določi upravičenosti Unije do lastnih sredstev in ustreznega zneska ne da na razpolago Komisiji, ne da bi bil izpolnjen eden od pogojev iz člena 13(2) Uredbe št. 609/2014, ne izpolni obveznosti na podlagi prava Unije. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-231" href="#t-231">231</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">241.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede na te ugotovitve se lahko zgolj strinjam s stališčem Komisije, da sta s kršitvijo obveznosti, ki jo ima država članica na podlagi prava Unije, da zaščiti finančne interese Unije in preprečuje goljufije ter izvaja carinske kontrole na podlagi analize tveganj in zahteva predložitev zavarovanj, ter ki je bila ugotovljena v teh sklepnih predlogih, nujno povezana napačen izračun zneskov tradicionalnih lastnih sredstev, ki jih je treba dati na razpolago proračunu Unije, ter neobstoj določitve teh sredstev in njihovega dajanja na razpolago v trenutku, ko bi se to moralo zgoditi.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">2.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kršitev obveznosti Združenega kraljestva, da da zneske v višini carinskih dajatev, ugotovljenih v okviru operacije Snake, na razpolago Komisiji</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">242.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz zgornjih preudarkov izhaja, da je bilo Združeno kraljestvo v skladu s členom 2(1) Uredbe št. 1150/2000, ki mu ustreza člen 2(1) Uredbe št. 609/2014, dolžno določiti obstoj lastnih sredstev Unije ter jih na podlagi členov 6, 9 in 10 teh dveh uredb dati na razpolago Uniji. Komisija v tožbi s prvim očitkom v bistvu organom Združenega kraljestva očita, da so na računu B razveljavili visoke zneske carinskih dolgov. Ti zneski naj bi ustrezali dodatnim dolgovom, ki so bili ugotovljeni po operaciji Snake, izvedeni leta 2014, in o katerih so organi Združenega kraljestva zadevne subjekte obvestili z izdajo odmernih odločb C18 Snake, toda ki so jih organi Združenega kraljestva med junijem in novembrom 2015 razveljavili. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-232" href="#t-232">232</a>
</span>) Po mnenju Komisije so ti organi s tem, da niso sprejeli ustreznih carinskih ukrepov po tem, ko so ugotovili dodatne carinske dolgove, in da so te dolgove razveljavili, storili upravno napako, za katero bi se Združeno kraljestvo moralo šteti za finančno odgovorno.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">243.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ta država kritizira ta očitek v bistvu iz dveh razlogov. Prvič, navaja, da ob izdaji odmernih odločb C18 Snake ni bilo nobene metodologije, s katero bi se carinska vrednost določila naknadno, po prepustitvi prenizko ovrednotenega blaga. Drugič, Združeno kraljestvo trdi, da so se zadevni zneski izkazali za „neizterljive“ v smislu teh določb iz razlogov, na katere organi Združenega kraljestva niso imeli vpliva, ker so bili uvozniki, na katere se je nanašalo 23 odmernih odločb C18 Snake, „feniksove družbe“, to je družbe, ki izginejo takoj po sprostitvi blaga v prosti promet. Zato naj bi bilo zadevne dajatve dokončno nemogoče izterjati iz razlogov, na katere ta država ni imela vpliva, v skladu s členom 17(2) Uredbe št. 1150/2000 in členom 13(2)(b) Uredbe št. 609/2014. Iz tega naj bi izhajalo, da Združenemu kraljestvu ni bilo treba dati proračunu Unije na razpolago zneskov v višini upravičenih zneskov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">244.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tako se v okviru tega očitka postavlja vprašanje, ali je Združeno kraljestvo s tem, da ni izterjalo carinskih dajatev, ugotovljenih z odmernimi odločbami C18 Snake, ravnalo na način, ki ni združljiv z zgoraj omenjenimi določbami uredb št. 1150/2000 in št. 609/2014.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">245.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem v skladu s členom 13(1) Uredbe št. 609/2014 in ustrezno določbo v členu 17(1) Uredbe št. 1150/2000 države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da so proračunu Unije na razpolago zneski v višini upravičenih zneskov. V obravnavanem primeru je treba spomniti, da so britanski organi menili, da je bil določen uvoz, ki je bil preverjen v okviru operacije Snake, prenizko ovrednoten, ter da so vknjižili zadevne zneske, vročili 23 odmernih odločb C18 Snake gospodarskim subjektom in ugotovili carinske dolgove v višini teh zneskov. Zneski v višini teh dolgov so bili prvotno vknjiženi na račun B v skladu s členom 6(3) uredb št. 1150/2000 in št. 609/2014 kot določeni upravičeni zneski, ki niso bili izterjani in za katere ni bilo predloženo jamstvo. Pozneje jih je Združeno kraljestvo razveljavilo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">246.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V tem okviru je treba opozoriti, da v skladu s členom 13(2) Uredbe št. 609/2014 in členom 17(2) Uredbe št. 1150/2000 državam članicam ni treba dati Komisiji na razpolago zneskov v višini upravičenih zneskov le, če izterjava ni mogoča zaradi višje sile ali če se izkaže, da je dokončno nemogoča zaradi drugih razlogov, na katere nimajo vpliva. Prav tako je treba opozoriti, da je Sodišče podalo ozko razlago pojmov „zaradi višje sile“ in „zaradi drugih razlogov, na katere [države članice] nimajo vpliva“. Na primer, zavrnilo je stališče, da predvidljiva stavka lahko pomeni dogodek, ki upravičuje zamudo pri vknjižbi sredstev, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-233" href="#t-233">233</a>
</span>) ali da lahko država članica presodi primernost izpolnitve zahteve za vnaprejšnjo vknjižbo sredstev. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-234" href="#t-234">234</a>
</span>) Sodišče je poleg tega zavrnilo utemeljitev države članice, ki se je nanašala na goljufivo ravnanje carinskih uradnikov. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-235" href="#t-235">235</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">247.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede na zgoraj navedeno sodno prakso se mi zdi, da v obravnavanem primeru trditev, ki jih Združeno kraljestvo navaja v obrambo, ni mogoče sprejeti. Na prvem mestu, ni sporno, da se ta država ne sklicuje na višjo silo, da bi upravičila razveljavitev odmernih odločb C18 Snake, temveč se omejuje bolj na zatrjevanje, da je ni mogoče šteti za odgovorno za izgubo dodatnih carinskih dajatev, zahtevanih v teh odmernih odločbah. Čeprav je insolventnost dolžnika carinskega dolga na prvi pogled dejavnik, ki ni odvisen od volje države članice, se ne sme pozabiti, da v obravnavanem primeru Komisija Združenemu kraljestvu očita, da ni sprejelo vseh potrebnih ukrepov za to, da bi bili zneski, ki ustrezajo upravičenosti Unije do tradicionalnih lastnih sredstev, dani na razpolago proračunu Unije. Iz pisanj strank je razvidno, da ne prerekajo niti tega, da so bile ugotovljene dodatne carinske dajatve, saj so britanski organi opredelili blago, katerega prepustitev je že bila odobrena, niti tega, da od zadevnih uvoznikov niso bila zahtevana zavarovanja, da bi se zagotovila celotna izterjava zahtevanih zneskov. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-236" href="#t-236">236</a>
</span>) Pomembno je poudariti, da so bili v tem času ti britanski organi v celoti seznanjeni z zadevnim mehanizmom goljufij, v okviru katerih so zadevne družbe med drugim popolnoma prenehale opravljati dejavnost takoj, ko je bila carinska deklaracija, vložena zaradi uvoza blaga, prvič izpodbijana. Zato menim, da je trditev Združenega kraljestva, v skladu s katero dodatnih carinskih dolgov, na katere so se nanašale odmerne odločbe C18 Snake, ni bilo mogoče izterjati, ker izvršba na teh terjatvah ni bila mogoča, brez podlage. Po ugotovitvi dodatnih carinskih dajatev bi namreč ta država morala v skladu z veljavnimi določbami carinskega zakonika Skupnosti in carinskega zakonika Unije, kot se razlagajo z vidika načela učinkovite zaščite finančnih interesov Unije, določenega v členu 325 PDEU, zahtevati predložitev zadostnih zavarovanj za pokritje plačljivega zneska. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-237" href="#t-237">237</a>
</span>) Zato se mi zdi, da utemeljitev v zvezi z insolventnostjo dolžnikov carinskih dolgov, kot jo navaja Združeno kraljestvo, kot taka ne pomeni razloga, iz katerega državi članici ne bi bilo treba izterjati tega carinskega dolga na podlagi zadevnih določb.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">248.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega je treba zavrniti trditev Združenega kraljestva, da je bila razveljavitev odmernih odločb C18 Snake neizogibna, ker ni bilo nobene metodologije za pravilno določitev carinske vrednosti blaga. Natančneje, ta država trdi, da so njeni organi odmerne odločbe C18 Snake umaknili po tem, ko so jih nekateri gospodarski subjekti izpodbijali, ker metodologija OLAF, ki so jo ti organi uporabili za določitev pravilne carinske vrednosti prenizko ovrednotenega uvoza in ki je bila med operacijo Snake izpodbijana, ni bila ustrezna za „ponovno vrednotenje“ tega uvoza. Kot navaja Združeno kraljestvo, so njegovi organi odmerne odločbe C18 Snake morali umakniti, ker so temeljile samo na metodologiji OLAF.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">249.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem je treba opozoriti, da iz ustaljene sodne prakse Sodišča izhaja, da se želi z ureditvijo Unije o carinskem vrednotenju vzpostaviti pravičen, enoten in nevtralen sistem, ki izključuje uporabo arbitrarnih ali fiktivnih carinskih vrednosti. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-238" href="#t-238">238</a>
</span>) Sodišče je tudi navedlo, da iz členov od 29 do 31 carinskega zakonika Skupnosti (postali členi od 70 do 74 carinskega zakonika Unije) izhaja, da so metode za določitev carinske vrednosti, ki jih vsebujejo te določbe, določene v hierarhičnem vrstnem redu in med njimi obstaja vez subsidiarnosti, tako da se je treba, ko take vrednosti ni mogoče določiti z uporabo neke določbe, sklicevati na določbo, ki tej določbi neposredno sledi po določenem vrstnem redu. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-239" href="#t-239">239</a>
</span>) V obravnavanem primeru je treba opozoriti, da bi se glede na spis, kot izhaja iz preučitve prvega tožbenega razloga, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-240" href="#t-240">240</a>
</span>) metodologija OLAF v osnovi morala uporabljati le kot orodje za analizo tveganja pri običajnih carinskih dejavnostih. Poleg tega v nasprotju s tem, kar trdi Združeno kraljestvo, OLAF tega, da se popravljena povprečna cena ne sme uporabljati za „ponovno vrednotenje“, ni prvič navedel na sestanku 20. februarja 2015, temveč so bile države članice že na začetku PKO Discount obveščene, da je cilj te metodologije OLAF odkrivanje goljufij. Ko so britanski organi uporabili popravljene povprečne cene, ki so temeljile na metodologiji OLAF, za izračun dodatnih carinskih dajatev, zahtevanih v odmernih odločbah C18 Snake, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-241" href="#t-241">241</a>
</span>) te metodologije torej niso uporabili v skladu s cilji, za katere je bila zasnovana. Zato se strinjam s stališčem Komisije, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-242" href="#t-242">242</a>
</span>) da bi morali britanski organi, potem ko so opredelili goljufivo prenizko ovrednoteno blago, določiti njegovo pravilno carinsko vrednost v skladu z zaporednimi metodami, podrobno opisanimi v carinskih zakonikih Skupnosti in Unije, na podlagi zgoraj navedenih metod za določitev, ob upoštevanju dejstva, da je šlo za uvoženo blago, ki je predmet carinskih kontrol. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-243" href="#t-243">243</a>
</span>) Posledično se zdi, da Združeno kraljestvo s tem, da ni sledilo korakom za določitev carinske vrednosti na podlagi carinskih določb, ki so se uporabljale in so navedene v prejšnji točki, v zvezi z blagom, ki je bilo opredeljeno kot prenizko ovrednoteno v okviru operacije Snake, in da je namesto teh določb uporabilo metodologijo OLAF, ni spoštovalo carinske zakonodaje Unije, tako da zneski, določeni v odmernih odločbah C18 Snake, ne odsevajo zneskov, ki so jih gospodarski subjekti dejansko dolgovali.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">250.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz spisa, predloženega Sodišču, je dejansko razvidno, da so se britanski organi tudi sami zavedeli napak, ki so jih storili pri določanju dodatnih zneskov, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-244" href="#t-244">244</a>
</span>) vendar so se, namesto da bi popravili napake in znova izdali naloge za plačilo, odločili odmerne odločbe C18 Snake dokončno razveljaviti. Združeno kraljestvo trdi, da ni bilo sprejemljive metodologije, zato je bilo bolje, da se dolgovi razveljavijo. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-245" href="#t-245">245</a>
</span>) Kot navaja Komisija, je Združeno kraljestvo imelo možnost znova izdati odmerne odločbe, odločilo pa se je, da tega ne stori.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">251.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede na navedeno menim, da Združeno kraljestvo, potem ko je ugotovilo in vknjižilo carinske dajatve, zahtevane v 23 odmernih odločbah C18 Snake, ter o teh dajatvah obvestilo dolžnike, ni spoštovalo obveznosti na podlagi člena 13(1) Uredbe št. 609/2014 in ustrezne določbe v členu 17(1) Uredbe št. 1150/2000, v skladu s katerima morajo države članice sprejeti vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da so proračunu Unije na razpolago zneski v višini upravičenih zneskov. Razveljavitev teh odmernih odločb in s tem povezane predhodne odločitve je treba šteti za upravne napake britanskih organov, katerih posledica je neizterjava tradicionalnih lastnih sredstev Unije. Poleg tega se strinjam s stališčem Komisije, da je Združeno kraljestvo raje razveljavilo zneske, zahtevane v odmernih odločbah C18 Snake in vknjižene na račun B, kot pa sledilo postopku, ki ga določata člen 13 Uredbe št. 609/2014 in ustrezna določba v členu 17 Uredbe št. 1150/2000 ter ki državam članicam omogoča, da so oproščene obveznosti dati proračunu Unije na razpolago zneske v višini upravičenih zneskov, za katere se izkaže, da niso izterljivi. Iz tega sledi, da se Združeno kraljestvo v teh okoliščinah ni moglo sklicevati na izjemo iz člena 13(2) Uredbe št. 609/2014 in iz ustrezne določbe v členu 17(2) Uredbe št. 1150/2000, ker je opisane upravne napake mogoče pripisati tej državi. Iz tega sledi, da v skladu z ustaljeno sodno prakso (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-246" href="#t-246">246</a>
</span>) država članica, ki po tem, ko je določila upravičenost Unije do lastnih sredstev, ne da ustreznega zneska na razpolago Komisiji, ne da bi bil izpolnjen eden od pogojev iz zgoraj omenjenih določb, ne izpolni obveznosti na podlagi prava Unije. Torej je treba ugotoviti, da so zaradi razveljavitve 23 odmernih odločb C18 Snake in dejstva, da s tem povezani zneski niso bili dani na razpolago, proračunu Unije dolgovana tradicionalna lastna sredstva za obdobje od novembra 2011 do novembra 2014.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">3.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ocena izgub tradicionalnih lastnih sredstev</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">252.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija se je v obravnavanem primeru za presojo obsega izgub tradicionalnih lastnih sredstev za proračun Unije, ki so posledica neizpolnitve obveznosti iz prava Unije, očitane Združenemu kraljestvu v okviru te tožbe, oprla na metodologijo OLAF in podatke, ki so bili razpoložljivi. Na tej podlagi v zvezi z obdobjem od novembra 2011 do 11. oktobra 2017 ocenjuje, da bi moral biti Komisiji iz naslova tradicionalnih lastnih sredstev na razpolago dan znesek 2.679.637.088,86 EUR (bruto znesek, zmanjšan za stroške zbiranja).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">253.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar Združeno kraljestvo v svoji obrambi prereka uporabljeno metodologijo in znesek, ki ga je izračunala Komisija. Na podlagi svoje lastne ocene je znesek dodatnih lastnih sredstev, povezanih s prenizko ovrednotenim uvozom iz Kitajske, za obdobje kršitve določilo na 217.646.623 GBP, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-247" href="#t-247">247</a>
</span>) to številko pa je v dupliki popravilo navzdol in jo določilo na 123.819.268 GBP. Zdi se mi, da s tem ta država, čeprav vztraja pri izpodbijanju neizpolnitve obveznosti, ki se ji očita, v resnici implicitno in v določeni meri priznava, da je njena opustitev izvajanja učinkovitih ukrepov za preprečevanje carinskih goljufij s prenizkim vrednotenjem pripeljala do izgube tradicionalnih lastnih sredstev za proračun Unije. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-248" href="#t-248">248</a>
</span>) Zato se osrednje vprašanje tega tožbenega razloga glasi, kako določiti obseg zadevnih izgub.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">254.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pred vsebinsko preučitvijo tega vprašanja je treba po mojem mnenju podati preudarke glede uvodnih ugovorov, ki ju navaja Združeno kraljestvo v zvezi z, prvič, nepristojnostjo Komisije in Sodišča za ocenjevanje in določanje tradicionalnih lastnih sredstev, ker naj bi pristojnost za to pripadala državam članicam (podtočka 1), in drugič, naravo te tožbe, ki naj bi bila v resnici odškodninska tožba, tako da mora Komisija dokazati neposredno vzročno zvezo med konkretno neizpolnitvijo obveznosti države in škodo, ki jo je ta neizpolnitev povzročila (podtočka 2).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">a)</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Uvodni preudarki</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">1)</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pristojnost Komisije za ocenjevanje izgub tradicionalnih lastnih sredstev in pristojnost Sodišča za odločanje o tem vprašanju</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">255.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Združeno kraljestvo trdi, da kadar drugih metod, ki nastopijo v poznejši fazi v zaporedju postopkov, določenih v členih od 70 do 74 carinskega zakonika Unije (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-249" href="#t-249">249</a>
</span>) za določitev carinske vrednosti, ni mogoče uporabiti, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-250" href="#t-250">250</a>
</span>) ima država članica izključno pristojnost za to, da namesto običajne metode, ki temelji na transakcijski vrednosti blaga, izvaja rezervno metodo (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-251" href="#t-251">251</a>
</span>) iz člena 74(3) carinskega zakonika Unije in člena 31 carinskega zakonika Skupnosti ter tako določi carinsko vrednost zadevnega blaga na podlagi razpoložljivih podatkov in z „ustreznimi [razumnimi] metodami“. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-252" href="#t-252">252</a>
</span>) Ta določitev naj bi vključevala nekatere kompleksne odločitve in težavne metodološke izbire nacionalnih organov, ki imajo v zvezi s tem široko diskrecijsko pravico.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">256.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ne strinjam se s to trditvijo, ki se navaja v obrambo in temelji na uporabi carinskih določb, ker enako kot Komisija menim, da namen uporabe metodologije OLAF kot metode za ocenjevanje izgub tradicionalnih lastnih sredstev ni določitev carinske vrednosti uvoženega blaga v smislu teh določb, za kar so izključno pristojne države članice. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-253" href="#t-253">253</a>
</span>) V skladu s členi od 69 do 74 carinskega zakonika Unije mora namreč država članica določiti carinsko vrednost blaga in po potrebi za to uporabiti sekundarne metode. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-254" href="#t-254">254</a>
</span>) V tej zadevi je moralo Združeno kraljestvo določiti carinsko vrednost tekstilnih in obutvenih izdelkov s poreklom iz Kitajske ob upoštevanju konkretnih informacij, ki so nakazovale njihovo prenizko vrednotenje. Vendar v tem primeru do take določitve ni prišlo, kot je razvidno iz preučitve prvega razloga te tožbe. Iz tega sledi, da Komisija ne more nadomestiti držav članic, da bi izvedla tako vrednotenje, kadar zadevna država članica tega ni storila po zgoraj omenjenih metodah. Vsekakor taka določitev ni več mogoča. Ta okoliščina je neločljivo povezana s statistično naravo metodologije OLAF kot orodja za izračun izgub tradicionalnih lastnih sredstev, katerega namen je na podlagi statističnih podatkov določiti obseg izgub, ki so nastale, ker je Združeno kraljestvo kršilo določbe zakonodaje Unije s področja tradicionalnih lastnih sredstev, saj njegovi organi niso izvajali ustreznih carinskih kontrol glede zadevnega blaga, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-255" href="#t-255">255</a>
</span>) tako da carinske dajatve, dolgovane za to blago, niso bile pravilno izračunane.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">257.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz zgoraj navedene ustaljene sodne prakse (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-256" href="#t-256">256</a>
</span>) izhaja, da na splošno obstaja neposredna zveza med kršitvijo carinskega prava Unije, očitano državi članici, in izgubo tradicionalnih lastnih sredstev, ki izhaja iz tega za proračun Unije. V tem okviru je Sodišče v zadevi, v kateri je bila izdana sodba z dne 9. julija 2020, Češka republika/Komisija, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-257" href="#t-257">257</a>
</span>) že odločilo, da je možnost Komisije, da Sodišču v okviru tožbe zaradi neizpolnitve obveznosti v presojo predloži spor med njo in državo članico glede obveznosti slednje, da tej instituciji da na razpolago določen znesek lastnih sredstev Unije, neločljivo povezana s sistemom lastnih sredstev Unije, kot je zdaj zasnovan v pravu Unije. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-258" href="#t-258">258</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">258.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ker je v obravnavanem primeru Združeno kraljestvo sklenilo, da zadevnega zneska tradicionalnih lastnih sredstev ne da na razpolago Komisiji v roku, določenem v obrazloženem mnenju, vendar se je omejilo na izpodbijanje stališča Komisije glede njegove obveznosti dati ta znesek na razpolago, menim, da je ta institucija pravilno presodila, da ta država ni izpolnila obveznosti na podlagi zakonodaje s področja tradicionalnih lastnih sredstev, in se odločila za to vložiti tožbo zaradi neizpolnitve obveznosti. V tem okviru mora Komisija dokazati obstoj zatrjevane neizpolnitve obveznosti in Sodišču predložiti elemente, ki jih to potrebuje, da preveri obstoj te neizpolnitve, pri čemer se Komisija ne more opreti na nikakršno domnevo. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-259" href="#t-259">259</a>
</span>) Tako mora Sodišče preveriti, ali je Komisija pravno zadostno dokazala znesek izgub lastnih sredstev, ki ga zahteva za obdobje kršitve. Iz tega sledi, da je treba zavrniti trditev Združenega kraljestva, ki se nanaša na vrstni red preučitve metodologij in v skladu s katero mora Sodišče najprej preučiti oceno, ki jo predlaga ta država.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">259.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Združeno kraljestvo poleg tega trdi, da če bi Sodišče presodilo, na prvem mestu, da je Komisija pravno zadostno dokazala, da ta država ni izpolnila obveznosti preprečevanja goljufij, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-260" href="#t-260">260</a>
</span>) bi morala Komisija, na drugem mestu, dokazati, da metodologija, ki jo Združeno kraljestvo predlaga za določitev dodatnih lastnih sredstev, ki naj bi bila dolgovana, sloni na izbirah in presoji dokazov, ki so očitno nerazumne. Natančneje, po mnenju Združenega kraljestva iz razmerja med členoma 258 in 260 PDEU izhaja, da je Komisija s tem, da je v predmet svoje tožbe vključila vprašanje, ki se nanaša na ocenjevanje izgub tradicionalnih lastnih sredstev, prekoračila okvir tožbe zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 258 PDEU, ki je omejena na vprašanje, ali je država članica kršila svoje obveznosti na podlagi prava Unije. V takem primeru naj bi morala Komisija predložiti dokaz o drugi vrsti nezakonitosti, in sicer o očitni nerazumnosti vrednotenja neplačanih dajatev, ki ga je izvedlo Združeno kraljestvo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">260.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem ugotavljam, da v tej trditvi ni upoštevano, da se s to tožbo skuša doseči, da Sodišče zlasti ugotovi, da Združeno kraljestvo ni izpolnilo svojih obveznosti v zvezi z lastnimi sredstvi na podlagi prava Unije, kar nujno pomeni, da Komisija zagotovi dokaz glede obsega izgub teh sredstev in glede neizpolnitve obveznosti. Taka ocena ne posega v morebitno uporabo postopka na podlagi člena 260 PDEU, če država članica ne bi plačala glavnice ali obresti v skladu z morebitno sodbo, s katero bi bila ugotovljena njena kršitev obveznosti, ki izhajajo iz ureditve lastnih sredstev. Vsekakor se vprašanje, ali je država članica ravnala razumno s tem, da je „ponovno ovrednotila“ prenizko ovrednoten uvoz, v obravnavanem primeru ne postavlja. Sodna praksa, na katero se sklicuje Združeno kraljestvo, da bi utemeljila svojo tezo v zvezi s „ponovnim vrednotenjem“ blaga, se namreč nanaša na obveznosti države članice, kadar ta v primeru dvomov, ki se pojavijo v okviru carinskih kontrol, določi carinsko vrednost uvoženega blaga. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-261" href="#t-261">261</a>
</span>) Kot pa je bilo že poudarjeno, namen Komisije v okviru tega tožbenega razloga ni določitev carinske vrednosti konkretnega blaga, ampak ocenitev izgub tradicionalnih lastnih sredstev na podlagi statističnih podatkov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">261.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega je Združeno kraljestvo v zahtevah za informacije z dne 22. junija 2018 in 22. marca 2019 od Komisije med drugim zahtevalo, naj mu zagotovi informacije o izračunu zahtevanih izgub lastnih sredstev v višini 2.679.637.088,86 EUR, da bi lahko znova izračunalo ta znesek. V zvezi s tem ugotavljam, da je Komisija v repliki pojasnila, da je Združeno kraljestvo vedno poznalo metodologijo, ki je bila upoštevana, in podatke, ki so bili uporabljeni za izračun tega zneska, zlasti ker je šlo za informacije, ki jih je zagotovila ta država sama prek podatkovne zbirke Surveillance 2.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">2)</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Domnevna obveznost dokazati škodo in vzročno zvezo ter scenarij v nasprotju z dejstvi</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">262.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Združeno kraljestvo trdi, da mora Komisija svoj predlog opreti na standarde postopka za ugotovitev odgovornosti, saj predlaga, naj Sodišče tej državi naloži plačilo odškodnine. V obravnavanem primeru pa naj Komisija ne bi uspela dokazati na eni strani obstoja konkretne in opredeljive škode ter na drugi strani obstoja neposredne vzročne zveze med neizpolnitvijo obveznosti Združenega kraljestva in to škodo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">263.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem je treba najprej spomniti, da je postopek, ki poteka pred Sodiščem v skladu s členom 258 PDEU, postopek zaradi neizpolnitve obveznosti, in ne postopek za ugotovitev odgovornosti ali za povrnitev škode. V okviru tožbe zaradi neizpolnitve obveznosti mora torej Komisija dokazati, da Združeno kraljestvo ni izpolnilo svojih obveznosti na podlagi prava Unije. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-262" href="#t-262">262</a>
</span>) Ker se s to tožbo od Sodišča ne želi doseči, da toženi državi naloži plačilo odškodnine, Sodišču ni treba preučiti elementov, ki jih navaja Združeno kraljestvo v zvezi z obstojem škode ter vzročne zveze med neizpolnitvijo obveznosti na carinskem področju in domnevno škodo. Vsekakor je treba to trditev Združenega kraljestva zavrniti ob upoštevanju ustaljene sodne prakse Sodišča, iz katere izhaja, da je tožba zaradi neizpolnitve obveznosti objektivne narave. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-263" href="#t-263">263</a>
</span>) Nespoštovanje obveznosti, ki jo nalaga pravilo prava Unije, namreč samo po sebi pomeni neizpolnitev obveznosti, kar povzroči, da preudarek, da to nespoštovanje ni imelo škodljivih posledic, ni pomemben. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-264" href="#t-264">264</a>
</span>) Tako se po mojem mnenju z obravnavano tožbo, ker ima značilnosti postopka zaradi neizpolnitve obveznosti, ne želi doseči, da Sodišče toženi državi članici naloži plačilo odškodnine.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">264.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vseeno je treba navesti, da Komisija v tožbi nikakor ni predlagala, naj se ji povrne škoda. Stališče Združenega kraljestva, da mora Komisija dokazati obstoj „škode“, katere obseg je mogoče opredeliti šele po tem, ko se najprej dokaže obstoj vzročne zveze, ki izhaja iz napačnega ravnanja države članice, po mojem mnenju namreč temelji na napačnem razumevanju tožbe in drugih pisanj zadevnega postopka. Natančneje, iz tretjega odstavka prvega predloga izhaja, da Komisija Združenemu kraljestvu očita, da proračunu Unije ni dalo na razpolago pravilnih zneskov tradicionalnih lastnih sredstev, kar naj bi vodilo do kršitve določb v zvezi s temi sredstvi. Kot je bilo že pojasnjeno, morajo države članice na podlagi členov 9 in 10 Uredbe št. 1150/2000, ki jima ustrezata člena 9 in 10 Uredbe št. 609/2014, v povezavi s členoma 2 in 8 sklepov 2007/436 in 2014/335 določiti upravičenost Unije do tradicionalnih lastnih sredstev takoj, ko so izpolnjeni pogoji za knjiženje upravičenega zneska na račune in za obvestitev dolžnika, določeni v carinskih predpisih.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">265.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz tožbe in zlasti iz v njej citiranih določb Unije torej nedvoumno izhaja, da Komisija Združenemu kraljestvu očita, da Uniji ni dalo na razpolago pravilno izračunanih zneskov tradicionalnih lastnih sredstev, in da mu ne očita škode, ki bi ji bila povzročena. Neizpolnitev obveznosti, opisana v tožbenih predlogih (in zlasti odlomek „s tem, da ni vknjižilo pravilnih zneskov carinskih dajatev ter ni dalo na razpolago pravilnega zneska tradicionalnih lastnih sredstev“), zato že po naravi pomeni predlog, s katerim se skuša doseči ugotovitev neizpolnitve obveznosti ravnanja, ki jo ima država, to je njene nezadostitve njenim obveznostim na podlagi prava Unije, ne pa ugotovitev škode, ki bi jo povzročila ta država.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">266.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Dalje, v zvezi s trditvijo Združenega kraljestva, ki se nanaša na nujnost dokazati vzročno zvezo med konkretno neizpolnitvijo obveznosti države članice in izgubami lastnih sredstev, je Sodišče že poudarilo, da obstaja „neposredna zveza“ med pobiranjem prihodkov iz carinskih dajatev in dajanjem ustreznih sredstev na voljo proračunu Unije. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-265" href="#t-265">265</a>
</span>) Po mojem mnenju pa iz te sodne prakse izhaja, da se ne more podvomiti o obveznosti države članice, da da na razpolago zneske, ki bi morali biti določeni, in da se plačajo zamudne obresti, če zaradi napake, ki jo storijo carinski organi države članice, carinske dajatve niso izterjane. Čeprav med neizpolnitvijo obveznosti države članice na področju carinske zakonodaje na eni strani in zneskom lastnih sredstev, ki naj ne bi bil dan na razpolago proračunu Unije, na drugi strani obstaja medsebojna odvisnost sine qua non, saj je prva nujno posledica drugega, to ne pomeni, da je treba ta elementa analizirati v smislu škode, povzročene z napačnim ravnanjem države članice. Država članica, ki ne določi upravičenosti Unije do lastnih sredstev in ustreznega zneska ne da na razpolago Komisiji, ne da bi bil izpolnjen eden od pogojev iz člena 17(2) Uredbe št. 1150/2000 oziroma člena 13(2) Uredbe št. 609/2014, ne izpolni obveznosti na podlagi prava Unije in zlasti obveznosti, ki izhajajo iz členov 2 in 8 sklepov 2000/597 in 2007/436. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-266" href="#t-266">266</a>
</span>) Ta sklep potrjuje sodna praksa, na katero se Združeno kraljestvo sklicuje v odgovoru na tožbo in iz katere izhaja, da napačno ravnanje carinskih organov v zvezi z izračunom dolgovanih carinskih dajatev neizogibno povzroči izgube tradicionalnih lastnih sredstev, za katere so odgovorne države članice. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-267" href="#t-267">267</a>
</span>) V tem okviru sta člen 340 PDEU in z njim povezana sodna praksa, na katera se sklicuje Združeno kraljestvo, neupoštevna.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">267.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega se mi zdi, da iz zadeve, v kateri je bila izdana sodba Komisija/Združeno kraljestvo, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-268" href="#t-268">268</a>
</span>) na katero se sklicujejo Združeno kraljestvo in intervenientke, ni mogoče izpeljati drugačnega sklepa, saj se je ta zadeva nanašala na drugačen položaj od položaja, ki je predmet postopka v obravnavani zadevi. V navedeni zadevi je šlo dejansko za vprašanje ugotavljanja odgovornosti Združenega kraljestva zaradi morebitne izdaje organov na Angvili, ki je čezmorska država in ozemlje (ČDO), potrdil EXP, v nasprotju s tako imenovanim „Sklepom ČDO“. Komisija je med drugim trdila, da mora Združeno kraljestvo kot država članica prevzeti odgovornost za dejanja in malomarnosti angvilskih organov, ki so v nasprotju s Sklepom ČDO, glede na posebne odnose, ki jih ima s svojo ČDO, ki ni neodvisna država. Združeno kraljestvo je menilo, da noben akt prava Unije ne omogoča, da bi se štelo, da Angvila Uniji odgovarja za napake, ki so jih storili njeni organi pri uporabi navedenega sklepa, in izgubo lastnih sredstev, ki iz tega izhaja, tako da se tudi Združeno kraljestvo ne more šteti za odgovorno za te napake zgolj zato, ker je država članica, h kateri spada Angvila. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-269" href="#t-269">269</a>
</span>) Osrednja težava v navedeni zadevi se je torej nanašala na odgovornost države članice Unije zaradi ravnanja organov ČDO, s katero ima ta država članica posebne vezi, pri čemer je to ravnanje pomenilo kršitev prava Unije, kar je povzročilo izgubo lastnih sredstev. Posledično, ker se obravnavana zadeva nanaša na lastno odgovornost Združenega kraljestva, ne pa na odgovornost drugega subjekta, ugotovitve iz navedene sodbe v nasprotju s tem, kar trdi ta država, niso prenosljive na obravnavano zadevo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">268.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nazadnje, Združeno kraljestvo v obliki ugovora nedopustnosti navaja argument, v skladu s katerim Komisija ni dokazala, da so ukrepi, ki jih je ta država izbrala za preprečevanje goljufij s prenizkim vrednotenjem, dejansko pripeljali do izgub tradicionalnih lastnih sredstev za proračun Unije. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-270" href="#t-270">270</a>
</span>) Po njegovem mnenju teza Komisije, v skladu s katero so se goljufije s prenizkim vrednotenjem nadaljevale zaradi neobstoja analiz tveganja in kontrolnih ukrepov pred carinjenjem, nujno predpostavlja, da bi ob obstoju takih ukrepov s tem povezani trgovinski tokovi in izgube tradicionalnih lastnih sredstev izginili. Drugače povedano, če bi se uvedli ukrepi za preprečevanje goljufij, ki so po mnenju Komisije ustrezni, naj bi bil uvoz blaga, prijavljenega s prenizko vrednostjo, izkoreninjen, iz česar ta država sklepa, da proračunu Unije niso dolgovane nobene znatne dodatne carinske dajatve. Združeno kraljestvo trdi, da se ga ne sme šteti za odgovornega za izgube za proračun Unije, ki ustrezajo razliki med tradicionalnimi lastnimi sredstvi, ki bi bila plačljiva pri njegovem scenariju v nasprotju z dejstvi, in tradicionalnimi lastnimi sredstvi, ki jih je dejansko dalo na razpolago.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">269.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem iz ustaljene sodne prakse izhaja, da vprašanje, ali bi bilo v položaju, v katerem so bila tradicionalna lastna sredstva deležna izgub zaradi predhodnih dogodkov, ki so bili posledica upravne napake organov države članice, mogoče, da bi do teh dogodkov prišlo brez te napake in torej brez izgub lastnih sredstev, ni upoštevno. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-271" href="#t-271">271</a>
</span>) Zaradi celovitosti je treba opozoriti, da razen enkratnih kontrol (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-272" href="#t-272">272</a>
</span>) Združeno kraljestvo v obdobju kršitve ni izvajalo praktično nobene kontrole. S tem je ustvarilo nepopravljiv položaj, ki je vodil do precejšnje izgube tradicionalnih lastnih sredstev, ki jo je po mojem mnenju treba ugotoviti. Menim, da v takih okoliščinah ni naloga Sodišča, da ugiba, kaj bi se zgodilo, če bi Združeno kraljestvo spoštovalo svoje obveznosti na podlagi prava Unije. Analiza v nasprotju z dejstvi, kot jo zagovarja Združeno kraljestvo, namreč ne more vzbuditi dvoma o resničnosti te izgube ali o dejstvu, da bi se ji bilo mogoče izogniti, če bi britanski carinski organi pred sprostitvijo zadevnega blaga v prosti promet izvajali ustrezne kontrole. Tak argument je brez podlage, saj je treba upoštevati dejanski položaj, kakršen je bil zaradi kršitev prava Unije, ne pa obseg prenizko ovrednotenega blaga, ki bi lahko bil uvožen, če bi država članica hipotetično izpolnila svoje obveznosti na podlagi prava Unije. Zato menim, da takega scenarija v nasprotju z dejstvi ni mogoče sprejeti v zvezi z izgubo lastnih sredstev.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">b)</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Utemeljenost</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">1)</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kratek pregled metodologije OLAF in uporabe te metodologije kot orodja za izračun izgub tradicionalnih lastnih sredstev</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">270.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija meni, da je treba za določitev izgub tradicionalnih lastnih sredstev uporabiti ocenjevanje, ki temelji na vseh razpoložljivih informacijah, saj pravilne vrednosti prenizko ovrednotenega blaga ni več mogoče določiti z uporabo ene ali druge izmed metod iz carinskega zakonika Skupnosti in carinskega zakonika Unije. Ob upoštevanju nesodelovanja Združenega kraljestva naj carinske vrednosti zadevnega blaga ne bi bilo mogoče potrditi z nobenim neposrednim dokazom. Komisija naj bi zato izgube tradicionalnih lastnih sredstev ocenila na podlagi metodologije OLAF, ki temelji na statističnih podatkih in popravljenem povprečju cen zadevnega blaga, uvoženega v Unijo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">271.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Natančneje, uporaba metodologije OLAF kot metodologije za določitev obsega izgub tradicionalnih lastnih sredstev sledi naslednji shemi. V prvem koraku se za prenizko ovrednoten šteje uvoz, ki je pod mejno vrednostjo najnižje sprejemljive cene (lowest acceptable price), ki se, naj spomnim, izračuna kot 50 % popravljene povprečne cene na ravni Unije (cleaned average price). Med prenizko ovrednoten uvoz je vključen uvoz kategorije izdelkov iz poglavij od 61 do 64 kombinirane nomenklature (za vsako osemmestno oznako izdelka kombinirane nomenklature), (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-273" href="#t-273">273</a>
</span>) katerega dnevna zbirna vrednost (tehtano dnevno povprečje) je nižja od najnižje sprejemljive cene zadevne oznake izdelka na podlagi podatkov, vzetih iz podatkovne zbirke Surveillance 2 in uporabljenih v podatkovni zbirki Comext. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-274" href="#t-274">274</a>
</span>) V drugem koraku se za količine, ki so se štele za prenizko ovrednotene, izračuna obseg izgub lastnih sredstev v smislu dodatnih carinskih dajatev, dolgovanih na podlagi razlike med prijavljeno vrednostjo in popravljeno povprečno ceno.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">272.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ker torej ni nobenih neposrednih informacij o obsegu in naravi prenizko ovrednotenega uvoza v Združeno kraljestvo v upoštevnem obdobju, ocena obsega prenizko ovrednotenega blaga, na katero se opira tožba, načeloma temelji na najnižji sprejemljivi ceni za različne oznake izdelkov (50 % popravljene povprečne cene), (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-275" href="#t-275">275</a>
</span>) ocena vrednosti prenizko ovrednotenih količin pa se izračuna glede na popravljeno povprečno ceno. Čeprav se tako opisana metodologija opira na upoštevne podatke, ki jih Komisiji zagotovijo države članice prek zgoraj omenjenih podatkovnih zbirk, zneski, ki so na ta način izračunani na podlagi metodologije OLAF, torej pomenijo retrospektivno proračunsko oceno izgub za Unijo in niso neposredni dokaz zneskov v višini upravičenih zneskov, ki bi jih ta država morala dati na razpolago proračunu Unije v obdobju kršitve, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-276" href="#t-276">276</a>
</span>) če bi se pri carinjenju pravilno izvajale ustrezne kontrole.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">273.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Združeno kraljestvo, ki ga v zvezi s tem podpirajo intervenientke, navaja, da Komisija ne more uporabiti metodologije OLAF za izračun izgub tradicionalnih lastnih sredstev, in poudarja, da je ta metodologija le orodje za analizo tveganja. V tem okviru Združeno kraljestvo in intervenientke trdijo, da je Komisija metodologijo OLAF uporabila v tožbi za določitev pravilne carinske vrednosti prenizko ovrednotenega uvoženega blaga.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">274.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Takih trditev po mojem mnenju ni mogoče sprejeti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">275.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predvsem, prvič, ob upoštevanju narave uvoza in opustitve izvajanja zadevnih carinskih kontrol britanskih carinskih organov ni dvoma, da ko nacionalni carinski organi enkrat odobrijo sprostitev v prosti promet na carinskem območju Unije, objektivno ni več mogoče zagotoviti vrnitve tega blaga za carinske kontrole, tudi če se pozneje izkaže, da carinske kontrole niso bile opravljene ali so bile nepravilne. Zdi se, da Združeno kraljestvo tega sklepa niti ne izpodbija. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-277" href="#t-277">277</a>
</span>) Zato se lahko samo strinjam s stališčem Komisije, da obsega in carinske vrednosti zadevnega blaga ni mogoče potrditi z nobenim neposrednim dokazom. Drugič, čeprav je res, da so države članice metodologijo OLAF prvotno sporazumno zasnovale in odobrile kot orodje za analizo tveganja, da bi bilo to orodje nacionalnim carinskim organom v pomoč pri opredeljevanju blaga, ki je morda prijavljeno s prenizko vrednostjo, prav tako drži, da ta metodologija omogoča, na eni strani, da se na podlagi carinskih statističnih podatkov, ki jih države članice zagotovijo Komisiji, določi obseg uvoza, prijavljenega z nižjo vrednostjo od mejne vrednosti za tveganje, in na drugi strani, da se z uporabo merila popravljene povprečne cene za zadevno blago na ravni Unije, oblikovanega na podlagi iste metodologije, oceni znesek lastnih sredstev, ki bi ga država članica zbrala in dala na razpolago proračunu Unije, če bi zadostila obveznostim na podlagi zakonodaje o tradicionalnih lastnih sredstvih. Menim torej, da ne obstaja nobeno protislovje v zvezi s tem, da se lahko metodologija OLAF, čeprav je bila prvotno zasnovana kot orodje za analizo carinskih tveganj, uporabi tudi kot podlaga za oceno obsega izgub tradicionalnih lastnih sredstev, kadar je bil uvoz sproščen v prosti promet na carinskem območju Unije, ne da bi bile opravljene ustrezne kontrole pred prepustitvijo, kar odseva izgubo za proračun Unije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">2)</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Uporaba sodbe Komisija/Portugalska</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">276.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Po mnenju Komisije je pristop, ki temelji na statističnih podatkih in je bil razvit v okviru metode za izračun izgub tradicionalnih lastnih sredstev, potrjen s sodbo Komisija/Portugalska. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-278" href="#t-278">278</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">277.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Strinjam se z mnenjem Komisije, da ocenjevanje izgub lastnih sredstev na podlagi statističnih podatkov za Sodišče načeloma ni terra incognita. Zadeva, v kateri je bila izdana sodba Komisija/Portugalska, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-279" href="#t-279">279</a>
</span>) na katero se sklicuje Komisija, se je nanašala na to, kako so nekateri portugalski carinski uradi obravnavali sprostitev banan v prosti promet. Komisija je v tožbi Sodišču predlagala, naj ugotovi, da Portugalska republika s tem, da so njeni carinski organi od leta 1998 do leta 2002 sistematično sprejemali carinske deklaracije za sprostitev svežih banan v prosti promet, čeprav so vedeli ali bi razumno morali vedeti, da prijavljena teža banan ne ustreza njihovi dejanski teži, in da portugalski organi niso dali na voljo lastnih sredstev, ki ustrezajo izgubi prihodkov in dolgovanim zamudnim obrestim, ni izpolnila obveznosti na podlagi prava Unije. Sodišče je presodilo, da bi bilo zneske, ki so bili dejansko dolgovani na podlagi upravičenosti Skupnosti do lastnih sredstev, mogoče pravilno določiti že ob izvedbi uvoznih transakcij in njihovem posledičnem carinjenju, če bi nacionalni organi opravili potrebna preverjanja, zato je treba Portugalsko republiko za sporno obdobje postaviti v položaj, enakovreden tistemu, v katerem bi pravilno določila upravičene zneske in jih vknjižila na račun. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-280" href="#t-280">280</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">278.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poudariti je treba, da je Sodišče nedvoumno zavrnilo trditev, ki jo je Portugalska republika navedla v obrambo in v skladu s katero je bila opredelitev zneska lastnih sredstev, ki niso bila ustrezno določena v zadevnih letih, izključena, pri čemer je opozorilo, da je nezmožnost opraviti preverjanja zaradi odsotnosti zadevnega blaga neizogibna posledica opustitve portugalskih organov. Sodišče je odločilo, da zaradi te nezmožnosti ni neprimerno v navedeni zadevi opredeliti znesek lastnih sredstev, ki niso bila ustrezno določena v zadevnih letih, in sicer od leta 1998 do leta 2002, na podlagi rezultatov kontrol, opravljenih po tem obdobju, to je med 1. avgustom in 31. oktobrom 2003. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-281" href="#t-281">281</a>
</span>) Vendar je treba navesti, da je Sodišče na koncu zavrnilo predlog Komisije za določitev zneska lastnih sredstev, ki je izhajal iz nezakonite carinske kontrolne prakse, ker je predlagana statistična metoda vključevala napačen referenčni okvir za to določitev. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-282" href="#t-282">282</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">279.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tako rešitev, ki jo je Sodišče sprejelo v sodbi Komisija/Portugalska, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-283" href="#t-283">283</a>
</span>) potrjuje, da na eni strani ni izključena možnost, da se Komisija glede tega, da država članica ni izpolnila obveznosti iz carinskega prava Unije, v okviru katere je bilo uvoženo blago že sproščeno v prosti promet na carinskem območju Unije, opre na določene statistične podatke, ki opredeljujejo očitano neizpolnitev obveznosti, da med drugim naknadno določi obseg izgube lastnih sredstev za proračun Unije, ki je posledica tega. Na drugi strani je treba ugotoviti, da se je zadeva, v kateri je bila izdana ta sodba, nanašala na dobro opredeljeno carinsko kršitev, in sicer na sprejemanje razlike med prijavljeno težo banan in resnično težo škatle, pri čemer je bilo za to sprejemanje na podlagi natančnih podatkov, zbranih med poznejšimi kontrolami v zvezi z isto kršitvijo, razmeroma lahko izpeljati statistične ugotovitve glede razlike med morebitno prijavljeno težo in resnično težo blaga, uvoženega v obdobju kršitve. Nasprotno pa je za metodologijo, upoštevano v obravnavanem primeru za izračun obsega tradicionalnih lastnih sredstev, značilno večje število upoštevnih kazalnikov, kot sta obseg uvoza, ki je bil goljufivo prenizko ovrednoten, glede na skupni uvoz, izveden v obdobju kršitve, in „pravična“ carinska vrednost, ki jo je treba pripisati temu uvozu. Ti kazalniki tako opredeljujejo učinek goljufij s prenizkim vrednotenjem blaga na proračun Unije in, splošneje, obseg neizpolnitve obveznosti, ki se očita Združenemu kraljestvu, hkrati pa zagotavljajo dokaze glede izgub tradicionalnih lastnih sredstev na bolj posreden način kot statistični podatki, ki so bili predmet zadeve, v kateri je bila izdana sodba Komisija/Portugalska. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-284" href="#t-284">284</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">3)</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Načelna dopustitev pristopa, ki ga predlaga Komisija za oceno izgub tradicionalnih lastnih sredstev</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">280.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede metodologije OLAF, ki jo je Komisija predlagala za določitev obsega izgub tradicionalnih lastnih sredstev za proračun Unije, se zdi – kot izhaja iz zgornje analize – da presega pravne probleme v zvezi z opredelitvijo zneska lastnih sredstev, ki jih je do zdaj reševalo Sodišče. Tako je pri ugotavljanju, ali in v kolikšni meri je metodološki pristop, ki ga je predlagala Komisija, skladen z merili, povezanimi s tožbo zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 258 PDEU, po mojem mnenju treba upoštevati na eni strani merila v zvezi z dokaznim bremenom, določena v sodni praksi Sodišča, in na drugi strani bistvene značilnosti tega metodološkega pristopa.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">281.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Cilj tožbe zaradi neizpolnitve obveznosti iz člena 258 PDEU je v skladu s klasično sodno prakso doseči dejansko odpravo neizpolnitev obveznosti držav članic in njihovih posledic. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-285" href="#t-285">285</a>
</span>) Kot je bilo v teh sklepnih predlogih že opozorjeno, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-286" href="#t-286">286</a>
</span>) v skladu z ustaljeno sodno prakso postopek iz te določbe temelji na objektivni ugotovitvi, da država članica ni izpolnila obveznosti, ki jih ima na podlagi Pogodbe DEU ali katerega koli akta sekundarne zakonodaje. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-287" href="#t-287">287</a>
</span>) V zvezi s tem je treba opozoriti, da nesprejetje ukrepov na področju lastnih sredstev prav tako pomeni neizpolnitev obveznosti v smislu navedene določbe. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-288" href="#t-288">288</a>
</span>) Kot je bilo poleg tega že opomnjeno, mora Komisija, ki je dolžna dokazati obstoj zatrjevane neizpolnitve obveznosti, Sodišču v okviru postopka zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 258 PDEU predložiti elemente, ki jih to potrebuje, da preveri obstoj te neizpolnitve, pri čemer se Komisija ne more opreti na nikakršno domnevo. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-289" href="#t-289">289</a>
</span>) Le če je Komisija predložila „dovolj dokazov, ki odkrivajo nekatere dogodke“ v zvezi z neizpolnitvijo obveznosti tožene države članice, mora ta „vsebinsko in podrobno izpodbijati predložene podatke ter njihove posledice“. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-290" href="#t-290">290</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">282.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz navedenega po mojem mnenju izhaja, da mora Komisija v postopku zaradi neizpolnitve obveznosti, v katerem državi članici zlasti očita, da je kršila pravila prava Unije o zbiranju tradicionalnih lastnih sredstev in svojo obveznost dati določene zneske na razpolago proračunu Unije, Sodišču predložiti elemente, ki jih to potrebuje, da preveri obstoj očitka, izraženega zoper Združeno kraljestvo, da ni izpolnilo obveznosti dati Uniji na razpolago določen znesek lastnih sredstev Unije, pri čemer se Komisija ne more opreti na špekulativne domneve. To tudi pomeni, da za določitev obsega izgub teh sredstev Sodišču ni treba izbirati med različnimi metodološkimi pristopi, ki jih predlagajo stranke – kot se zdi, da v odgovoru na tožbo namiguje Združeno kraljestvo – temveč mora zgolj presoditi metodologijo OLAF, ki jo je Komisija predlagala v utemeljitev tožbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">283.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ob tem Sodišče ob upoštevanju narave kršitve carinskega prava Unije, ki se očita Združenemu kraljestvu in je predmet prvega tožbenega razloga v tem postopku zaradi neizpolnitve obveznosti, ne more prezreti dejanskega okvira zadeve, kot je predstavljen v okviru preizkusa tega tožbenega razloga (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-291" href="#t-291">291</a>
</span>) in iz katerega je razvidno, da Združeno kraljestvo, čeprav se je v celoti zavedalo obstoja in narave obsežnih goljufij s prenizkim vrednotenjem tekstilnih in obutvenih izdelkov s poreklom iz Kitajske na carinskih mejah Unije, v obdobju kršitve ni sprejelo učinkovitih ukrepov za preprečevanje takih carinskih goljufij, pri čemer zlasti ni izvajalo analiz tveganja, ni opravljalo fizičnih carinskih kontrol in ni zahtevalo predložitve zavarovanj od uvoznikov. Pri tem Združeno kraljestvo ni jemalo vzorcev, da bi določilo pravilno carinsko vrednost uvoza, za katerega je obstajal sum, da je prenizko ovrednoten, v skladu s carinskim zakonikom Skupnosti in carinskim zakonikom Unije. Tako sta določitev deleža blaga, ki so ga zadevale goljufije s prenizkim vrednotenjem v obdobju kršitve, in določitev njegove „pravilne“ carinske vrednosti v bistvu ogroženi zaradi zgoraj opisane neizpolnitve obveznosti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">284.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija je v svojih procesnih pisanjih torej pravilno poudarila, da je neuporaba zaporedja carinskih postopkov, kot je zaporedje, določeno v carinskem zakoniku Skupnosti in carinskem zakoniku Unije, odločilen dejavnik, ki nakazuje obseg izgub tradicionalnih lastnih sredstev za proračun Unije na podlagi naknadne statistične analize podatkov, ki ta obseg opredeljujejo posredno. Zato v zvezi s konkretnim uvozom, ki je vključeval goljufije, ni mogoče vzpostaviti položaja, ki bi bil združljiv s carinskim pravom Unije, tako da ne pristojni organi Združenega kraljestva ne pristojni organi Komisije zlasti nimajo možnosti, da bi določili pravilno carinsko vrednost na podlagi pravil v zvezi z vrednotenjem, ki jih določa carinska zakonodaja Unije. Ker je ta položaj objektivno posledica tega, da sama država članica ni izpolnila obveznosti iz carinskih določb, mora ta v primeru ugotovitve te neizpolnitve obveznosti prevzeti izgube za proračun Unije, kot se določijo na podlagi zgolj „posredne“ analize podatkov in z uporabo največje verjetnosti, ki je nujno vezana na to določitev. Po mojem mnenju torej načeloma ni izključeno, da Komisija v okviru postopka zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 258 PDEU dokaže obseg neizpolnitve obveznosti v zvezi z upravičenim zneskom lastnih sredstev Unije z uporabo metodologije, ki temelji na statističnih podatkih, kadar je nezmožnost opraviti preverjanja neizogibna posledica opustitve carinskih organov države članice. To razlago potrjuje tudi obveznost držav članic, da zaščitijo finančne interese Unije, ki izhaja med drugim iz člena 325 PDEU.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">285.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vseeno se zaradi narave metodologije OLAF, ki temelji na statističnih podatkih, težave v zvezi z dokazno vrednostjo, ki so povezane z njo, ne smejo podcenjevati. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-292" href="#t-292">292</a>
</span>) Ni namreč mogoče zanemariti, da se lahko za izračun obsega morebitnih proračunskih izgub uporabijo različne metodološke rešitve, ki imajo lahko različne rezultate glede zneskov. Obravnavana zadeva še posebej dobro ponazarja ta problem, saj sta tožeča in tožena stranka vsaka zase predstavili drastično drugačen pristop za opredelitev zneska izgub tradicionalnih lastnih sredstev. Niti sama Komisija ne zanika številnosti mogočih metod za oceno teh izgub in v odgovorih na pisna vprašanja Sodišča navaja, da bi rezultat zadevne neizpolnitve obveznosti načeloma lahko temeljil tudi na drugih metodah za ocenjevanje navedenih izgub. Čeprav resno dvomim o domnevnih prednosti metodologije OLAF, in sicer „robustnosti“, ki jo je Komisija večkrat izpostavila v procesnih pisanjih, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-293" href="#t-293">293</a>
</span>) gre za upoštevno merilo za presojo dokazne vrednosti statističnih metod in treba je priznati, da je obseg tako ocenjene proračunske izgube še vedno močno odvisen od slučaja pri izboru posamezne metode.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">286.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega se ne sme pozabiti, da če se ocena izgub tradicionalnih lastnih sredstev izračuna na podlagi informacij iz podatkovnih zbirk Surveillance 2 (podatki o uvozu izdelkov iz poglavij od 61 do 64 kombinirane nomenklature s poreklom iz Kitajske) in Comext (izračun popravljenih povprečnih cen), ki so po naravi dejstva, je dokončni znesek odvisen tudi od metodoloških izbir, kot so merila v zvezi določitvijo obsega prenizko ovrednotenega blaga in opredelitvijo referenčne vrednosti za „ponovno vrednotenje“ tega blaga. Te metodološke izbire so po naravi bolj normativna merila, ker so odvisne od izbir institucije, ki je razvila zadevno metodo. Zato se lahko samo strinjam s trditvijo Združenega kraljestva, da je tehnično poročilo, na katerem temelji izračun OLAF, utemeljeno le v okviru „pravične cene“ (fair price), vnaprej določene na ravni Unije‑28. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-294" href="#t-294">294</a>
</span>) Problem v zvezi z različnostjo meril za ocenjevanje in vplivom teh meril na rezultat zneska izgub je izpostavljen zlasti v pisnem odgovoru Komisije na vprašanja Sodišča, iz katerega izhaja, da se rezultat dokončnega izračuna razlikuje med drugim glede na najnižjo sprejemljivo ceno (od 10 do 50 % ravni povprečnih cen), (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-295" href="#t-295">295</a>
</span>) in Komisija je „predvidela ta pristop“. Čeprav Komisija ocenjuje, da bi zaradi neizpolnitve obveznosti, očitane britanskim organom, izgube tradicionalnih lastnih sredstev za proračun Unije znašale skupno 2.092.703.277,93 EUR, če bi bila najnižja sprejemljiva cena določena na 10 % popravljene povprečne cene, dejstvo ostaja, da ta znesek ustreza 78,1 % zneska, ki ga Komisija zahteva v okviru obravnavane zadeve na podlagi najnižje sprejemljive cene, določene na 50 % popravljene povprečne cene, kar po mojem mnenju ni zanemarljivo. Zato je treba priznati, da uporabo metodologije, ki temelji na statističnih podatkih, spremlja možnost določitve različnih, vendar enako veljavnih referenčnih točk, od katerih je odvisen rezultat, dobljen s to metodologijo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">287.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede na navedeno po mojem mnenju v okviru postopka zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 258 PDEU ni mogoče izključiti, da Komisija pri oceni izgub tradicionalnih lastnih sredstev za proračun Unije, ki so posledica neizpolnitve carinskih obveznosti zadevne države članice, ob neobstoju neposrednih dokazov, ki ga je povzročila opustitev te države članice, svojo tožbo opre na metodologijo, ki temelji na statističnih podatkih. Da pa se ne bi oddaljilo od ciljev in namena postopka zaradi neizpolnitve obveznosti, je uporabo take metodologije za to, da se ocenijo izgube tradicionalnih lastnih sredstev, mogoče sprejeti le, če je izbira konkretne metode upravičena glede na posebnosti posameznega primera, pri čemer temeljne reference niso ne samovoljne ne pristranske, in če uporaba te metodologije pomeni dosledno kvantitativno analizo, ki temelji na vseh razpoložljivih upoštevnih podatkih. Poleg tega, bolj ko so neposredni dokazi, ki potrjujejo temeljne podatke, povezane z zadevno metodologijo, omejeni, bolj mora biti izbira normativnih meril, uporabljenih v tej metodologiji, previdna. Ta vidik je toliko pomembnejši, ker je namen ocene izgub tradicionalnih lastnih sredstev v okviru postopka zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 258 PDEU ta, da se država članica za sporno obdobje postavi v položaj, enakovreden tistemu, v katerem bi pravilno določila upravičene zneske in bi jih vknjižila na račun. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-296" href="#t-296">296</a>
</span>) Nazadnje, zanesljivost metodologije, izbrane za določitev izgub tradicionalnih lastnih sredstev zaradi očitane neizpolnitve obveznosti, je večja, če uporabljeno metodološko izbiro spremljajo pojasnila o morebitnih alternativnih metodah, rezultatih, dobljenih z njihovo uporabo, in razlogih, iz katerih se je Komisija odločila za zadevno metodologijo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">4)</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Uporaba metodologije, ki temelji na statističnih podatkih, v obravnavanem primeru</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">288.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Najprej je treba navesti, da je iz pisanj strank in iz celotnega spisa razvidno, da je bilo zaradi narave kršitve določb carinskega prava zbranih le malo neposrednih dokazov za presojo obsega izgub tradicionalnih lastnih sredstev v zvezi z uvozom v Združeno kraljestvo v obdobju kršitve. Natančneje, ti dokazi so v bistvu omejeni na 12 artiklov, ki so jih britanski carinski organi leta 2017 analizirali v laboratoriju, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-297" href="#t-297">297</a>
</span>) in na rezultate kontrole, katerih vir so kitajski carinski organi. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-298" href="#t-298">298</a>
</span>) Taki dokazi pa niso reprezentativni za presojo pravilne carinske vrednosti zadevnega uvoza in obsega izgub tradicionalnih lastnih sredstev, ki jih je utrpel proračun Unije zaradi goljufivega prenizkega vrednotenja zadevnega uvoza. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-299" href="#t-299">299</a>
</span>) Kot je bilo v teh sklepnih predlogih že večkrat pojasnjeno, je nezmožnost opredelitve zneska teh izgub v obravnavanem primeru posledica objektivnih elementov, in sicer neukrepanja Združenega kraljestva zoper znano tveganje prenizko ovrednotenih deklaracij. Zato se strinjam s tezo Komisije, da je bilo prenizko ovrednoteno blago že sproščeno v prosti promet na carinskem območju Unije, zato ni več mogoče določiti njegove resnične vrednosti, tako da je znesek izgub tradicionalnih lastnih sredstev za proračun Unije mogoče izračunati zgolj z uporabo retrospektivne ocene stricto sensu. Zdi se mi, da Združeno kraljestvo te izhodiščne točke v resnici ne prereka, ker če bi bilo neizpolnitvi obveznosti, ki se mu očita v okviru prvega tožbenega razloga, pritrjeno, predstavlja lastno statistično metodo za določitev morebitnih izgub tradicionalnih lastnih sredstev.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">289.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V tem okviru je treba ugotoviti, da se stranki na podlagi podatkov, ki so jima na voljo, strinjata glede dejstva, da je v obdobju kršitve na ozemlju Združenega kraljestva prišlo do carinskih goljufij zaradi prenizkega vrednotenja uvoženega blaga s poreklom iz Kitajske, ter glede dejstva, da se je obseg prenizko ovrednotenega uvažanja med letoma 2012 in 2016 znatno povečal. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-300" href="#t-300">300</a>
</span>) Prav tako med strankama ni sporno, da je operacija Swift Arrow, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-301" href="#t-301">301</a>
</span>) če se primerjajo podatki iz prvega četrtletja 2017 in iz prvega četrtletja 2018, pripeljala do precejšnjega zmanjšanja količine zadevnih izdelkov, uvoženih v Združeno kraljestvo s carinsko vrednostjo, ki je bila goljufivo prenizko ovrednotena, medtem ko je obseg zakonitega uvoza ostal na primerljivi ravni. Čeprav stranki še naprej ne soglašata glede razlage, ki jo treba dati tem dejstvom, sprejemata navedena dejstva. Prav tako si ne nasprotujeta glede tega, da je za presojo izgub tradicionalnih lastnih sredstev zaradi carinskih goljufij načeloma ustrezna uporaba metodologije, temelječe na statističnih podatkih, ki vključuje v prvem koraku določitev obsega uvoza, ki je bil v obdobju kršitve goljufivo prenizko ovrednoten, in nato določitev „pravilne“ carinske vrednosti tega blaga. V drugem koraku se izračuna dodatni znesek carinskih dajatev na podlagi razlike med prijavljeno vrednostjo in to „pravilno“ vrednostjo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">290.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nasprotno pa se stranki nikakor ne strinjata glede temeljnih elementov metodologij, uporabljenih za izračun izgub tradicionalnih lastnih sredstev. Na prvem mestu, v zvezi z določitvijo obsega prenizko ovrednotenega blaga je treba po mnenju Komisije upoštevati obseg uvoza pod najnižjo sprejemljivo ceno, ki se določi na podlagi povprečne vrednosti na ravni Unije‑28 in dnevnih zbirnih podatkov iz zbirke Surveillance 2, po mnenju Združenega kraljestva pa je treba za določitev tega obsega uporabiti „prag skladnosti“, ki se določi glede na vrednosti, prijavljene ob uvozu zgolj v Združeno kraljestvo, in pod katerim je uvoz zadevnih izdelkov lahko prenizko ovrednoten. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-302" href="#t-302">302</a>
</span>) Na drugem mestu, glede referenčne vrednosti za „ponovno vrednotenje“ prenizko ovrednotenega blaga Komisija meni, da je treba uporabiti razliko med prijavljeno vrednostjo in popravljeno povprečno ceno za Unijo‑28, Združeno kraljestvo pa meni, da je artikle, ki so pod „pragom skladnosti“, mogoče „ponovno ovrednotiti“ z izračunom razlike med prijavljeno vrednostjo (po artiklu) in vrednostjo tega istega praga. Razlika med metodološkima pristopoma pripelje do velikanskega razhajanja v rezultatu ocene izgub tradicionalnih lastnih sredstev. Komisija na podlagi metodologije OLAF ocenjuje, da bi bilo treba Komisiji kot tradicionalna lastna sredstva dati na razpolago znesek 2.679.637.088,86 EUR (bruto znesek, od katerega se odštejejo stroški zbiranja). Združeno kraljestvo pa ta znesek najprej ocenjuje na 217.646.623 GBP, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-303" href="#t-303">303</a>
</span>) pred odštetjem na podlagi odmernih odločb C18 Breach. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-304" href="#t-304">304</a>
</span>) Nato ta znesek popravlja navzdol na 143.115.553 GBP, od česar je treba odšteti 44.296.285 GBP na podlagi odmernih odločb C18 Breach. Skratka, ena od največjih razlik med metodama, ki ju predlagata stranki, je to, da če pristop Komisije temelji na povprečnih cenah na ravni Unije kot celote, britanska metoda temelji na uporabi zgolj podatkov Združenega kraljestva.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">291.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ob upoštevanju tega je treba zaporedoma preučiti oba koraka metodologije, na katero se je oprla Komisija, da je ocenila izgubo tradicionalnih lastnih sredstev, in sicer korak, povezan z določitvijo obsega prenizko ovrednotenega uvoza, in korak, povezan z referenčno vrednostjo za „ponovno vrednotenje“ tega uvoza.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">i)</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Določitev obsega prenizko ovrednotenega uvoza</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">292.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Združeno kraljestvo navaja, prvič, da ni nobene prepričljive utemeljitve za uporabo najnižje sprejemljive cene, ki se odšteje od povprečnih cen za Unijo‑28, da bi se določil obseg prenizko ovrednotenega blaga v obdobju kršitve. Drugič, ta država trdi, da je iz tožbe in iz pisanj Komisije, pripravljenih v fazi predhodnega postopka, razvidno, da so izgube tradicionalnih lastnih sredstev, ugotovljene za obdobje od novembra 2011 do novembra 2014, omejene na dodatne carinske dajatve, ki so jih britanski organi zahtevali v odmernih odločbah C18 Snake in ki so bile razveljavljene.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">293.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ob upoštevanju zgoraj omenjenih trditev, ki jih Združeno kraljestvo navaja v obrambo, je treba za preučitev problematike določitve obsega prenizko ovrednotenega uvoza v obdobju kršitve to problematiko obravnavati v dveh korakih in se najprej opredeliti do obdobja od novembra 2011 do novembra 2014, nato pa še do ocen, ki jih je Komisija opravila za obdobje od 1. januarja 2015 do 11. oktobra 2017.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Obdobje od novembra 2011 do novembra 2014</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">294.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede predmeta predloga za obdobje od novembra 2011 do novembra 2014 je Komisija v odgovor na vprašanja Sodišča zlasti pojasnila, da Združenemu kraljestvu očita, da ni izpolnilo obveznosti, povezanih z ureditvijo tradicionalnih lastnih sredstev, in da iz tega naslova zahteva zneske v zvezi s prenizko ovrednotenim uvozom, ki so določeni na podlagi metodologije OLAF.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">295.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem iz člena 120 Poslovnika Sodišča in s tem povezane sodne prakse izhaja, da je treba v vsaki tožbi navesti predmet spora in kratek povzetek tožbenih razlogov, na katerih temelji, te navedbe pa morajo biti dovolj jasne in natančne, da toženi stranki omogočijo pripravo obrambe in Sodišču nadzor. Iz tega izhaja, da morajo bistveni dejanski in pravni elementi, na katerih tožba temelji, skladno in razumljivo izhajati iz same tožbe in da morajo biti tožbeni predlogi izraženi nedvoumno, da se prepreči, da bi Sodišče odločilo ultra petita ali da o nekem očitku ne bi odločilo. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-305" href="#t-305">305</a>
</span>) Tožba Komisije mora zlasti vsebovati dosleden in natančen povzetek razlogov, ki so jo prepričali, da zadevna država članica ni izpolnila ene od obveznosti iz Pogodb. Protislovje v povzetku tožbenega razloga, ki ga v podporo tožbi zaradi neizpolnitve obveznosti navede Komisija, zato ne ustreza postavljenim zahtevam. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-306" href="#t-306">306</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">296.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V obravnavanem primeru opozarjam, da je Komisija glede ocene izgub tradicionalnih lastnih sredstev, predstavljenih v tožbi, izrecno navedla, da je obdobje ob novembra 2011 do novembra 2014 „zajeto zaradi dolgov, ki jih je Združeno kraljestvo sámo ugotovilo in zatem razveljavilo“. Poleg tega Komisija v delu tožbe, ki se nanaša na opis neizpolnitve obveznosti, precej truda namenja opredelitvi neizpolnitve obveznosti zaradi upravne napake, storjene ob razveljavitvi odmernih odločb C18 Snake. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-307" href="#t-307">307</a>
</span>) Kot navaja, je Združeno kraljestvo s to upravno napako, za katero so finančno odgovorni britanski organi, povzročilo izgube tradicionalnih lastnih sredstev v proračunu Unije. Zdi se mi, da je s tem v tožbi izkazana zveza med upravno napako, ki jo je mogoče pripisati Združenemu kraljestvu, na eni strani in izgubami tradicionalnih lastnih sredstev, ki bi jih ta država morala dati na razpolago Komisiji, na drugi strani. Komisija je v repliki dodala, da se „ta tožba zaradi neizpolnitve obveznosti […] nanaša na carinske dolgove, ki jih je Združeno kraljestvo ugotovilo v okviru [operacije] Snake“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">297.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zdi se mi torej, da je s temi navedbami glede tega obdobja Komisija sama omejila predmet drugega tožbenega razloga na izgube tradicionalnih lastnih sredstev, za katere naj bi bilo odgovorno Združeno kraljestvo zaradi dolgov, ki jih je ta država sama ugotovila v okviru operacije Snake, kar zajema zlasti 23 odmernih odločb C18 Snake, ki so bile poslane gospodarskim subjektom in nato razveljavljene. Taka razlaga je po mojem mnenju podkrepljena z očitki, ki jih Komisija izraža v uradnem opominu in obrazloženem mnenju. Kot je razvidno iz uradnega opomina, so „na podlagi 24 dolgov, ki so bili ugotovljeni in pozneje razveljavljeni, […] dolgovani zneski lastnih sredstev za zadevno obdobje (november 2011–2014)“. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-308" href="#t-308">308</a>
</span>) Poudariti je treba tudi, da obrazloženo mnenje, prvič, vsebuje isto formulacijo, kot je navedena v tožbi, in da je v njem, drugič, nedvoumno pojasnjeno, da „če je namen te trditve Združenega kraljestva omejiti časovni obseg kršitve, je treba opozoriti, da se zahteva Komisije za obdobje od leta 2011 do konca [operacije] Snake leta 2014 nanaša na zneske iz nalogov za naknadno izterjavo, ki so jih britanski carinski organi izdali po tej operaciji, preden so jih nato razveljavili“. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-309" href="#t-309">309</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">298.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz navedenega izhaja, da je glede obdobja od novembra 2011 do novembra 2014 predmet drugega tožbenega razloga omejen na ugotovitev izgub tradicionalnih lastnih sredstev, za katere je odgovorno Združeno kraljestvo zaradi dodatnih carinskih dolgov, ugotovljenih v okviru operacije Snake, in zlasti zaradi 23 odmernih odločb C18 Snake, ki so bile razveljavljene po upravnih napakah, ki jih je mogoče pripisati tej državi članici. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-310" href="#t-310">310</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Obdobje od 1. januarja 2015 do 11. oktobra 2017</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">299.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi z obdobjem od 1. januarja 2015 do 11. oktobra 2017 Komisija v tožbi za določitev zneskov izgub tradicionalnih lastnih sredstev in zlasti obsega prenizko ovrednotenega uvoza uporablja metodologijo OLAF. Pristop Komisije je, da se obseg uvoza, prijavljenega z nižjo vrednostjo od mejne vrednosti za tveganje, ki znaša 50 % popravljene povprečne cene, uporabi kot podlaga za določitev zneska teh izgub, ki tako ustreza znesku tradicionalnih lastnih sredstev, ki bi jih Združeno kraljestvo zbralo in dalo na razpolago Uniji, če bi zadostilo svojim obveznostim. Po mnenju Združenega kraljestva je ta izbira Komisije samovoljna. Ta država tako izpodbija pristop, v skladu s katerim vsaka deklaracija blaga, ki je nižja od te mejne vrednosti, samodejno pomeni prenizko ovrednoteno deklaracijo, in meni, da lahko taka okoliščina utemeljuje zgolj obstoj dvomov, ki lahko vodijo do dodatnih kontrol.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">300.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem je treba ugotoviti, da se Komisija načeloma strinja s pristopom, po katerem vsakega uvoženega blaga, katerega prijavljena vrednost je nižja od povprečne cene izdelkov iste kategorije, načeloma ni mogoče obravnavati kot po definiciji prenizko ovrednotenega, pri čemer trdi, da metodologija OLAF ni bila uporabljena za vse blago, ki je bilo uvoženo v Združeno kraljestvo in prijavljeno z vrednostjo, nižjo od mejne vrednosti v višini 50 % popravljene povprečne cene, temveč da se v okviru te metodologije uporabljajo dnevne zbirne vrednosti. Ta uporaba dnevnih zbirnih vrednosti naj bi učinkovala tako, da če imajo nekatere pošiljke blaga vrednost, ki je nižja od mejne vrednosti v višini 50 % popravljene povprečne cene, in če druge pošiljke omogočajo, da je povprečje višje od dnevne najnižje sprejemljive cene za Unijo‑28, bo povprečje dnevne zbirne vrednosti višje od najnižje sprejemljive cene, tako da dnevna zbirna vrednost, ki bo zajemala te prenizko ovrednotene pošiljke, ne bo vključena v izračunane izgube sredstev. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-311" href="#t-311">311</a>
</span>) Natančneje, za zavrnitev kritike Združenega kraljestva, da Komisija s tem, da najnižjo sprejemljivo ceno uporablja kot mejno vrednost za določitev obsega blaga, ki je goljufivo prijavljeno s prenizko vrednostjo, v izračun tradicionalnih lastnih sredstev vključuje del „zakonitega“ uvoza, za katerega gospodarski subjekti nikakor ne bi bili osumljeni goljufije, ta institucija trdi, da čeprav uporaba dnevnih zbirnih podatkov lahko pripelje do tega, da se v obseg uvoza, prijavljenega pod najnižjo sprejemljivo ceno, vključijo nekateri primeri zakonitega uvoza, se z metodologijo OLAF izključi med drugim določen delež prenizko ovrednotenega blaga. Zdi se mi, da se Združeno kraljestvo v pisnih odgovorih na vprašanja Sodišča odpoveduje svojemu prejšnjemu stališču in se v resnici strinja s to trditvijo Komisije, saj ta država navaja, da je edini razlog za to, da je vsota, ki jo je Komisija izračunala kot tradicionalna lastna sredstva, veliko večja od vsote, izračunane po metodi Združenega kraljestva, ta, da metodologija OLAF uporablja veliko višje cene „ponovnega vrednotenja“. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-312" href="#t-312">312</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">301.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Skratka, razliko v pristopu strank glede obsega prenizko ovrednotenega blaga, uvoženega v obdobju kršitve, ki se upošteva za izračun izgub tradicionalnih lastnih sredstev, je očitno mogoče pojasniti z različnima mejnima vrednostma, ki sta ju izbrali ti stranki. Namreč, metodologija OLAF temelji na najnižji sprejemljivi ceni, ki znaša 50 % popravljene povprečne cene za Unijo‑28, Združeno kraljestvo pa zagovarja izračun na podlagi posameznih uvoznih deklaracij, ki so jih za opredelitev mejne vrednosti prenizkega vrednotenja zbrali britanski carinski organi. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-313" href="#t-313">313</a>
</span>) Ob upoštevanju razlik med temi merili in dejstva, da sta metodologija OLAF in metodologija, ki jo predlaga Združeno kraljestvo, obe namenjeni ocenjevanju istih izgub, vendar na različni ravni, to je z vidika Unije kot celote oziroma z vidika zadevne države, bi po mojem mnenju metodologija, ki jo predlaga ta država, lahko bila upoštevna primerjalna referenca za kritično presojo obsega prenizko ovrednotenega uvoza v obdobju kršitve, izračunanega na podlagi metodologije OLAF. V odgovor na vprašanja Sodišča glede tega, kakšen bi bil morebitni učinek na znesek izgube lastnih sredstev, če bi Komisija kot referenčno vrednost za prenizko ovrednoten uvoz namesto najnižje sprejemljive cene uporabila britansko mejno vrednost prenizkega vrednotenja, je Združeno kraljestvo navedlo, da čeprav ne more natančno obnoviti izračunov te institucije, bi ocenjeni odstotek zmanjšanja izgub tradicionalnih lastnih sredstev znašal 4,4 ali 4,7 %. Zato je po mojem mnenju, kot je pravilno dejalo Združeno kraljestvo, velikansko razliko med oceno izgub tradicionalnih lastnih sredstev, ki jo navaja Komisija, in tisto, ki jo zagovarja Združeno kraljestvo, v obravnavani zadevi mogoče bolj kot z obsegom razložiti predvsem z referenčno vrednostjo za „ponovno vrednotenje“ blaga, prijavljenega s prenizko vrednostjo. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-314" href="#t-314">314</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">302.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz navedenega izhaja, da na podlagi metode Komisije obseg prenizko ovrednotenega blaga v obdobju kršitve ni očitno precenjen. Če se upoštevata dolžina tega obdobja in narava zadevnih goljufij, se mi zdi, da se stališči strank glede tega elementa ne razhajata bistveno, ker manj kot 5‑odstotna razlika med ocenama Komisije oziroma Združenega kraljestva ostaja v razumnih mejah. Zato je treba kot osnovo za določitev zneskov izgub tradicionalnih lastnih sredstev sprejeti ocene obsega prenizko ovrednotenega uvoza, kakor jih Komisija navaja v tožbi.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">ii)</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Referenčna vrednost za določitev zneskov izgub lastnih sredstev</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">303.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kot je bilo v teh sklepnih predlogih že poudarjeno, se stališča strank razhajajo predvsem pri vprašanju, na kateri ravni cen bi bilo treba opraviti „ponovno vrednotenje“ blaga, ki se šteje za prenizko ovrednoteno, za izračun dodatnih carinskih dajatev in za določitev obsega izgub tradicionalnih lastnih sredstev za proračun Unije. Komisija meni, da je treba tak popravek izvesti na ravni popravljenih povprečnih cen, saj se na eni strani cena tekstila in obutve s časom ne spreminja bistveno ter je treba na drugi strani, ker britanski carinski organi niso opravljali fizičnih kontrol in jemali vzorcev na statistično reprezentativni ravni, domnevati, da cene in kakovost prenizko ovrednotenega blaga ustrezajo razporeditvi cen, ki jih prenizko vrednotenje ni zadevalo. Združeno kraljestvo pa meni, da ta metodološka izbira ni utemeljena, saj z nobenim dokazom ni mogoče podpreti domneve, da ima blago, prijavljeno s prenizko vrednostjo, enake značilnosti glede cene in kakovosti kot drugo blago, uvoženo iz Kitajske. Nasprotno, zdelo naj bi se, da zbrani elementi nakazujejo, da je bil prenizko ovrednoten uvoz namenjen na segment britanskega trga, ki ga tvorijo izdelki nižjega cenovnega razreda.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">304.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kot sem v zvezi s tem že poudaril, referenčna vrednost kot normativno merilo ne more biti samovoljna, njen namen pa je državo članico za sporno obdobje postaviti v položaj, enakovreden tistemu, v katerem bi pravilno določila upravičene zneske in jih vknjižila na račun. Po mojem mnenju mora biti referenčna vrednost namreč v skladu z vsemi dejanskimi in pravnimi okoliščinami zadevne neizpolnitve obveznosti, ker gre za eno od temeljnih meril pri določitvi obsega izgub tradicionalnih lastnih sredstev. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-315" href="#t-315">315</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">305.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Najprej, iz analize Komisije, ki je poleg tega Združeno kraljestvo v bistvu ne izpodbija, izhaja, da se je prenizko ovrednoten uvoz tekstila in obutve s poreklom iz Kitajske večinoma – v smislu obsega – izvajal po carinskem postopku 42, to pomeni, da je bil namenjen v druge države članice carinskega območja Unije. Na primer, iz poročila OLAF je razvidno, da je bilo leta 2016 87 % uvoza tekstilnih in obutvenih izdelkov nizke vrednosti, ki je vstopil prek Združenega kraljestva, izvedenega po carinskem postopku 42, v istem obdobju pa je bil carinski postopek 40 uporabljen le za 13 % uvoza tekstilnih in obutvenih izdelkov s poreklom iz Kitajske. Zdi se mi, da to razhajanje potrjuje preusmeritev dejavnosti, ki so vključevale goljufije in katerih namembni kraj je bil v drugih državah članicah, v Združeno kraljestvo. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-316" href="#t-316">316</a>
</span>) Po mojem mnenju Komisija prav tako pravilno trdi, da glede pobiranja carinskih dajatev ni treba razlikovati med blagom, ki je bilo predmet teh dveh carinskih postopkov, ker je bilo preostalih 13 % uvoza, prijavljenih za carinski postopek 40, po carinjenju v Združenem kraljestvu lahko prepeljanih v druge države članice. Iz tega sledi, da je bila velika večina prenizko ovrednotenega uvoza neposredno ali posredno namenjena na trg tekstilnih in obutvenih izdelkov Unije kot celote, in ne posebej na britanski trg, tako da ni nobenega razumnega razloga za „ponovno vrednotenje“ tega blaga na podlagi drugačne referenčne vrednosti od tiste, ki opredeljuje raven cen vseh zadevnih izdelkov v Uniji.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">306.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Dalje, iz pisanj izhaja, da Združeno kraljestvo kritizira uporabo referenčne vrednosti na podlagi popravljenih povprečnih cen, ki temeljijo na povprečnih cenah na ravni Unije, z obrazložitvijo, da v njej nista upoštevani kakovost zadevnega blaga in država članica njegovega vstopa, zlasti ker Komisija ni predložila dokaza o vrednosti zadevnega blaga. Zato naj bi bilo treba podatkom, ki so specifični za Združeno kraljestvo, dati prednost pred navedeno popravljeno povprečno ceno Unije. Kot je bilo v zvezi s tem v teh sklepnih predlogih že pojasnjeno, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-317" href="#t-317">317</a>
</span>) se Komisiji težko očita, da ni predložila neposrednih dokazov o vrednosti prenizko ovrednotenega uvoza, ker je ta opustitev posledica neukrepanja britanskih carinskih organov. Po mojem mnenju je v okviru tožbe zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 258 PDEU, če ni neposrednih dokazov o vrednosti zadevnega blaga, za določitev izgub tradicionalnih lastnih sredstev za proračun Unije mogoče dopustiti dokaz, ki temelji na statističnih podatkih, kot so ti v obravnavani zadevi.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">307.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega je treba glede teh kritik opozoriti, da mora biti namen določitve obsega izgub lastnih sredstev v obravnavnem primeru ta, da se določi, kolikšen bi moral biti prispevek zadevne države članice v proračun Unije na podlagi pobiranja carinskih dajatev v obdobju kršitve, če ne bi bilo nepravilnosti, opisanih v okviru prvega razloga te tožbe. Prihodki iz carinskih dajatev, kot je bilo že navedeno, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-318" href="#t-318">318</a>
</span>) tvorijo tradicionalna lastna sredstva Unije, ki jih morajo države članice dati na razpolago Uniji na podlagi povezanih določb uredb št. 1150/2000 in št. 609/2014. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-319" href="#t-319">319</a>
</span>) Pred pobiranjem uvoznih carinskih dajatev se določi carinska vrednost blaga in izračunajo s tem povezane carinske dajatve, saj gre pri teh dveh elementih za koraka, ki se opravita pred sprostitvijo uvoženega blaga v prosti promet na carinskem območju Unije ali njegovim vnosom za končno domačo uporabo. Zato zlasti pri carinskih dajatvah ocena izgub za proračun Unije, ki so posledica neobstoja carinskih kontrol, ne more temeljiti na tem, ali je zadevno blago morda namenjeno na posamezen trg države članice ter zlasti na višje ali nižje segmente tega trga v smislu kakovosti izdelkov, kar ima ob neobstoju neposrednega dokaza naravo ugibanja, saj carinsko vrednost blaga, uvoženega v Unijo, določijo pristojni carinski organi. Torej se lahko le strinjam s trditvijo Združenega kraljestva, da carinska vrednost blaga ustreza njegovi nakupni ceni pri izvozniku, saj to vrednost določata narava in kakovost blaga, ne pa njegov namembni kraj. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-320" href="#t-320">320</a>
</span>) Iz tega sledi, da za določitev carinske vrednosti blaga pri vstopu na ozemlje Unije opredelitev namembne države članice ni upoštevna, tako da je upravičeno, da Komisija za določitev obsega izgub tradicionalnih lastnih sredstev zaradi carinskih goljufij, povzročenih s prenizkim vrednotenjem blaga, ni vzpostavila nobenega razlikovanja glede na namembni kraj zadevnih izdelkov v Uniji. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-321" href="#t-321">321</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">308.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega je treba v zvezi z izbiro popravljene povprečne cene za Unijo‑28 kot referenčne vrednosti za oceno obsega izgub tradicionalnih lastnih sredstev za proračun Unije navesti – kot je bilo v teh sklepnih predlogih že navedeno – (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-322" href="#t-322">322</a>
</span>) da Unija na eni strani tvori enotno carinsko unijo, tako da je sprejetje zakonodaje na carinskem področju v izključni pristojnosti Unije. Na drugi strani pobiranje carinskih dajatev, izračunanih od uvoza s poreklom iz tretjih držav, določa velikost proračuna Unije. Iz tega sklepam, da je treba v primeru, kot je obravnavani, v katerem zaradi neukrepanja nacionalnih organov ni neposrednih dokazov, ki bi omogočali določitev obsega izgub lastnih sredstev, potrditi metodološki pristop Komisije, ki temelji na skupni referenci brez upoštevanja posebnosti vsake države članice, kot sta življenjski standard in kupna moč njenega prebivalstva, ki lahko narekujeta prodajne cene zadevnih izdelkov v vsaki od držav članic posamično. Iz teh razlogov menim, da je treba odobriti pristop Komisije, v okviru katerega se kot referenčna vrednost upoštevajo popravljene povprečne cene na ravni Unije, ki same temeljijo na vrednostih, prijavljenih od držav članic v skupni podatkovni zbirki Surveillance 2. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-323" href="#t-323">323</a>
</span>) Ta referenčna vrednost je torej tista, ki bi morala biti uporabljena za izračun tradicionalnih lastnih sredstev, ki se dajo na razpolago proračunu Unije, če bi bilo carinsko pravo Unije pravilno uporabljeno. Ker ta metodologija temelji na povprečju prijavljenih cen, ta vrednost odseva naravo in kakovost vseh izdelkov, uvoženih v obdobju kršitve, ne da bi se kakršna koli prednost dajala tistim segmentom trga, ki jim pripada zadevno blago. Ker stranki ne prerekata predpostavke, da gre pri zadevnih tekstilnih in obutvenih izdelkih za izdelke iz Kitajske, katerih cene so dokaj stabilne, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-324" href="#t-324">324</a>
</span>) je treba po mojem mnenju šteti, da popravljene povprečne cene na ravni Unije pomenijo ustrezno in nesamovoljno referenčno vrednost za ocenjevanje izgub lastnih sredstev za proračun Unije. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-325" href="#t-325">325</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">5)</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Povzetek v zvezi z ocenjevanjem tradicionalnih lastnih sredstev</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">309.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ob upoštevanju navedenih preudarkov menim, da trditve, ki jih Komisija navaja v tožbi, Sodišču ne omogočajo, da bi z gotovostjo odločilo o natančnem obsegu izgub tradicionalnih lastnih sredstev, na katere se nanaša ta tožba.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">310.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na prvem mestu, glede obdobja od novembra 2011 do novembra 2014 je predmet tožbe, kot je bilo v teh sklepnih predlogih že pojasnjeno, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-326" href="#t-326">326</a>
</span>) omejen na dolgove, ki ustrezajo odmernim odločbam C18 Snake. Tako morajo biti izgube tradicionalnih lastnih sredstev, katerih ugotovitev lahko predlaga Komisija, logično tiste, ki so posledica razveljavitve teh odmernih odločb, in ne morejo biti višje od njih. Vendar je Komisija v tožbi podala predlog, ki ustreza izgubam lastnih sredstev Unije za zgoraj omenjeno obdobje, v višini 1.001.511.991,60 EUR. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-327" href="#t-327">327</a>
</span>) Kot v zvezi s tem po mojem mnenju pravilno opozarja Združeno kraljestvo, ta znesek ne odseva trditev Komisije, iz katerih izhaja, da se njen predlog za zgoraj navedeno obdobje nanaša na zneske, povezane z odmernimi odločbami C18 Snake, ki so jih izdali carinski organi Združenega kraljestva in so bile nato razveljavljene. Poudariti je treba, da čeprav so ti organi določili carinsko vrednost blaga, za katero je bilo v operaciji Snake z uporabo popravljenih povprečnih cen na ravni Unije opredeljeno, da je bilo prenizko ovrednoteno, kar je bila upravna napaka, ki jo je mogoče pripisati Združenemu kraljestvu, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-328" href="#t-328">328</a>
</span>) ocena izgub lastnih sredstev, povezanih z odmernimi odločbami C18 Snake, nikakor ne bi mogla presegati 357 milijonov GBP. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-329" href="#t-329">329</a>
</span>) Poleg tega po mnenju Združenega kraljestva znesek, ki izhaja iz odmernih odločb C18 Snake, vročenih gospodarskim subjektom, znaša 192.568.694,30 GBP. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-330" href="#t-330">330</a>
</span>) To protislovje med zneski, zahtevanimi v tožbenih predlogih, na eni strani in obrazložitvijo tožbe kot podlago predloga za ugotovitev izgub lastnih sredstev za obdobje kršitve na drugi strani je po mojem mnenju mogoče pojasniti le s Komisijino napačno izbiro referenčne osnove, v katere izračun je bil poleg zneskov, povezanih z izterjavo odmernih odločb C18 Snake, vključen ves prenizko ovrednoten uvoz za navedeno obdobje na podlagi statističnih podatkov. Ker v obravnavanem primeru še naprej obstajajo velike negotovosti glede točnosti zneska, ki ga zahteva Komisija za obdobje od novembra 2011 do novembra 2014 iz naslova izgub lastnih sredstev za proračun Unije, menim, da ni pravno zadostno dokazala tega celotnega zneska.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">311.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na drugem mestu, iz navedenega izhaja, da je metodologija OLAF, ki jo je Komisija uporabila za oceno izgub tradicionalnih lastnih sredstev za obdobje od 1. januarja 2015 do 11. oktobra 2017, ustrezna in nesamovoljna, tako da se lahko uporabi za določitev obsega prenizko ovrednotenega blaga v obdobju kršitve in za določitev referenčne vrednosti za njegovo „ponovno vrednotenje“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">312.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Čeprav Sodišče načeloma lahko ugodi predlogu Komisije za opredelitev zneska tradicionalnih lastnih sredstev glede obdobja od 1. januarja 2015 do 11. oktobra 2017, se vseeno postavlja vprašanje, ali morajo biti v zvezi z obdobjem od 1. maja 2015 do 11. oktobra 2017, ki ustreza dodatnim carinskim dajatvam iz odmernih odločb C18 Breach, izdanih od maja 2018 v okviru operacije Breach, zneski iz teh odmernih odločb „vračunani“ v oceno zneska, katerega ugotovitev predlaga Komisija. V zvezi s tem Združeno kraljestvo trdi, da je zahtevalo skupno 25 milijonov GBP carinskih dajatev od 27 gospodarskih subjektov in da je ustrezne zneske (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-331" href="#t-331">331</a>
</span>) vknjižilo na račun B. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-332" href="#t-332">332</a>
</span>) Natančneje, Združeno kraljestvo trdi, da Komisija, čeprav je vedela za osem od teh odmernih odločb od maja 2018, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-333" href="#t-333">333</a>
</span>) zneskov v višini teh odmernih odločb ni odštela od svoje ocene izgub tradicionalnih lastnih sredstev. Odločitev za to knjiženje naj ne bi bila prerekana ne v obrazloženem mnenju ne v tožbi, čeprav naj bi bile za osem od teh odmernih odločb C18 Breach vknjižbe na račun B izvedene maja 2018, tako da je Komisija vedela zanje v času predhodnega postopka. Komisija pa odgovarja, da je Združeno kraljestvo med predhodnim in sodnim postopkom ves čas zavračalo sporočitev podrobnosti o svojih izračunih (in zlasti navedbo informacij o deklaracijah, obsegu in uporabljenih vrednostih „ponovnega vrednotenja“), tako da ni mogla ločiti tega uvoza od skupnega obsega uvoza, zajetega s pristopom na podlagi dnevnih zbirnih podatkov Surveillance 2.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">313.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem je v skladu z ustaljeno sodno prakso tožbo zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 258 PDEU mogoče uporabiti le, če zadevna država članica ni ravnala v skladu z obrazloženim mnenjem v roku, ki je določen v obrazloženem mnenju. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-334" href="#t-334">334</a>
</span>) Obstoj neizpolnitve obveznosti je treba zato presojati glede na stanje v državi članici ob izteku tega roka. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-335" href="#t-335">335</a>
</span>) V obravnavanem primeru iz odgovora na tožbo izhaja – ne da bi Komisija izpodbijala ta dejanski element – da je Združeno kraljestvo maja 2018 in torej pred datumom izteka roka, določenega v obrazloženem mnenju z dne 24. septembra 2018, izdalo osem odmernih odločb C18 Breach, ki so se nanašale na obdobje z začetkom 1. maja 2015. Ker je Komisija tako vedela zanje, preden je poslala obrazloženo mnenje, bi zneske iz tega naslova morala vključiti v obrazloženo mnenje, izdano 24. septembra 2018. Zato si lahko Združeno kraljestvo za izračun dokončnega zneska, dolgovanega za obdobje od 1. maja 2015 do 11. oktobra 2017, prizadeva samo za odštetje teh osmih odmernih odločb C18 Breach. Da bi se ugotovilo, ali morajo biti zneski, ki ustrezajo navedenim osmim odmernim odločbam, upoštevani v obravnavani zadevi, je treba, kot je bilo v teh sklepnih predlogih že večkrat navedeno, upoštevati člen 13(1) Uredbe št. 609/2014 in člen 17(1) Uredbe št. 1150/2000, s katerima je državam članicam naloženo, da dajo Komisiji na razpolago vse zneske v višini upravičenih zneskov. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-336" href="#t-336">336</a>
</span>) Iz spisa pa ni razvidno in prav tako stranki ne trdita, da je zadevna osmerica odmernih odločb C18 Breach postala neizterljiva na podlagi člena 13(2), drugi in tretji pododstavek, Uredbe št. 609/2014 ali da gre za terjatve, ki so zastarale v smislu člena 103 carinskega zakonika Unije. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-337" href="#t-337">337</a>
</span>) Iz tega sledi, da bi morali biti zneski, ki ustrezajo tem osmim odmernim odločbam, do danes načeloma že odšteti od zneska ocene tradicionalnih lastnih sredstev za obdobje od leta 2015 do leta 2017, kar velja toliko bolj, ker je Združeno kraljestvo v pisnem odgovoru na vprašanja Sodišča predložilo elemente za izvedbo tega odštetja. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-338" href="#t-338">338</a>
</span>) Vendar menim, da v okviru postopka zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 258 PDEU ni naloga Sodišča, da nadomesti Komisijo tako, da sámo izračuna natančen znesek, ki ustreza tem osmim odmernim odločbam C18 Breach, ali da jih „odšteje“ od zneska, ki ga zahteva Komisija iz naslova izgub lastnih sredstev za proračun Unije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">314.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na podlagi zgornjih preudarkov ugotavljam, da je treba drugi tožbeni razlog sprejeti v delu, v katerem se skuša z njim doseči ugotovitev, da Združeno kraljestvo ni izpolnilo obveznosti iz zgoraj navedenih določb o lastnih sredstvih, da pa je treba predlog Komisije za opredelitev zneska tradicionalnih lastnih sredstev zavrniti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">315.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato Sodišču predlagam, naj ugotovi, da Združeno kraljestvo glede obdobja od novembra 2011 do novembra 2014 ni dalo na razpolago pravilnega zneska tradicionalnih lastnih sredstev v zvezi z uvažanjem, ki je vključevalo goljufije, ki ga je ta država ugotovila v okviru operacije Snake, in v zvezi z odmernimi odločbami C18 Snake, ki so bile nato razveljavljene, ter da je s tem kršilo člena 2 in 8 sklepov 2007/436 in 2014/335 ter člene 2, 6, 9, 10, 11 in 17 Uredbe št. 1150/2000, ki jim ustrezajo členi 2, 6, 9, 10, 12 in 13 Uredbe št. 609/2014. Vendar Sodišču predlagam, naj v celoti zavrne predlog, podan v tretjem odstavku prvega predloga tožbe, v delu, v katerem se nanaša na to obdobje, ker Komisija ni dokazala točnosti v njem navedenih zneskov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">316.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede obdobja od 1. januarja 2015 do 11. oktobra 2017 ugotavljam, da Združeno kraljestvo ni izpolnilo obveznosti iz zgoraj navedenih določb s tem, da ni dalo na razpolago dolgovanih zneskov. Toda ker bi bilo treba znesek, ki ustreza osmim odmernim odločbam C18 Breach, odšteti od zneska tradicionalnih lastnih sredstev in ker ni naloga Sodišča, da nadomesti Komisijo pri tej določitvi, zneska tradicionalnih lastnih sredstev za obdobje od 1. januarja 2015 do 11. oktobra 2017 v okviru te tožbe ni mogoče določiti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">317.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Če bi Sodišče sledilo mojemu predlogu glede drugega tožbenega razloga, bi vprašanje v zvezi z menjalnim tečajem, ki ga je treba uporabiti za izračun zneska izgub lastnih sredstev, postalo brezpredmetno. Zato v nadaljevanju podredno in le če bi Sodišče sklenilo opredeliti znesek, ki ga zahteva Komisija iz naslova izgub tradicionalnih lastnih sredstev, na kratko obravnavam utemeljenost tega argumenta.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">4.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zamudne obresti</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">318.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi z ugovorom nedopustnosti, ki ga podaja Združeno kraljestvo in v skladu s katerim ugotovitev Komisije glede zamudnih obresti na podlagi člena 12 Uredbe št. 609/2014 ni dopustna, ker Komisija v obrazloženem mnenju ni omenila nobene neizpolnitve obveznosti glede plačila zamudnih obresti, ugotavljam, da je v navedenem mnenju izrecno omenjen med drugim člen 12 te uredbe, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-339" href="#t-339">339</a>
</span>) ki ustreza členu 11 Uredbe št. 1150/2000. V tožbi se torej v nasprotju s tem, kar trdi ta država, ne razširja obseg spora, določen v obrazloženem mnenju, tako da je treba ta ugovor nedopustnosti zavrniti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">319.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Po mnenju Komisije je bilo ob upoštevanju obstoja neločljive povezave med obveznostma določitve lastnih sredstev Unije in njihove vknjižbe na račun Komisije v predpisanem roku na eni strani ter obveznostjo plačila zamudnih obresti na drugi strani (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-340" href="#t-340">340</a>
</span>) Združeno kraljestvo dolžno plačati te obresti v skladu s členom 12 Uredbe št. 609/2014. Ob sklicevanju na to določbo ta institucija meni, da bo znesek obresti izračunan šele, ko bo Združeno kraljestvo dalo na razpolago glavnico, s čimer bo prenehala njegova zamuda pri vknjižbi zadevnih zneskov tradicionalnih lastnih sredstev na ta račun. Združeno kraljestvo v odgovor trdi, da predlog v zvezi z zamudnimi obrestmi ni dopusten, ker je podaja takega predloga prezgodna glede na to, da ta obveznost plačila zamudnih obresti nastane šele pozneje. Kot je bilo v zvezi s tem že pojasnjeno, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-341" href="#t-341">341</a>
</span>) je bil v sodni praksi Sodišča ugotovljen obstoj neločljive povezave med obveznostma določitve lastnih sredstev Unije in njihove vknjižbe na račun Komisije v predpisanem roku na eni strani ter obveznostjo plačila zamudnih obresti na drugi strani. Obveznost vknjižbe lastnih sredstev na račun in obveznost plačila obresti za prepozno vknjižbo na račun sta v medsebojnem razmerju glavna in akcesorna obveznost. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-342" href="#t-342">342</a>
</span>) Iz tega izhaja, da če Sodišče sprejme drugi tožbeni razlog in presodi, da Združeno kraljestvo ni izpolnilo svojih obveznosti v okviru določitve in vknjižbe lastnih sredstev, potem iz tega sledi, da mora ta država plačati zamudne obresti. Zaradi celovitosti pripominjam, da se stranki, tako se zdi, strinjata, da ko bo Združeno kraljestvo plačalo zadevne zneske, bo treba zanje uporabiti zgornjo mejo 16 %, določeno v členu 1(6) Uredbe št. 2016/804. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-343" href="#t-343">343</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">D.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kršitev načela lojalnega sodelovanja, določenega v členu 4(3) PEU</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">320.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zdi se mi, da je treba očitek v zvezi s kršitvijo obveznosti lojalnega sodelovanja, kot jo določa člen 4(3) PEU, preizkusiti samostojno v delu, ki se nanaša na trditve Komisije glede neposredovanja informacij. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-344" href="#t-344">344</a>
</span>) Komisija v zvezi s tem s tem očitkom tej državi zlasti očita, da ji ni hotelo predložiti, prvič, kopije pravne presoje ali katerih koli drugih informacij o vsebini te presoje, ki je vodila do razveljavitve odmernih odločb C18 Snake, in drugič, vseh elementov, potrebnih za določitev izgub tradicionalnih lastnih sredstev, ki so izhajale iz tega. Te trditve so neodvisne od trditve, ki jo je podala Komisija v okviru svojega prvega tožbenega razloga, v skladu s katero gre v primeru nesprejetja ukrepov carinske kontrole za neizpolnitev obveznosti carinskih organov, da sprejmejo ukrepe za zaščito finančnih interesov Unije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">321.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Najprej je treba opozoriti, da iz načela lojalnega sodelovanja, ki je določeno v členu 4(3) PEU, izhaja, da morajo države članice sprejeti vse potrebne ukrepe za zagotovitev polne učinkovitosti prava Unije. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-345" href="#t-345">345</a>
</span>) Poudariti je treba, da morajo države članice na podlagi člena 4(3) PEU podpirati Komisijo pri izpolnjevanju njenih nalog, ki v skladu s členom 17(1) PEU vključujejo skrb za uporabo določb Pogodb in določb, ki jih institucije sprejmejo na njuni podlagi. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-346" href="#t-346">346</a>
</span>) </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">322.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V obravnavanem primeru je, na prvem mestu, glede prvega očitka Komisije (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-347" href="#t-347">347</a>
</span>) iz spisa razvidno, da je ta institucija od Združenega kraljestva zahtevala, naj ji predloži kopijo zadevne pravne presoje, s katero je bila utemeljena razveljavitev odmernih odločb C18 Snake. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-348" href="#t-348">348</a>
</span>) Združeno kraljestvo je v odgovoru z dne 22. junija 2018 na uradni opomin navedlo, da je o razveljavitvi dolgov odločil revizijski uslužbenec (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-349" href="#t-349">349</a>
</span>) povsem neodvisno in ne da bi se oprl na kakršno koli pravno presojo, pri čemer je ta država poleg tega izpodbijala sam obstoj te pravne presoje. Namesto tega so nacionalni organi predložili zgolj kopije več izdanih obvestil o razveljavitvi. Združeno kraljestvo poudarja, da se je zadevna pravna presoja nanašala na postopke prenehanja, ki so bili uvedeni v zvezi z nekaterimi gospodarskimi subjekti, da pa ni vodila do razveljavitve odmernih odločb C18 Snake.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">323.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem je treba navesti, da morajo države članice v posebnem okviru razkritja carinskih dokumentov, da bi Komisiji pomagale pri njeni nalogi nadzora nad upoštevanjem Pogodb, tej instituciji med drugim predložiti koristne podatke za preverjanje pravilnosti plačil lastnih sredstev. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-350" href="#t-350">350</a>
</span>) Iz tega po mojem mnenju sledi, da tudi če zadevna pravna presoja ni bila upoštevna za preučitev pravne podlage odločitve o razveljavitvi, ki jo je sprejel revizijski uslužbenec, je Komisija imela pravico zahtevati, naj ji zadevna država članica predloži ta dokument, ker iz spisa izhaja, da je ta država večkrat priznala njegov obstoj. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-351" href="#t-351">351</a>
</span>) Poleg tega je treba poudariti, da če si je Komisija svoj način dojemanja pravne presoje kot podlage za razveljavitev odmernih odločb C18 Snake ustvarila zaradi pojasnil Združenega kraljestva, je predlog, naj se ji predloži zadevni dokument, vložila zaradi neizterjave zneskov, dolgovanih na podlagi teh odločb, ker so ti zneski zadevali tradicionalna lastna sredstva Unije in torej njen proračun. Okoliščina, da se je pozneje izkazalo, da so bile odmerne odločbe C18 Snake razveljavljene iz drugih razlogov, po mojem mnenju ne spremeni ničesar glede utemeljenosti tega predloga Komisije, ki izhaja iz njene zgoraj omenjene naloge.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">324.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ugotavljam, da si stranki načeloma ne nasprotujeta glede nepredložitve Združenega kraljestva zadevne pravne presoje . Ta država, ne da bi zanikala to nepredložitev, vseeno trdi, da tudi če bi bile odmerne odločbe C18 Snake razveljavljene na podlagi zadevne pravne presoje, ne pa neodvisne odločitve revizijskega uslužbenca, bi bila ta presoja vsekakor varovana s poklicno tajnostjo, in da ne bi bilo mogoče odstopati od temeljnega varstva njene zaupnosti. Po njenem mnenju za obveznost dati Komisiji na voljo koristne dokumente veljajo „razumni pogoji“, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-352" href="#t-352">352</a>
</span>) tako da ji ni bilo treba posredovati tega dokumenta Komisiji.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">325.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ta utemeljitve po mojem mnenju ni mogoče sprejeti. V zvezi s tem menim, kot je pravilno poudarila Komisija, da ta obveznost izhaja iz napačne razlage sodbe Komisija/Italija, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-353" href="#t-353">353</a>
</span>) na katero se sklicuje Združeno kraljestvo. Očitno je namreč, da je Komisija v navedeni zadevi od Italijanske republike zahtevala poročilo, ki bi utemeljevalo vse zadevne zneske in vključevalo sklicevanja na vse temeljne carinske dokumente. V odgovor na trditev te države članice, v skladu s katero je zahteva, ki jo je podala Komisija, terjala „veliko nujnih priprav“, zaradi katerih tej zahtevi ni bilo mogoče ugoditi „v naloženem roku“, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-354" href="#t-354">354</a>
</span>) je Sodišče poudarilo, da ko Komisija zahteva dokumente, mora to storiti pod razumnimi pogoji. Zato se mi ta sodba ne zdi upoštevna za obravnavano zadevo in ugotavljam, da se ne navezuje na problematiko v zvezi z razkritjem dokumentov, varovanih s poklicno tajnostjo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">326.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zlasti glede trditve, ki jo je Združeno kraljestvo navedlo v obrambo in v skladu s katero je bila zadevna pravna presoja varovana s „poklicno tajnostjo“, ki je tej presoji dajala zaupno naravo, menim, da ta država v obravnavanem primeru ni prikazala, zakaj dokumenta, ki so ga sestavile službe HMRC prek revizijskega uslužbenca – za katerega se zdi, da prav tako spada pod ta organ – (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-355" href="#t-355">355</a>
</span>) tudi če bi bil ta dokument varovan s poklicno tajnostjo, ne bi bilo mogoče razkriti Komisiji. Ker je bila zadevna pravna presoja naslovljena na službo, ki pripada istemu organu, se namreč zdi, da se zanjo uporablja sodna praksa Sodišča v zvezi z internimi mnenji. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-356" href="#t-356">356</a>
</span>) Poleg tega je treba opozoriti, da se v skladu z ustaljeno sodno prakso država članica ne more sklicevati na določbe, prakso ali stanje notranjega pravnega reda, da bi upravičila neizpolnjevanje obveznosti, ki jih nalaga pravo Unije. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-357" href="#t-357">357</a>
</span>) Iz tega izhaja, da se Združeno kraljestvo, da bi upravičilo neizvršitev zgoraj navedene obveznosti sodelovanja, ne more sklicevati na tovrstne težave v utemeljitev svoje odločitve, da Komisiji ne razkrije dokumentov v zvezi z odmernimi odločbami C18 Snake.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">327.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede drugega očitka v zvezi s kršitvijo načela lojalnega sodelovanja, ki ga je izrazila Komisija (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-358" href="#t-358">358</a>
</span>) in v skladu s katerim Združeno kraljestvo ni predložilo vseh informacij, potrebnih za določitev zneskov izgub lastnih sredstev, ki izhajajo iz odmernih odločb C18 Snake, se mi zdi, da ta država teh navedb v resnici ne izpodbija. Poleg tega je iz spisa razvidno, da je Združeno kraljestvo šele v okviru sodnega postopka odgovorilo nanje. Ob upoštevanju teh elementov je treba torej ugotoviti, da Združeno kraljestvo ni izpolnilo svojih obveznosti na podlagi načela lojalnega sodelovanja.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">328.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede na zgornje preudarke menim, da Združeno kraljestvo s tem, da Komisiji ni posredovalo zadevne pravne presoje in vseh elementov, potrebnih za določitev zneskov izgub lastnih sredstev, ki so izhajali iz odmernih odločb C18 Snake, ni izpolnilo svojih obveznosti na podlagi člena 4(3) PEU.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">E.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Neizpolnitev obveznosti na podlagi zakonodaje o DDV in o lastnih sredstvih iz naslova DDV</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">329.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija s tretjim tožbenim razlogom meni, da Združeno kraljestvo ni izpolnilo obveznosti na podlagi člena 4(3) PEU, člena 310(6) in člena 325 PDEU ter člena 2(1)(b) in (d), členov 83 in od 85 do 87 ter člena 143(1)(d) Direktive 2006/112. V podporo temu tožbenemu razlogu Komisija v bistvu trdi, da je nepravilna določitev carinske vrednosti uvoženega blaga, za katero se uporablja tako carinski postopek 40 kot carinski postopek 42, pripeljala do zmanjšanja davčne osnove DDV, tako da je bil Uniji odvzet del njenih lastnih sredstev.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">330.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s carinskim postopkom 40 Komisija poudarja, da iz člena 2(1)(d) in členov od 85 do 87 Direktive 2006/112 izhaja, da mora DDV pobrati država članica uvoza in da davčna osnova tega davka vključuje carinsko vrednost, pa tudi carinske dajatve in postranske stroške. Meni, da DDV ni bil pobran ob upoštevanju pravilne carinske vrednosti uvoženega blaga, zato pri določitvi osnove lastnih sredstev iz naslova DDV niso bili upoštevani ustrezni zneski.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">331.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s carinskim postopkom 42 Komisija najprej navaja, da je bilo v skladu sporočilom OLAF v letu 2016 87 % blaga uvoženega prek Združenega kraljestva v druge države članice. Nato pojasnjuje, da za blago, ki je predmet carinskega postopka 42, davčno osnovo DDV v skladu s členom 83 Direktive 2006/112 sestavlja nabavna cena blaga ali podobnega blaga ali, ob odsotnosti nabavne cene, lastna cena blaga, določena v trenutku dobave. Nazadnje trdi, da če carinska vrednost uvoženega blaga ni pravilna, bo izračun DDV, ki ga namembna država članica ali država članica, v katero se to blago prevaža, pobere od njega, posledično napačen.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">332.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija iz vseh teh elementov sklepa, da Združeno kraljestvo s tem, da ni sprejelo ukrepov, s katerimi bi bilo mogoče popraviti prenizko vrednotenje carinske vrednosti uvoženega blaga, ni izpolnilo obveznosti, ki izhajajo iz člena 4(3) PEU ter člena 310(6) in člena 325 PDEU, ter da je s tem, da ni zagotovilo pobiranja prihodkov od DDV v celoti, Uniji odvzelo del lastnih sredstev iz naslova tega davka. Še posebej Komisija dodaja, da je s členom 143(2) Direktive 2006/112, ki določa pogoje za uvoz, ki je predmet carinskega postopka 42, državam članicam naloženo, da sprejmejo vse ustrezne ukrepe za zagotovitev izterjave DDV. Zato naj bi Združeno kraljestvo s tem, da ni sprejelo takih ukrepov, ogrozilo zmožnost drugih držav članic za pobiranje DDV in naj bi ga bilo treba šteti za odgovornega za ta položaj.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">333.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Združeno kraljestvo nasprotno trdi, da zahteva Komisije ne temelji na nobeni pravni podlagi. V zvezi s tem navaja, da ne določbe Direktive 2006/112 ne določbe člena 4(3) PEU ne vključujejo odgovornosti države članice za izgube tradicionalnih lastnih sredstev ali lastnih sredstev iz naslova DDV, nastale v drugih državah članicah. Dodaja, da Komisija, ki se zgolj sklicuje na splošne obveznosti lojalnega sodelovanja in preprečevanja goljufij, ni zmožna natančno opredeliti pravno podlago za to, da bi morala država članica zunaj svojih meja odgovarjati za pobiranje DDV v drugi državi Unije. Opozarja tudi, da če bi bilo treba sprejeti tezo Komisije, ne bi bilo mogoče oceniti stopnje odgovornosti države članice za izgubo lastnih sredstev, nastalo v drugi državi članici zaradi neizpolnitve te prve obveznosti zadnjenavedene države članice.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">334.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega Združeno kraljestvo poudarja, da na podlagi člena 83 Direktive 2006/112 davčna osnova DDV, določena za uvoženo blago, ki je predmet carinskega postopka 42, temelji na nabavni ceni, zaračunani končnemu pridobitelju, ki je v namembni državi članici. Kot navaja, mora ta druga država preveriti in zagotoviti, da je DDV na te pridobitve primerno prijavljen. Iz tega sklepa, da domnevna vzročna zveza, ki jo navaja Komisija, ni dokazana. Nazadnje Združeno kraljestvo trdi, da iz nobenega od dejanskih elementov, ki jih je predstavila Komisija, ne izhaja, da je s svojim ravnanjem oviralo druge države članice pri pobiranju DDV.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">335.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Z vidika teh trditev je treba najprej podati nekaj pojasnil glede pravne ureditve v zvezi z lastnimi sredstvi iz naslova DDV (podrazdelek 1), nato pa zaporedoma analizirati očitke, povezane s carinskima postopkoma 40 (podrazdelek 2) in 42 (podrazdelek 3).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">1.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pravna ureditev v zvezi z dajanjem sredstev iz naslova DDV na razpolago proračunu Unije</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">336.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Da bi se zagotovila vzpostavitev notranjega trga, na katerem konkurenca ni izkrivljena ter na katerem je zagotovljen prosti pretok blaga in storitev, je zakonodajalec Unije pravila o prometnih davkih skušal harmonizirati s sistemom DDV, ki je davek na potrošnjo, ki pokriva večino vidikov gospodarstva. Direktiva 2006/112 za to določa skupno pravilo o davčni osnovi. Natančneje, v skladu s členom 73 te direktive davčna osnova, za katero se uporabi stopnja DDV, zajema „vse, kar predstavlja plačilo, ki ga je prejel ali ga bo prejel dobavitelj ali izvajalec od pridobitelja, prejemnika ali tretje osebe za te dobave, vključno s subvencijami, ki so neposredno povezane s ceno takšnih dobav“. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-359" href="#t-359">359</a>
</span>) Onkraj tega načela je davčna osnova urejena s posebnimi pravili, zlasti v primeru pridobitev blaga znotraj Skupnosti (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-360" href="#t-360">360</a>
</span>) ali v primeru uvoza blaga (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-361" href="#t-361">361</a>
</span>).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">337.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega v skladu s členom 2(1)(b) Sklepa 2007/436 in členom 2(1)(b) Sklepa 2014/335 lastna sredstva Unije poleg tradicionalnih lastnih sredstev vključujejo prihodke iz uporabe enotne stopnje (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-362" href="#t-362">362</a>
</span>) in usklajene osnove za odmero DDV, določene v skladu s pravili Unije. Ta enotna stopnja pomeni „vpoklicno stopnjo“ teh sredstev, in ne davčne stopnje, ker ne ustvarja davčnih obveznosti za davčne zavezance, ampak zgolj nalaga državam, da odtegnejo znesek, ki so ga dolžne plačati Uniji, od katerega koli vira svojega proračuna. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-363" href="#t-363">363</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">338.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi z osnovo za ta lastna sredstva, ki se razlikuje od davčne osnove iz Direktive 2006/112, člen 3 Uredbe št. 1553/89 v bistvu določa, da se osnova za sredstva DDV izračuna tako, da se skupni neto prihodki, ki izhajajo iz DDV, ki jih pobere država članica v letu, delijo bodisi s stopnjo, po kateri je bil DDV odmerjen v navedenem letu, bodisi s ponderirano povprečno vrednostjo DDV, če se v državi članici uporablja več kakor ena stopnja. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-364" href="#t-364">364</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">339.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ta sistem lastnih sredstev je torej glede sredstev, ki izhajajo iz DDV namenjen temu, da se za države članice ustvari obveznost, da Uniji dajo kot lastna sredstva na razpolago del zneskov, ki jih poberejo iz naslova DDV. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-365" href="#t-365">365</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">340.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz tega izhaja, da obstaja neposredna zveza med pobiranjem prihodkov od DDV ob spoštovanju prava Unije, ki se uporabi, in dajanjem ustreznih sredstev, ki izhajajo iz DDV na razpolago proračunu Unije, saj lahko vsaka vrzel pri pobiranju prvih povzroči zmanjšanje drugih. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-366" href="#t-366">366</a>
</span>) Zato so države članice dolžne zagotoviti učinkovito pobiranje lastnih sredstev Unije tako, da izterjajo zneske, ki ustrezajo tem sredstvom, ki so bili zaradi goljufij odtegnjeni od proračuna Unije. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-367" href="#t-367">367</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">341.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem je treba opozoriti, da na področju DDV zlasti iz členov 2 in 273 Direktive 2006/112 v povezavi s členom 4(3) PEU izhaja, da države članice nimajo zgolj splošne obveznosti sprejeti vse potrebne zakonske in upravne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da je dolgovani DDV v celoti pobran na njihovem ozemlju, ampak se morajo tudi boriti proti goljufijam. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-368" href="#t-368">368</a>
</span>) Poleg tega, kot je bilo že poudarjeno, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-369" href="#t-369">369</a>
</span>) člen 325 PDEU državam članicam nalaga, da preprečujejo nezakonita dejanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, z ukrepi, ki delujejo odvračilno in so učinkoviti, in jim zlasti nalaga sprejetje enakih ukrepov za preprečevanje goljufij, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-370" href="#t-370">370</a>
</span>) ki škodijo finančnim interesom Unije, kot jih sprejmejo za preprečevanje goljufij, ki škodijo njihovim lastnim finančnim interesom. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-371" href="#t-371">371</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">342.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede na zgornje preudarke se mi zdi jasno, da je v obravnavanem primeru neobstoj ustreznih ukrepov, s katerimi bi bilo mogoče preprečiti tveganje goljufij in zagotoviti pravilno vrednotenje uvoženega blaga, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-372" href="#t-372">372</a>
</span>) tak, da z vidika lastnih sredstev iz naslova DDV pomeni neizpolnitev obveznosti iz člena 325 PDEU, s katerim je konkretiziran člen 4(3) PEU, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-373" href="#t-373">373</a>
</span>) ki je lahko škodila finančnim interesom Unije. Vendar iz zgoraj navedene sodne prakse izhaja, da je zveza med tem, da država članica pobira prihodke od DDV, in dajanjem sredstev iz naslova DDV na razpolago proračunu Unije zgolj mogoča. Zato menim, da je treba glede na pravila, lastna vsakemu od carinskih postopkov, ki sta se uporabljala v obravnavanem primeru, preveriti, ali je bil s tem, da organi Združenega kraljestva niso izvajali carinskih kontrol, kot je bilo to neizvajanje predstavljeno v okviru prvega tožbenega razloga, proračunu Unije konkretno odvzet del lastnih sredstev iz naslova DDV.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">2.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Očitek v zvezi z izgubo lastnih sredstev iz naslova DDV v okviru carinskega postopka 40</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">343.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Carinski postopek 40 ustreza primeru, v katerem je blago, uvoženo iz tretje države, neposredno sproščeno v prosti promet. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-374" href="#t-374">374</a>
</span>) V skladu s členom 2(1)(d) Direktive 2006/112 uvoz blaga spada med transakcije, ki so predmet DDV. Kot določa člen 85 te direktive, „[p]ri uvozu blaga davčno osnovo [DDV] sestavlja vrednost, ki je v skladu z veljavnimi določbami Skupnosti določena kot carinska vrednost“. Ta davčna osnova se prilagodi glede na pravila, določena v členih 86 in 87 Direktive 2006/112. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-375" href="#t-375">375</a>
</span>) Poleg tega je v členu 70(1) carinskega zakonika Unije (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-376" href="#t-376">376</a>
</span>) natančno opredeljena carinska vrednost blaga, ki je „transakcijska vrednost, tj. cena, ki je bila za blago ob prodaji za izvoz na carinsko območje Unije dejansko plačana ali jo je treba plačati“. Iz tega izhaja, da člen 85 Direktive 2006/112 v povezavi s členom 70(1) carinskega zakonika Unije sledi cilju vključiti v davčno osnovo vse tisto, kar sestavlja vrednost blaga za njegovega končnega pridobitelja. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-377" href="#t-377">377</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">344.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ob upoštevanju teh elementov ni dvoma, da neizvajanje ustreznih ukrepov za preprečevanje carinskih goljufij Združenemu kraljestvu ni omogočalo, da ob uvozu blaga, ki je predmet carinskega postopka 40, uporabi pravila za določitev davčne osnove DDV. Vendar je treba ugotoviti še, ali je ta okoliščina konkretno vplivala na lastna sredstva iz naslova tega davka. V zvezi s tem Komisija, ki mora dokazati obstoj neizpolnitev obveznosti, ki jih zatrjuje, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-378" href="#t-378">378</a>
</span>) na splošno trdi, da podcenitev lastnih sredstev iz naslova DDV izhaja ipso facto iz prenizkega vrednotenja carinske vrednosti uvoženega blaga.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">345.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vseeno po mojem mnenju ta trditev ne omogoča, da bi se zadostno dokazal obstoj neposredne zveze med nedelovanjem Združenega kraljestva in morebitnim zmanjšanjem lastnih sredstev iz naslova DDV. Kot sem že navedel, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-379" href="#t-379">379</a>
</span>) namreč iz člena 3 Uredbe št. 1553/89 izhaja, da se osnova za sredstva DDV izračuna na podlagi skupnih neto prihodkov iz DDV, ki jih pobere država članica, deljenih s stopnjo DDV. Za uvoženo blago pa skupni neto prihodki, ki se poberejo, niso odvisni samo od carinske vrednosti blaga, ampak tudi od prodajne cene, zaračunane končnemu pridobitelju. Tako znesek prihodkov od DDV ostane enak, kadar je končni pridobitelj plačal nabavno ceno, ki je enaka resnični carinski vrednosti blaga. Iz tega izhaja, da zgolj ugotovitev prenizkega vrednotenja carinske vrednosti uvoženega blaga ne povzroči samodejno zmanjšanja osnove, od katere se izračunajo lastna sredstva iz naslova DDV.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">346.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V teh okoliščinah menim, da splošno razlogovanje, na katero se opira Komisija, da bi trdila, da je bil glede uvoza blaga, ki je predmet carinskega postopka 40, Uniji odvzet del lastnih sredstev iz naslova DDV, samo po sebi ne more biti zadosten dokaz resničnosti tega očitka. Zato Sodišču predlagam, naj predlog Komisije v tem delu zavrne.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">3.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Očitek v zvezi z izgubo lastnih sredstev iz naslova DDV v okviru carinskega postopka 42</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">347.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Najprej je primerno spomniti, da je bil glede na poročilo OLAF za 87 % skupnega obsega blaga, uvoženega v letu 2016, uporabljen carinski postopek 42. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-380" href="#t-380">380</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">348.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kot je bilo v teh sklepnih predlogih že pojasnjeno, carinski postopek 42 ustreza primeru, v katerem je v času uvoza gotovo, da je uvoženo blago namenjeno v drugo državo članico. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-381" href="#t-381">381</a>
</span>) V takem primeru je treba DDV plačati v državi članici končnega namembnega kraja blaga, ne v državi članici uvoznika. Natančneje, ta oprostitev izhaja iz člena 143(1)(d) Direktive 2006/112, v skladu s katerim države članice oprostijo uvoz blaga, poslanega ali odpeljanega s tretjega ozemlja ali tretje države v državo članico, ki ni država, v kateri se odpošiljanje ali prevoz blaga konča, če je dobava takega blaga, ki jo opravi uvoznik, določen ali priznan za osebo, dolžno plačati davek v skladu s členom 201 te direktive, oproščena v skladu s členom 138 iste direktive. Drugače povedano, oprostitev plačila DDV, določena v členu 143 Direktive 2006/112, temelji na okoliščini, da uvozu sledi dobava znotraj Skupnosti, ki je sama oproščena v skladu s členom 138 te direktive.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">349.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega iz člena 68 Direktive 2006/112 izhaja, da obdavčljivi dogodek v zvezi z DDV nastane v trenutku, ko je opravljena pridobitev znotraj Skupnosti, to je v skladu z drugim odstavkom tega člena takrat, „kadar se za dobavo podobnega blaga šteje, da je bila opravljena na ozemlju zadevne države članice“. V tem okviru Sodišče presoja, da se pojem „dobava blaga“ ne nanaša na prenos lastninske pravice v oblikah, predvidenih z upoštevnim nacionalnim pravom, ampak zajema vsak prenos premoženja v stvareh ene stranke, ki drugo stranko pooblasti, da s tem premoženjem dejansko razpolaga, kot da bi bila njegov lastnik. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-382" href="#t-382">382</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">350.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nazadnje, za pridobitve blaga znotraj Skupnosti iz členov 76 in 83 Direktive 2006/112 izhaja, da davčno osnovo DDV sestavlja nabavna cena blaga ali podobnega blaga ali, ob odsotnosti nabavne cene, lastna cena blaga, določene v trenutku dobave.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">351.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V obravnavanem primeru se mi zdi težko pritrditi predpostavki Komisije, da je to, da Združeno kraljestvo ni pravilno določilo carinske vrednosti uvoženega blaga, vplivalo na znesek lastnih sredstev iz naslova DDV, danih na razpolago Uniji. Glede na zgoraj navedena pravila, ki se uporabljajo za transakcije, ki so predmet carinskega postopka 42, se mi ta neposredna zveza, ki je poleg tega Komisija v svojih pisanjih ni utemeljila, ne zdi dokazana iz dveh razlogov. Prvič, davčna osnova DDV, ki se uporablja za blago, ki je predmet navedenega postopka, ni vezana na carinsko vrednost uvoženega blaga, ampak na nabavno ceno tega blaga v državi članici končnega namembnega kraja. Drugič, v okviru carinskega postopka 42 je treba celotni DDV obračunati in plačati v državi članici, v kateri je blago nazadnje dostavljeno.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">352.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Naj dodam, da sistemska slabost carinskega postopka 42 prepoveduje, da se ena sama država članica šteje za odgovorno za izgubo lastnih sredstev iz naslova DDV. V tem okviru ugotavljam, da je Računsko sodišče v posebnem poročilu št. 13/2011, ki se je nanašalo na kontrolo carinskega postopka 42, ugotovilo, da je uporaba carinskega postopka privedla do velikih izgub, ki jih je ocenilo na približno 2200 milijonov EUR, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-383" href="#t-383">383</a>
</span>) in je obžalovalo pomanjkljivost kontrol, ki jih je izvajalo sedem držav članic, izbranih v njegovi študiji. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-384" href="#t-384">384</a>
</span>) Računsko sodišče je med drugim priporočilo, naj se izboljša sporočanje ključnih podatkov v državah članicah in med njimi, spodbuja samodejno preverjanje identifikacijskih številk za DDV ter sestavi skupni profil tveganja na ravni Unije za uvoz po carinskem postopku 42. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-385" href="#t-385">385</a>
</span>) V posebnem poročilu št. 24/2015, ki se je nanašalo na boj proti goljufijam na področju DDV znotraj Skupnosti, je Računsko sodišče poudarilo nadaljnji obstoj teh težav, ko je navedlo, da so „[z]akonodajne izboljšave Komisije v zvezi s carinskim postopkom 42 in nadaljnje ukrepanje na podlagi priporočil iz posebnega poročila […] št. 13/2011 […] pozitivni vidiki, vendar pa boj proti goljufijam ovirajo slabo izvajanje in primeri neskladnosti, ugotovljeni v državah članicah s to revizijo“. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-386" href="#t-386">386</a>
</span>) V tem okviru je Računsko sodišče prav tako poudarilo, da na eni strani v večini obiskanih držav članic ni učinkovitih navzkrižnih preverjanj med carinskimi in davčnimi podatki ter da na drugi strani težave povzročajo točnost, popolnost in pravočasnost informacij o DDV, izmenjanih med državami članicami. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-387" href="#t-387">387</a>
</span>) Tudi take ugotovitve me napeljujejo k zavrnitvi teze Komisije, da je Združeno kraljestvo s svojimi opustitvami oviralo druge države članice pri tem, da bi v celoti pobrale DDV.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">353.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V teh okoliščinah in kljub opustitvam Združenega kraljestva pri določanju carinske vrednosti zadevnega blaga tej državi zaradi neobstoja neposredne zveze ni mogoče pripisati zmanjšanja lastnih sredstev iz naslova DDV v okviru transakcij, ki so predmet carinskega postopka 42. Zato Sodišču predlagam, naj predlog Komisije v tem delu zavrne.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">354.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede na vse te preudarke Sodišču predlagam, naj zavrne tretji tožbeni razlog tako glede očitka, ki se nanaša na izgubo lastnih sredstev iz naslova DDV v okviru carinskega postopka 40, kot glede očitka, ki se nanaša na izgubo lastnih sredstev iz naslova DDV v okviru carinskega postopka 42.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">VII.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Stroški</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">355.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V skladu s členom 138(1) Poslovnika Sodišča se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki. V skladu s členom 138(3) tega poslovnika vsaka stranka nosi svoje stroške, če vsaka uspe samo deloma. Vendar lahko Sodišče, če se zdi to glede na okoliščine v zadevi upravičeno, odloči, da ena stranka poleg svojih stroškov nosi tudi del stroškov druge stranke. Ker je Komisija predlagala, naj se plačilo stroškov naloži Združenemu kraljestvu, in ker to s svojimi tožbenimi razlogi v bistvenem ni uspelo, je treba glede na okoliščine te zadeve Združenemu kraljestvu naložiti, da poleg svojih stroškov nosi štiri petine stroškov Komisije. Evropska komisija nosi petino lastnih stroškov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">356.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V skladu s členom 140(1) Poslovnika, ki določa, da države članice, ki so intervenirale v postopku, nosijo svoje stroške, Kraljevina Belgija, Republika Estonija, Helenska republika, Republika Latvija, Portugalska republika in Slovaška republika nosijo svoje stroške.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">VIII.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predlog</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">357.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz razlogov, predstavljenih v teh sklepnih predlogih, Sodišču predlagam, naj odloči tako:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-686" title="page-131">
      1. Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska s tem, da v obdobju kršitve ni sprejelo ukrepov za zaščito finančnih interesov Unije in da ni vknjižilo pravilnih zneskov carinskih dajatev, povezanih z določenim uvozom tekstilnih in obutvenih izdelkov s poreklom iz Kitajske, ni izpolnilo svojih obveznosti na podlagi člena 325 PDEU, člena 13 in člena 220(1) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti, kakor je bila spremenjen z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 648/2005 z dne 1. aprila 2005, členov 3 in 46 ter člena 105(3) Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije, člena 248(1) Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe št. 2913/92, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1335/2003 z dne 25. julija 2003 in člena 244 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/2447 z dne 24. novembra 2015 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o carinskem zakoniku Unije.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-687" title="page-131">
      2. Združeno kraljestvo s tem, da Uniji ni dalo na razpolago pravilnega zneska tradicionalnih lastnih sredstev, povezanih s tem uvozom, ni izpolnilo svojih obveznosti na podlagi členov 2 in 8 Sklepa Sveta EU, Euratom, 2014/335 z dne 26. maja 2014 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije in Sklepa Sveta 2007/436/ES, Euratom z dne 7. junija 2007 o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti, členov 2, 6, 9, 10, 12 in 13 Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 609/2014 z dne 26. maja 2014 o načinih in postopkih za dajanje tradicionalnih lastnih sredstev ter lastnih sredstev iz naslovov DDV in BND na razpolago ter ukrepih za zagotavljanje denarnih sredstev, ter členov 2, 6, 9, 10, 11 in 17 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1150/2000 z dne 22. maja 2000 o izvajanju Sklepa 94/728.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-688" title="page-131">
      3. Združeno kraljestvo s tem, da Evropski komisiji ni posredovalo pravne presoje pravne službe Her Majesty’s Revenue and Customs (davčna in carinska uprava Združenega kraljestva) in vseh elementov, potrebnih za določitev zneskov izgub lastnih sredstev, ki so izhajali iz odmernih odločb C18 Snake, a posteriori izdanih v okviru operacije Snake, ni izpolnilo svojih obveznosti na podlagi načela lojalnega sodelovanja, kot ga določa člen 4(3) PEU.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-689" title="page-131">
      4. V preostalem se tožba zavrne.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-690" title="page-132">
      5. Združeno kraljestvo poleg svojih stroškov nosi štiri petine stroškov Evropske komisije.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-691" title="page-132">
      6. Evropska komisija nosi petino svojih stroškov.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-692" title="page-132">
      7. Kraljevina Belgija, Republika Estonija, Helenska republika, Republika Latvija, Portugalska republika in Slovaška republika nosijo svoje stroške.
    </p>
    <div/>
  <hr class="note"/>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-1" href="#c-1">1</a>
</span>) Jezik izvirnika: francoščina.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-2" href="#c-2">2</a>
</span>) Poudariti želim, da je Sodišče na podlagi člena 86 Sporazuma o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo (UL 2020, L 29, str. 7), odobrenega s Sklepom Sveta (EU) 2020/135 z dne 30. januarja 2020 o sklenitvi Sporazuma o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo (UL 2020, L 29, str. 1), pristojno za vse tožbe, ki jih vloži ta država ali se vložijo proti njej pred koncem prehodnega obdobja 1. januarja 2021.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-3" href="#c-3">3</a>
</span>) Sklep Sveta 2014/335/EU z dne 26. maja 2014 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije (UL 2014, L 168, str. 105).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-4" href="#c-4">4</a>
</span>) UL 2007, L 163, str. 17.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-5" href="#c-5">5</a>
</span>) UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 1, zvezek 3, str. 169.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-6" href="#c-6">6</a>
</span>) Bruto nacionalni dohodek.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-7" href="#c-7">7</a>
</span>) UL 2014, L 168, str. 39.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-8" href="#c-8">8</a>
</span>) Uredba Sveta z dne 17. maja 2016 o spremembi Uredbe št. 609/2014 (UL 2016, L 132, str. 85).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-9" href="#c-9">9</a>
</span>) UL 2014, L 168, str. 29.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-10" href="#c-10">10</a>
</span>) Uredba Sveta (EGS, Euratom) z dne 29. maja 1989 o dokončni enotni ureditvi zbiranja lastnih sredstev, pridobljenih iz davka na dodano vrednost (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 1, zvezek 1, str. 197).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-11" href="#c-11">11</a>
</span>) UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 4, str. 307.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-12" href="#c-12">12</a>
</span>) UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 10, str. 239.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-13" href="#c-13">13</a>
</span>) UL 2013, L 269, str. 1.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-14" href="#c-14">14</a>
</span>) UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 6, str. 3.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-15" href="#c-15">15</a>
</span>) UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 13, str. 463.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-16" href="#c-16">16</a>
</span>) UL 2015, L 343, str. 558.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-17" href="#c-17">17</a>
</span>) UL 2006, L 347, str. 1.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-18" href="#c-18">18</a>
</span>) UL 2009, L 175, str. 12.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-19" href="#c-19">19</a>
</span>) V nadaljevanju: zadevni izdelki oziroma tekstilni in obutveni izdelki s poreklom iz Kitajske.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-20" href="#c-20">20</a>
</span>) Pojasniti je treba, da se je obdobje kršitve končalo pred začetkom veljavnosti zgoraj omenjenega sporazuma o izstopu (glej opombo 2 teh sklepnih predlogov), tako da je Unijo sestavljalo 28 držav članic. V teh sklepnih predlogih se sklicujem na „Unijo‑28“.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-21" href="#c-21">21</a>
</span>) V naslovu II Priloge B k izvedbeni uredbi, „Oznake v zvezi s skupnimi podatkovnimi zahtevami za deklaracije in obvestila“, je v točki 1/10, naslovljeni „Postopek“, navedeno, da mora uvoznik ob vložitvi carinske deklaracije navesti štirimestno oznako, v kateri prvi dve številki označujeta zahtevani postopek. „Oznaka 40“ ustreza hkratni sprostitvi v prosti promet in domačo uporabo blaga (v nadaljevanju: carinski postopek 40), oznaka 42 pa pomeni hkratno sprostitev v prosti promet in domačo uporabo blaga, ki je oproščeno plačila DDV pri dobavi v drugo državo članico.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-22" href="#c-22">22</a>
</span>) Gre za „potencialno izgubo“ za obdobje od maja 2013 do marca 2015 v višini 589.676.121 EUR za količino približno milijardo in pol kilogramov zadevnih izdelkov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-23" href="#c-23">23</a>
</span>) Iz tega poročila je razvidno, da je bilo leta 2016 87 % uvoza tekstilnih in obutvenih izdelkov nizke vrednosti v Združeno kraljestvo izvedenega v okviru carinskega postopka 42, medtem ko je bil v istem obdobju ta postopek uporabljen le za 15 % uvoza tekstilnih in obutvenih izdelkov s poreklom iz Kitajske, evidentiranega v vsej Uniji‑28. OLAF je menil, da to razhajanje potrjuje, da so se dejavnosti, ki vključujejo goljufije in se izvajajo iz drugih držav članic, preusmerile v Združeno kraljestvo.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-24" href="#c-24">24</a>
</span>) Glej točko 58 teh sklepnih predlogov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-25" href="#c-25">25</a>
</span>) OLAF je Skupni znesek teh izgub določil na 1.987.429.507,96 EUR in ga razdelil tako: 325.230.822,55 EUR v letu 2013; 480.098.912,45 EUR v letu 2014; 535.290.329,16 EUR v letu 2015 in 646.809.443,80 EUR v letu 2016.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-26" href="#c-26">26</a>
</span>) Ugotavljam, da Sodišče nanjo še ni odgovorilo.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-27" href="#c-27">27</a>
</span>) Glede formulacije predlogov, navedenih v podporo tej tožbi, je treba opozoriti, da so v tožbi dvakrat ponovljeni, in sicer na začetku in na koncu tožbe. Vendar pa posamezni predlogi nimajo enake ubeseditve. Tako je del v oglatih oklepajih (v nadaljevanju: tretji odstavek prvega predloga), čeprav ni naveden v predlogih na začetku tožbe, vstavljen v predloge na koncu tožbe (točka 370) in ponovljen v repliki Komisije (točka 285).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-28" href="#c-28">28</a>
</span>) V okviru carinskega postopka 42 mora uvoznik blaga v enotni upravni listini navesti oznako, ki se začne s števkama 42, da je deležen oprostitve plačila DDV. Ta postopek se uporabi, kadar je blago, ki se iz države, ki ni članica Unije, uvozi v državo članico, namenjeno prevozu v drugo državo članico. V skladu s členom 143 Direktive 2006/112 je uvoz, kadar se uporabi ta carinski postopek, oproščen plačila DDV v državi članici, v kateri se odpošiljanje ali prevoz blaga konča, vendar mora biti obdavčen v namembni državi članici.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-29" href="#c-29">29</a>
</span>) Glej med drugim sodbe z dne 8. decembra 2005, Komisija/Luksemburg (C‑33/04, EU:C:2005:750, točka 70); z dne 31. maja 2018, Komisija/Poljska (C‑526/16, neobjavljena, EU:C:2018:356, točka 49), in z dne 18. oktobra 2018, Komisija/Romunija (C‑301/17, neobjavljena, EU:C:2018:846, točka 32).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-30" href="#c-30">30</a>
</span>) Glej sodbo z dne 19. septembra 2017, Komisija/Irska (Dajatev za registracijo) (C‑552/15, EU:C:2017:698, točki 28 in 29 ter navedena sodna praksa).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-31" href="#c-31">31</a>
</span>) Glej v tem smislu sodbi z dne 8. aprila 2008, Komisija/Italija (C‑337/05, EU:C:2008:203, točka 23), in z dne 13. februarja 2014, Komisija/Združeno kraljestvo (C‑530/11, EU:C:2014:67 točka 40).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-32" href="#c-32">32</a>
</span>) Glej sodbo z dne 11. julija 2018, Komisija/Belgija (C‑356/15, EU:C:2018:555, točka 33 in navedena sodna praksa).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-33" href="#c-33">33</a>
</span>)  Glej sodbo z dne 11. julija 2018, Komisija/Belgija (C‑356/15, EU:C:2018:555, točka 34 in navedena sodna praksa).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-34" href="#c-34">34</a>
</span>) Zahteva, priložena njegovemu odgovoru na uradni opomin z dne 22. junija 2018.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-35" href="#c-35">35</a>
</span>) Glej točke od 301 do 326 obrazloženega mnenja.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-36" href="#c-36">36</a>
</span>) Gre zlasti za, prvič, tehnično poročilo JRC, naslovljeno „The estimation of fair prices of traded goods from outlier-free trade data“ (Ocena pravične cene trženega blaga na podlagi podatkov o trgovini brez skrajnih vrednosti), in drugič, dokument OLAF, naslovljen „La sous-évaluation des importations de produits textiles et de chaussures: méthode de calcul des pertes estimées en matière de droits de douane“ (Prenizko vrednotenje uvoza tekstilnih in obutvenih izdelkov: metoda izračuna ocenjenih izgub na področju carinskih dajatev).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-37" href="#c-37">37</a>
</span>) V zvezi s temi ocenjenimi izgubami tradicionalnih lastnih sredstev za proračun Unije naj bi bil prenos podatkov (poimenovanih „DL 53“), ki jih je OLAF uporabil za izračun teh izgub, na spletnem mestu Theseus na voljo že takrat, ko je OLAF 1. marca 2017 objavil svoje končno poročilo, pa tudi pozneje. Vključen je bil tudi v Prilogo 7 k poročilu OLAF. Komisija se je v odgovor na vprašanja Združenega kraljestva nanj sklicevala v točkah 307 in 308 obrazloženega mnenja.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-38" href="#c-38">38</a>
</span>) Glej Prilogo A.32 k tožbi, ki prikazuje preglednice iz Priloge D k poročilu, priloženem odgovoru z dne 11. februarja 2019.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-39" href="#c-39">39</a>
</span>) Poročili z naslovom „La sous-évaluation des importations de produits textiles et de chaussures: méthode de calcul des pertes estimées en matière de droits de douane“ (Prenizko vrednotenje uvoza tekstilnih in obutvenih izdelkov: metoda izračuna ocenjenih izgub na področju carinskih dajatev) in „The estimation of fair prices of traded goods from outlier-free trade data“ (Ocena pravične cene trženega blaga na podlagi podatkov o trgovini brez skrajnih vrednosti) (Priloga A.35).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-40" href="#c-40">40</a>
</span>) Iz te priloge je razvidno, da se popravljene povprečne cene izračunajo na podlagi podatkov o uvozu, pridobljenih iz zbirke statističnih podatkov Comext, za obdobje 48 mesecev. Gre za referenčno podatkovno zbirko za mednarodno blagovno trgovino, ki jo upravlja Eurostat. Obrazloženo mnenje v točki 309 vsebuje izrecno sklicevanje nanjo.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-41" href="#c-41">41</a>
</span>) Po navedbah Komisije lahko Združeno kraljestvo do nezbirnih podatkov dostopa prek aplikacije SurvRecapp. Torej lahko pregleduje, vnaša, posodablja ali briše različne podatke, s katerimi razpolaga.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-42" href="#c-42">42</a>
</span>) Glej Prilogo D.5, str. 149–1332.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-43" href="#c-43">43</a>
</span>) Glej sodbo z dne 18. novembra 2010, Komisija/Španija (C‑48/10, EU:C:2010:704, točka 33 in navedena sodna praksa).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-44" href="#c-44">44</a>
</span>) Glej točko 126 teh sklepnih predlogov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-45" href="#c-45">45</a>
</span>) Glej v tem smislu sodbo z dne 15. decembra 2009, Komisija/Nemčija (C‑372/05, EU:C:2009:780, točka 33).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-46" href="#c-46">46</a>
</span>) Glej točko 77 teh sklepnih predlogov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-47" href="#c-47">47</a>
</span>) Glej točko 116 in naslednje odgovora na tožbo.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-48" href="#c-48">48</a>
</span>) Glej točko 28 tega poročila.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-49" href="#c-49">49</a>
</span>) To prvo zagotovilo naj bi potrjevalo prizadevanja in ukrepe, ki jih je sprejelo Združeno kraljestvo za doseganje tega napredka do junija 2014, in ne le – kot naj bi zmotno trdila Komisija – prihodnje projekte, ki jih je načrtovala ta država.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-50" href="#c-50">50</a>
</span>) Po navedbah Združenega kraljestva pa je bila Komisija takrat dejansko seznanjena s tem, da so britanski organi v okviru PKO Discount izvajali kontrole dokumentov z obiski za spremljanje po prepustitvi blaga, da pa niso izvajali predhodnih kontrol, jemali vzorcev ali zahtevali zavarovanj.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-51" href="#c-51">51</a>
</span>) Glej sodbo z dne 26. maja 1982, Nemčija in Bundesanstalt für Arbeit/Komisija (44/81, EU:C:1982:197, točke od 16 do 18).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-52" href="#c-52">52</a>
</span>) Te trditve naj ne bi bilo mogoče omajati z načelom, potrjenim v sodni praksi, v skladu s katerim legitimnega pričakovanja ni mogoče utemeljiti na nezakoniti praksi (sodba z dne 11. aprila 2018, SEB bankas, C‑532/16, EU:C:2018:228, točka 50) in v skladu s katerim se na načelo varstva legitimnih pričakovanj ni mogoče sklicevati v zvezi z natančno določbo prava Unije (sodba z dne 7. aprila 2011, Sony Supply Chain Solutions (Europe), C‑153/10, EU:C:2011:224, točka 47).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-53" href="#c-53">53</a>
</span>) Glej v tem smislu sodbi z dne 11. marca 1987, Van den Bergh en Jurgens in Van Dijk Food Products (Lopik)/Komisija (265/85, EU:C:1987:121, točka 44 in navedena sodna praksa), in z dne 7. aprila 2011, Grčija/Komisija (C‑321/09 P, EU:C:2011:218, točka 45 in navedena sodna praksa).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-54" href="#c-54">54</a>
</span>) Glej v tem smislu sodbo z dne 19. maja 1992, Mülder in drugi/Svet in Komisija (C‑104/89 in C‑37/90, EU:C:1992:217, točka 15).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-55" href="#c-55">55</a>
</span>) Glej v tem smislu sodbe z dne 6. decembra 2001, Grčija/Komisija (C‑373/99, EU:C:2001:662, točka 56); z dne 24. aprila 2007, Komisija/Nizozemska (C‑523/04, EU:C:2007:244, točka 28), in z dne 1. junija 2016, Madžarska/Komisija (T‑662/14, EU:T:2016:328, točka 57), ter sklep z dne 23. marca 2011, Estonija/Komisija (C‑535/09 P, neobjavljen, EU:C:2011:171, točki 72 in 73).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-56" href="#c-56">56</a>
</span>) Glej zlasti sodbi z dne 7. aprila 2011, Grčija/Komisija (C‑321/09 P, EU:C:2011:218, točka 25), in z dne 19. julija 2016, Kotnik in drugi (C‑526/14, EU:C:2016:570, točka 62).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-57" href="#c-57">57</a>
</span>) Glej po analogiji v zvezi s pravočasnim prenehanjem kršitve sklepne predloge generalne pravobranilke V. Trstenjak v zadevi Komisija/Nemčija (C‑536/07, EU:C:2009:340, točka 39).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-58" href="#c-58">58</a>
</span>) Glej prvo zagotovilo, ki ga navaja Združeno kraljestvo in je predstavljeno v točki 141 teh sklepnih predlogov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-59" href="#c-59">59</a>
</span>) Glej prvo zagotovilo, ki ga navaja Združeno kraljestvo in je predstavljeno v točki 140 teh sklepnih predlogov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-60" href="#c-60">60</a>
</span>) Glej drugo zagotovilo, ki ga navaja Združeno kraljestvo in je predstavljeno v točki 142 teh sklepnih predlogov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-61" href="#c-61">61</a>
</span>) Glej zlasti sporočilo o medsebojni pomoči AM 2007/015 z dne 20. aprila 2007 in smernice za PKO Discount iz leta 2011.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-62" href="#c-62">62</a>
</span>) Glej v tem smislu in po analogiji sodbi z dne 24. aprila 2007, Komisija/Nizozemska (C‑523/04, EU:C:2007:244, točka 28 in navedena sodna praksa), in z dne 6. oktobra 2009, Komisija/Španija (C‑562/07, EU:C:2009:614, točka 18).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-63" href="#c-63">63</a>
</span>) Glej v tem smislu sodbo z dne 15. junija 2000, Komisija/Nemčija (C‑348/97, EU:C:2000:317, točka 45 in navedena sodna praksa).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-64" href="#c-64">64</a>
</span>) Glej zlasti točke 114, 115 in 131 odgovora na tožbo.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-65" href="#c-65">65</a>
</span>) Glej sodbi z dne 14. aprila 2005, Komisija/Nemčija (C‑104/02, EU:C:2005:219, točke od 48 do 51), in z dne 5. oktobra 2006, Komisija/Nemčija (C‑105/02, EU:C:2006:637, točke od 43 do 45).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-66" href="#c-66">66</a>
</span>) C‑392/02, EU:C:2005:683.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-67" href="#c-67">67</a>
</span>) V različici v angleškem jeziku je uporabljen prihodnjik.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-68" href="#c-68">68</a>
</span>) Točka 237 odgovora na tožbo, v kateri sta citirani sodbi z dne 14. aprila 2005, Komisija/Nemčija (C‑104/02, EU:C:2005:219, točke od 48 do 51), in z dne 5. oktobra 2006, Komisija/Nemčija (C‑105/02, EU:C:2006:637, točke od 43 do 45).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-69" href="#c-69">69</a>
</span>) Natančneje, v navedenih zadevah je Komisija Sodišču predlagala, naj ugotovi, da mora Zvezna republika Nemčija „v proračun Skupnosti plačati obresti, ki jih je treba plačati pri zamudah pri vknjižbi“ (sodba z dne 14. aprila 2005, Komisija/Nemčija, C‑104/02, EU:C:2005:219, točka 1), oziroma da je ta država članica „dolžna na račun Komisije takoj nakazati lastna sredstva, ki niso bila plačana zaradi neizpolnitev obveznosti“ (sodba z dne 5. oktobra 2006, Komisija/Nemčija, C‑105/02, EU:C:2006:637, točka 1).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-70" href="#c-70">70</a>
</span>) Sodbi z dne 14. aprila 2005, Komisija/Nemčija (C‑104/02, EU:C:2005:219, točki 49 in 50), in z dne 5. oktobra 2006, Komisija/Nemčija (C‑105/02, EU:C:2006:637, točki 44 in 45).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-71" href="#c-71">71</a>
</span>) Sodbi z dne 14. aprila 2005, Komisija/Nemčija (C‑104/02, EU:C:2005:219, točka 49), in z dne 5. oktobra 2006, Komisija/Nemčija (C‑105/02, EU:C:2006:637, točka 44).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-72" href="#c-72">72</a>
</span>) Glej von Bardeleben, E., Donnat, F., in Siritzky, D., La Cour de justice de l’Union européenne et le droit du contentieux européen, La Documentation française, Pariz, 2012, str. 196, in sklepne predloge generalne pravobranilke E. Sharpston v zadevi Komisija/Češka republika (Začasni mehanizem za premestitev prosilcev za mednarodno zaščito) (C‑719/17, EU:C:2019:917, točka 100).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-73" href="#c-73">73</a>
</span>) Glej na primer sodbe z dne 21. septembra 1989, Komisija/Grčija (68/88, EU:C:1989:339); z dne 15. novembra 2005, Komisija/Danska (C‑392/02, EU:C:2005:683), in z dne 3. aprila 2014, Komisija/Združeno kraljestvo (C‑60/13, neobjavljena), ter v novejšem času sodbo z dne 11. julija 2019, Komisija/Italija (Lastna sredstva – Izterjava carinskega dolga) (C‑304/18, neobjavljena, EU:C:2019:601).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-74" href="#c-74">74</a>
</span>) Sodba z dne 15. novembra 2005, Komisija/Danska (C‑392/02, EU:C:2005:683, točke od 31 do 34).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-75" href="#c-75">75</a>
</span>) Sodba z dne 11. julija 2019, Komisija/Italija (Lastna sredstva – Izterjava carinskega dolga) (C‑304/18, neobjavljena, EU:C:2019:601, točka 76 in izrek).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-76" href="#c-76">76</a>
</span>) Glej sodbo z dne 9. julija 2020, Češka republika/Komisija (C‑575/18 P, EU:C:2020:530, točka 68).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-77" href="#c-77">77</a>
</span>) Glej sodbo z dne 11. julija 2019, Komisija/Italija (Lastna sredstva – Izterjava carinskega dolga) (C‑304/18, neobjavljena, EU:C:2019:601).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-78" href="#c-78">78</a>
</span>) Koristno je opozoriti, da je ta člen 325 PDEU naslednik člena 280 ES, ki je začel veljati z Amsterdamsko pogodbo leta 1999, zadnjenavedeni člen pa se je razvil iz predhodnika, to je člena 209a Maastrichtske pogodbe iz leta 1992.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-79" href="#c-79">79</a>
</span>) Tradicionalna lastna sredstva določajo države članice in določene upravičene zneske sporočajo Komisiji. Tako je bila z Aktom Sveta z dne 26. julija 1995 (Akt Sveta z dne 26. julija 1995 o pripravi Konvencije o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 1, str. 9)) vpeljana Konvencija o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-80" href="#c-80">80</a>
</span>) Ti zneski se Komisiji sporočajo z mesečnimi poročili o računih A. Določeni upravičeni zneski, ki niso bili vknjiženi na račune A, ker jih države članice niso izterjale ali ker zanje ni bilo predloženo jamstvo (ali tudi če je bilo jamstvo predloženo, kadar se upravičeni zneski kljub temu izpodbijajo), so navedeni na ločenih računih. Ti upravičeni zneski se amortizirajo glede na informacije, ki jih vsako leto pošljejo države članice.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-81" href="#c-81">81</a>
</span>) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču – Konsolidirani zaključni račun Evropske unije za leto 2017 (UL 2018, C 348, str. 1).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-82" href="#c-82">82</a>
</span>) SWD(2013) 483 final.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-83" href="#c-83">83</a>
</span>) Glej Djurdjevic, Z., „Fraud adversely affecting the budget of the European Union: the forms, methods and causes“, Financial Theory and Practice, 2006, zv. 30, str. 254 in 255.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-84" href="#c-84">84</a>
</span>) V zvezi z opredelitvijo pojmov „goljufije“ in „druga nezakonita dejanja“ v smislu člena 325 PDEU ter razlikovanjem med njima glej sklepne predloge generalnega pravobranilca M. Bobka v zadevi Scialdone (C‑574/15, EU:C:2017:553, točka 65 in naslednje). V zvezi z zgodovinskim razvojem te določbe pred Lizbonsko pogodbo (člen 209a Pogodbe ES) glej sklepne predloge generalnega pravobranilca F. G. Jacobsa v zadevi Komisija/ECB (C‑11/00, EU:C:2002:556).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-85" href="#c-85">85</a>
</span>) Glej zlasti sodbi z dne 8. septembra 2015, Taricco in drugi (C‑105/14, EU:C:2015:555, točki 50 in 51), in z dne 5. decembra 2017, M. A. S. in M. B. (C‑42/17, EU:C:2017:936, točka 38). Poleg tega je Sodišče opozorilo, da čeprav morajo države članice sprejeti učinkovite ukrepe, ki omogočajo izterjavo zneskov, ki so bili neupravičeno izplačani upravičencu do nepovratnih sredstev, ki so bila delno financirana iz proračuna Unije, pa jim člen 325 PDEU glede postopka, na podlagi katerega se to doseže, razen zahteve v zvezi z učinkovitostjo ukrepov ne nalaga nobene druge zahteve (sodba z dne 1. oktobra 2020, Úrad špeciálnej prokuratúry (C‑603/19, EU:C:2020:774, točka 55)).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-86" href="#c-86">86</a>
</span>) Glej v tem smislu sodbe z dne 8. septembra 2015, Taricco in drugi (C‑105/14, EU:C:2015:555, točka 51); z dne 5. decembra 2017, M. A. S. in M. B. (C‑42/17, EU:C:2017:936, točka 38), in z dne 5. junija 2018, Kolev in drugi (C‑612/15, EU:C:2018:392, točke od 51 do 53).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-87" href="#c-87">87</a>
</span>) Glej med drugim sodbo z dne 31. oktobra 2019, Komisija/Združeno kraljestvo (C‑391/17, EU:C:2019:919, točka 70).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-88" href="#c-88">88</a>
</span>) Glej sodbe z dne 11. oktobra 1990, Italija/Komisija (C‑34/89, EU:C:1990:353, točka 12); z dne 21. februarja 1991, Nemčija/Komisija (C‑28/89, EU:C:1991:67, točka 31), in z dne 21. januarja 1999, Nemčija/Komisija (C‑54/95, EU:C:1999:11, točka 66).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-89" href="#c-89">89</a>
</span>) Glej zlasti sklepne predloge generalnega pravobranilca M. Bobka v zadevi Scialdone (C‑574/15, EU:C:2017:553, točka 75 in naslednje). Vsebinsko prekrivanje obveznosti, naloženih s členom 325(2) PDEU, in načela lojalnega sodelovanja na podlagi člena 4(3) PEU izvira iz genealogije prvonavedene določbe. Člen 325(2) PDEU po svoje predstavlja posebno področno kodifikacijo sodne prakse Sodišča v zvezi z načelom lojalnega sodelovanja. Poleg tega iz ustaljene sodne prakse izhaja, da če predpisi prava Unije ne določajo sankcij za primere kršenja teh predpisov ali napotujejo na nacionalne zakone in druge nacionalne predpise, morajo države članice na podlagi člena 4(3) PEU sprejeti vse ustrezne ukrepe za zagotovitev uporabe in učinkovitosti prava Unije (glej na primer sodbi z dne 21. septembra 1989, Komisija/Grčija (68/88, EU:C:1989:339, točka 23), in z dne 15. januarja 2004, Penycoed (C‑230/01, EU:C:2004:20, točka 36)).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-90" href="#c-90">90</a>
</span>) To pa ne velja za uporabo tega načela v okviru očitkov Komisije, ki se nanašajo na predložitev dokumentov in elementov za to, da lahko določi zadevne zneske. Ti očitki bodo preučeni v razdelku D teh sklepnih predlogov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-91" href="#c-91">91</a>
</span>) Glej v tem smislu sodbo z dne 8. julija 2010, Komisija/Italija (C‑334/08, EU:C:2010:414, točka 39).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-92" href="#c-92">92</a>
</span>) Glej po analogiji sodbo z dne 26. februarja 2013, Åkerberg Fransson (C‑617/10, EU:C:2013:105, točka 26), v kateri je Sodišče ugotovilo „neposredno zvezo“ med prihodki iz uporabe enotne stopnje od usklajene osnove za odmero DDV in lastnimi sredstvi, katere posledica je, da lahko vsaka vrzel pri pobiranju prvih povzroči zmanjšanje drugih.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-93" href="#c-93">93</a>
</span>) Iz sodne prakse izhaja, da čeprav morajo države članice zagotoviti spoštovanje obveznosti, ki jih imajo zavezanci za DDV, in imajo v zvezi s tem določeno svobodo, zlasti v zvezi z načinom uporabe sredstev, ki jih imajo na voljo, je ta svoboda vseeno omejena med drugim z obveznostjo zagotoviti učinkovito pobiranje lastnih sredstev Skupnosti (sodba z dne 17. julija 2008, Komisija/Italija, C‑132/06, EU:C:2008:412, točke 21 in od 37 do 39). Glej poleg tega člen 3, od (a) do (d), carinskega zakonika Unije.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-94" href="#c-94">94</a>
</span>) Glej zlasti sodbe z dne 7. aprila 2016, Degano Trasporti (C‑546/14, EU:C:2016:206, točki 20 in 21); z dne 5. decembra 2017, M. A. S. in M. B. (C‑42/17, EU:C:2017:936, točke od 33 do 36), in z dne 17. januarja 2019, Dzivev in drugi (C‑310/16, EU:C:2019:30, točke 27, 30 in 34 ter navedena sodna praksa).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-95" href="#c-95">95</a>
</span>) Glej sodbi z dne 17. julija 2008, Komisija/Italija (C‑132/06, EU:C:2008:412), in z dne 11. decembra 2008, Komisija/Italija (C‑174/07, neobjavljena, EU:C:2008:704), v katerih je Sodišče presodilo, da Italijanska republika ni izpolnila svojih obveznosti na podlagi členov 2 in 22 Šeste direktive 77/388/EGS ter člena 10 ES (postal člen 4(3) PEU). Če namreč zakonodaja Unije ne določa sankcij za primere kršenja te zakonodaje ali napotuje na nacionalne zakone in druge nacionalne predpise, morajo države članice na podlagi člena 4(3) PEU sprejeti vse ustrezne ukrepe za zagotovitev uporabe in učinkovitosti prava Unije (ustaljena sodna praksa od sodbe z dne 21. septembra 1989, Komisija/Grčija (68/88, EU:C:1989:339, točka 23)).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-96" href="#c-96">96</a>
</span>) Sklepni predlogi generalnega pravobranilca Y. Bota v zadevi M. A. S. in M. B. (C‑42/17, EU:C:2017:564, točka 83).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-97" href="#c-97">97</a>
</span>) V skladu s točkama 34 in 35 sodbe z dne 5. decembra 2017, M. A. S. in M. B. (C‑42/17, EU:C:2017:936), morajo namreč države članice neodvisno od polja proste presoje, ki ga imajo pri izbiri kaznovalnih mehanizmov, primere velikih goljufij opredeliti kot kazniva dejanja, da zagotovijo učinkovito zaščito finančnih interesov Unije. Tako je generalni pravobranilec Y. Bot v sklepnih predlogih, ki jih navaja Združeno kraljestvo, menil, da je pravo učinkovito le, če se njegova kršitev sankcionira, pri čemer mora biti nacionalni pravni okvir za sankcioniranje goljufij na področju DDV ustrezen, da se prepreči tveganje nekaznovanosti (sklepni predlogi generalnega pravobranilca Y. Bota v zadevi M. A. S. in M. B. (C‑42/17, EU:C:2017:564, točke od 82 do 87)). Glede zahteve po učinkovitosti glej tudi sklepne predloge generalnega pravobranilca M. Bobka v zadevi Scialdone (C‑574/15, EU:C:2017:553, točka 77).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-98" href="#c-98">98</a>
</span>) Glej sodbo z dne 8. julija 2010, Komisija/Italija (C‑334/08, EU:C:2010:414, točka 49).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-99" href="#c-99">99</a>
</span>) Glej točko 175 teh sklepnih predlogov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-100" href="#c-100">100</a>
</span>) Iz tega razloga države članice v skladu s členom 2(3) Sklepa 2014/335 zadržijo 20 % carinskih dajatev kot stroške zbiranja. V skladu s členom 2(3) Sklepa 2007/436 je ta delež znašal 25 %.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-101" href="#c-101">101</a>
</span>) Glej sodbe z dne 16. maja 1991, Komisija/Nizozemska (C‑96/89, EU:C:1991:213, točka 37); z dne 15. junija 2000, Komisija/Nemčija (C‑348/97, EU:C:2000:317, točka 64), in z dne 18. oktobra 2007, Komisija/Danska (C‑19/05, EU:C:2007:606, točka 18).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-102" href="#c-102">102</a>
</span>) Iz sodne prakse izhaja, da obstaja neločljiva povezava med obveznostjo določiti pravico do zneska carinskega dolga in obveznostjo vknjižbe tega zneska na račun Komisije v predpisanem roku, pri čemer se po potrebi prištejejo zamudne obresti, ta povezava pa je odvisna od določitve lastnih sredstev in ne more biti odvisna od samovolje ali malomarnega odnosa države članice, kot je generalni pravobranilec L. A. Geelhoed poudaril v sklepnih predlogih v zadevi Komisija/Danska (C‑392/02, EU:C:2005:142, točka 57). Poleg tega morajo države članice ugotoviti terjatve, tudi če jih izpodbijajo. Če jih ne ugotovi, lahko zadevna država članica spremeni finančno ravnovesje Unije, četudi zgolj začasno (glej v tem smislu sodbe z dne 18. oktobra 2007 (Komisija/Danska, C‑19/05, EU:C:2007:606); z dne 16. maja 1991 (Komisija/Nizozemska, C‑96/89, EU:C:1991:213, točka 38), in z dne 15. junija 2000 (Komisija/Nemčija, C‑348/97, EU:C:2000:317, točka 11). Iz tega po mojem mnenju sledi, da država članica ne more enostransko opustiti ugotovitve terjatev.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-103" href="#c-103">103</a>
</span>) Glej sodbi z dne 12. maja 2005, Komisija/Belgija (C‑287/03, EU:C:2005:282, točka 27 in navedena sodna praksa), in z dne 19. maja 2011, Komisija/Malta (C‑376/09, EU:C:2011:320, točka 32 in navedena sodna praksa).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-104" href="#c-104">104</a>
</span>) Glej v tem smislu sodbo z dne 17. marca 2011, Komisija/Portugalska (C‑23/10, neobjavljena, EU:C:2011:160, točka 54), iz katere smiselno izhaja, da je mogoče državam članicam neodpravo tveganj carinskih goljufij in nesprejetje ukrepov v zvezi s temi tveganji očitati le, če so bili njihovi organi v obdobju kršitve seznanjeni s temi tveganji.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-105" href="#c-105">105</a>
</span>) Poročilo OLAF, povzetek in točka 6.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-106" href="#c-106">106</a>
</span>) Glej točko 2.6 poročila svetovalne družbe, priloženega odgovoru Združenega kraljestva z dne 11. februarja 2019.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-107" href="#c-107">107</a>
</span>) Točka 2.4 poročila svetovalne družbe, priloženega odgovoru Združenega kraljestva z dne 11. februarja 2019.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-108" href="#c-108">108</a>
</span>) Združeno kraljestvo tudi trdi, da bi moralo Sodišče zavrniti vse trditve o neizpolnitvi obveznosti za obdobje pred junijem 2015, ker je bila ta država šele v tistem času, ko je OLAF državam članicam poslal uradno sporočilo o medsebojni pomoči (AM/2015/013 z dne 16. junija 2015), v katerem je priporočil sprejetje nekaterih kontrolnih ukrepov za preprečevanje teh goljufij, zadostno seznanjena z navedenimi goljufijami.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-109" href="#c-109">109</a>
</span>) Med drugim na ad hoc sestanku 25. in 26. februarja 2015, ki ga je organizirala Komisija. Na tem sestanku je OLAF „močno priporočil“ med drugim to, naj države članice uporabljajo ustrezne filtre tveganja pri opredeljevanju pošiljk, ki so morda prenizko ovrednotene, zahtevajo zavarovanje za pošiljke, ki so opredeljene kot sumljive, in izvajajo preiskave, da bi določile carinsko vrednost.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-110" href="#c-110">110</a>
</span>) In sicer med operacijo Octopus.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-111" href="#c-111">111</a>
</span>) Po mnenju te države članice iz sporočila o medsebojni pomoči AM/2015/013 z dne 16. junija 2015, ki je uradno sporočilo o medsebojni pomoči, ki ga je OLAF poslal državam članicam, in iz točke 83 posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 24/2015 z naslovom „Boj proti goljufijam na področju DDV znotraj Skupnosti: potrebnih je več ukrepov“ izhaja, da se britanski organi niso zavedali splošne prakse lažnih carinskih deklaracij.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-112" href="#c-112">112</a>
</span>) Glej sporočilo o medsebojni pomoči AM 2007/015 z dne 20. aprila 2007. Poleg tega je bil že v tem sporočilu o medsebojni pomoči naznanjen, in sicer po začetni preiskavi, obstoj tega problema, zaznanega leta 2005 v Nemčiji.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-113" href="#c-113">113</a>
</span>) Že v tem sporočilu o medsebojni pomoči so bile „vse države članice“ pozvane, naj iščejo „morebitne indice o ohranjanju računov [za tekstilne in obutvene izdelke s poreklom iz Kitajske] na umetno nizkih ravneh“, naj „[ob obstoju takih indicev o prenizkem vrednotenju] določajo resnično vrednost […] blaga“, naj „pri carinjenju, ki se bo izvajalo v prihodnje [za tak uvoz], opravljajo ustrezne kontrole“ in naj „sprejmejo ustrezne zaščitne ukrepe“.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-114" href="#c-114">114</a>
</span>) Glej sporočilo o medsebojni pomoči AM 2007/015 z dne 20. aprila 2007, zlasti točko 12.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-115" href="#c-115">115</a>
</span>) Glej sporočilo o medsebojni pomoči AM 2009/001 z dne 23. januarja 2009, zlasti točke od 10 do 12. V njem so bile države članice v zvezi s tem tudi opozorjene na nasvete, ki jih je OLAF že dal v sporočilu o medsebojni pomoči AM 2007/015 z dne 20. aprila 2007. Natančneje, v tem sporočilu so bile vse države članice naprošene, naj „odkrivajo pošiljke z visokim tveganjem“ in „preverjajo obstoj uvoznikov“. Poleg tega je treba poudariti, da so v sporočilu o medsebojni pomoči AM/2015/013, na katero se sklicuje zlasti Portugalska republika v svoji intervencijski vlogi, znova omenjena opozorila, ki jih je OLAF državam članicam poslal v sporočilih AM 2007/015 in AM 2009/001.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-116" href="#c-116">116</a>
</span>) Gre za instrumente, določene v členu 17(2) in členu 18(1) Uredbe Sveta (ES) št. 515/97 z dne 13. marca 1997 o medsebojni pomoči med upravnimi organi držav članic in o sodelovanju med njimi in Komisijo zaradi zagotavljanja pravilnega izvajanja carinske in kmetijske zakonodaje (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 8, str. 217). Ta člen 17(2) določa: „Komisija sporoči pristojnim organom posamezne države članice vse informacije, ki so jim lahko v pomoč pri zagotavljanju spoštovanja carinske ali kmetijske zakonodaje in sicer, takoj ko so ji na razpolago.“ Člen 18(1) določa, da „Komisija sporoči te informacije[, ki so jih poslali pristojni organi države članice, ki so ugotovili dejanja, ki so ali se zdijo, da so v nasprotju s carinsko ali kmetijsko zakonodajo, in predstavljajo poseben interes na ravni Skupnosti,] pristojnim organom drugih držav članic“.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-117" href="#c-117">117</a>
</span>) V zvezi s pristojnostjo Unije na področju carinske unije in izvrševanjem kontrolnih vlog nacionalnih organov glej Albert, J.‑L., „Section 1 – Un pluralisme national préservé“, v: „Le droit douanier de l’Union européenne“, Bruxelles, Bruselj, 2019, str. od 466 do 473, in Natarel, V. E., „Le phénomène douanier dans le marché intérieur: à propos de l’exemple français“, Revue des affaires européennes, 2005, št. 4, str. 637.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-118" href="#c-118">118</a>
</span>) Združeno kraljestvo se sklicuje tudi na povzetek sklepov s seje Odbora za carinski zakonik 9. marca 2012 in trdi, da marca 2012 niti OLAF niti države članice niso v celoti dojemali obsega goljufij. Iz tega dokumenta izhaja, da so bile informacije, ki jih vsebuje, zgolj ponovljene. Glej povzetek sklepov s seje Odbora za carinski zakonik 9. marca 2012, točka 5(b).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-119" href="#c-119">119</a>
</span>) Skupne carinske operacije, kot je operacija Snake, pomenijo „poseben nadzor“ v smislu člena 7 Uredbe Sveta št. 515/97, natančneje, v skladu s točko (c) tega člena, poseben nadzor nad pretokom blaga, za katero je bilo opredeljeno, da je predmet morebitnih kršitev carinske zakonodaje. Cilj operacije je med drugim usklajevanje ukrepov držav članic na ravni Unije zaradi boljšega preprečevanja konkretnih goljufij.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-120" href="#c-120">120</a>
</span>) Glej posebno poročilo Računskega sodišča št. 19/2017 z naslovom „Uvozni postopki: pomanjkljivosti v zakonodajnem okviru in neuspešno izvajanje negativno vplivajo na finančne interese EU“, točka 94.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-121" href="#c-121">121</a>
</span>) Tako je treba zavrniti trditev Združenega kraljestva, da je OLAF 16. junija 2015, ko jim je poslal sporočilo o medsebojni pomoči AM 2015/013, države članice prvič pozval, naj sprejmejo konkretne ukrepe za preprečevanje goljufij s prenizkim vrednotenjem.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-122" href="#c-122">122</a>
</span>) Posebno poročilo št. 24/2015, navedeno zgoraj v opombi 111 teh sklepnih predlogov. V zvezi s tem ta država članica citira točko 83 tega poročila, v kateri je Računsko sodišče navedlo, da je skupna carinska operacija z OLAF omogočila ugotovitev, da „je 40 % [tekstilnih in obutvenih izdelkov s poreklom iz Kitajske], ki se sprosti[jo] v prosti promet po carinskem postopku 42, podcenjen[ih]“.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-123" href="#c-123">123</a>
</span>) Pri metodologiji OLAF se uporablja povprečje cen držav članic, izračunano za obdobje 48 mesecev.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-124" href="#c-124">124</a>
</span>) Sodba z dne 16. junija 2016, C‑291/15, EU:C:2016:455, točki 38 in 39.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-125" href="#c-125">125</a>
</span>) Sodba z dne 17. marca 2011, C‑23/10, neobjavljena, EU:C:2011:160, točki 50 in 54.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-126" href="#c-126">126</a>
</span>) Glej točko 55 teh sklepnih predlogov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-127" href="#c-127">127</a>
</span>) Sodba z dne 16. junija 2016, C‑291/15, EU:C:2016:455.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-128" href="#c-128">128</a>
</span>) Sodba z dne 17. marca 2011, C‑23/10, neobjavljena, EU:C:2011:160, točki 50 in 54.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-129" href="#c-129">129</a>
</span>) Ugotavljam, da se Komisija v tožbi kot na pravno podlago prvega tožbenega razloga sicer res sklicuje na kršitev splošnega načela lojalnega sodelovanja, določenega v členu 4(3) PEU. Kot pa je bilo pojasnjeno že v točki 174 teh sklepnih predlogov, je treba člen 325 PDEU in zadevne carinske določbe šteti za poseben izraz tega splošnega načela, tako da v nadaljevanju ni treba preverjati kršitve splošne obveznosti lojalnega sodelovanja v okviru tega tožbenega razloga.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-130" href="#c-130">130</a>
</span>) Glej točke od 175 do 177 teh sklepnih predlogov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-131" href="#c-131">131</a>
</span>) Zdi se mi, da se Komisija na eni strani – ker priznava, da mora v tožbi dokazati, da ukrepi, ki jih je sprejelo Združeno kraljestvo, niso bili učinkoviti, strinja s to v obrambo navedeno trditvijo te države. Na drugi strani Komisija izpodbija trditev Združenega kraljestva, da ji ni treba dokazati, da so bili morebitni ukrepi, ki jih je sprejela ta država članica, očitno neustrezni. Ob upoštevanju cilja preprečevanja goljufij, določenega v členu 325 PDEU, te trditve v resnici pomenijo isto, le drugače povedano.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-132" href="#c-132">132</a>
</span>) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. aprila 2005 o spremembah Uredbe Sveta št. 2913/92 (UL 2005, L 117, str. 13).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-133" href="#c-133">133</a>
</span>) Uredba Komisije (ES) št. 1875/2006 z dne 18. decembra 2006 o spremembi Uredbe št. 2454/93 (UL 2006, L 360, str. 64). </p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-134" href="#c-134">134</a>
</span>) Gre za sistem nadzora uvoza, imenovan „Import Control System“ (ICS), ki je začel veljati 1. januarja 2011. S to zakonodajo je bil konkretiziran mednarodni program, ki so ga najprej zagnale Združene države („Customs Trade Partnership Against Terrorism“) in nato leta 2005 Svetovna carinska organizacija (WCO) ter ki vzpostavlja zlasti okvir standardov, imenovanih „SAFE“, katerih namen je zavarovati blagovno trgovino, ne da bi se oviral njen tekoči potek, s predčasnim pošiljanjem podatkov pristojnim organom.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-135" href="#c-135">135</a>
</span>) Moj poudarek. Poleg tega člen 46(2) carinskega zakonika Unije določa, da „[c]arinske kontrole, ki niso naključni pregledi, temeljijo predvsem na analizi tveganja z uporabo tehnik elektronske obdelave podatkov, z namenom prepoznavanja in ocenjevanja tveganja ter oblikovanja potrebnih protiukrepov“ (moj poudarek).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-136" href="#c-136">136</a>
</span>) Glede razlikovanja med pojmoma „obvladovanje tveganja“ in „analiza tveganja“ glej Drobot, E., in Klevleeva, A., 2016, „Risk management in customs control“, Munich Personal RePEc, Archive, 2016. Vendar se mi glede na določbe člena 46 carinskega zakonika Unije in pripravljalne dokumente za člen 13(2) carinskega zakonika Skupnosti zdi, da se izraz „obvladovanje tveganja“ nanaša na nacionalno ali na skupno (na ravni Unije) obvladovanje tveganj. Pojem „analiza tveganj“ se, se mi zdi, sklicuje posebej na analizo, ki jo uporabljajo države v okviru carinske kontrole in katere namen je „prepoznavanje in ocenjevanje tveganja ter oblikovanje potrebnih protiukrepov“.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-137" href="#c-137">137</a>
</span>) Glej Widdowson, D. (2005), „Managing risk in the customs context“, De Wolf, L.; in Sokol J. B. (ur.) „Customs Modernization Handbook“, World Bank, Washington D.C., str. od 91 do 99.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-138" href="#c-138">138</a>
</span>) Glej Widdowson, D., op. cit.. Glej tudi Dunne, M., „À propos de la gestion des risques“, OMD Actualité, junij 2010, ter Jacob, C. in Zaharia, S. (2012), „Risk management – a new priority system customs and its consequences“, Munich Personal RePEc, Archive Paper 39352, objavljeno 17. junija 2012.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-139" href="#c-139">139</a>
</span>) Predlog uredbe Evropskega Parlamenta in Sveta o spremembah Uredbe (EGS) št. 2913/92 (COM/2003/0452 final), glej spremembo člena 4.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-140" href="#c-140">140</a>
</span>) Kljub temu po mojem védenju opredelitev pojma „analiza tveganja“ v pravu Unije ne obstaja. Svetovna carinska organizacija ga opredeljuje kot „sistematično uporabo informacij za ugotavljanje pogostnosti, s katero se opredeljena tveganja uresničujejo, in obsega njihovih verjetnih posledic“. Glej Berr, C., Répertoire de droit commercial, Douanes, Dalloz, januar 2013 (posodobitev: marec 2019), točka 68. Glej tudi „WCO Compendium for Customs Risk Management“, na voljo na https://ec.europa.eu/taxation_customs/customs-4/customs-risk-management/international-cooperation-contact-groups-and-national-information_en.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-141" href="#c-141">141</a>
</span>) Glej predlog uredbe Evropskega Parlamenta in Sveta o spremembah Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (COM/2003/0452 final), obrazložitveni memorandum, točka 3. Glej tudi sporočilo za medije IP/03/1100. Evropski parlament je odobril ta predlog, tako da je bila Uredba št. 648/2005 o spremembah carinskega zakonika Skupnosti objavljena v Uradnem listu Evropske unije 4. maja 2005 (UL 2005, L 117, str. 13) in je začela veljati 11. maja 2005.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-142" href="#c-142">142</a>
</span>) Glej predlog uredbe Evropskega Parlamenta in Sveta o spremembah Uredbe Sveta št. 2913/92.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-143" href="#c-143">143</a>
</span>) Glej točko 175 teh sklepnih predlogov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-144" href="#c-144">144</a>
</span>) Glej točke od 188 do 190 teh sklepnih predlogov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-145" href="#c-145">145</a>
</span>) Komisija poleg tega navaja, da je Združeno kraljestvo kršilo obveznost sprejeti orodja za analizo tveganja v razumnem roku, pri čemer poudarja, da bi ta država morala ta orodja vpeljati prej.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-146" href="#c-146">146</a>
</span>) Združeno kraljestvo vztraja, da si je moralo „priskrbeti ustrezne obrate za razvoj in izvajanje predhodnih kontrol zunaj pristanišča“, „nameniti precej časa in sredstev pripravljalnim delom, oblikovanju in preizkušanju postopkov, ki se uporabljajo za predhodne kontrole, ob upoštevanju obsega goljufij, pa tudi vpeljavi ustreznih operativnih usmeritev, oblikovanju politik in postopkov glede zavarovanj, ki se jemljejo pri posameznih pošiljkah, za katere se pojavi sum goljufije s prenizkim vrednotenjem, na nacionalni ravni, pripravi programa za spremljanje sumljivih gospodarskih subjektov in njihovih dobavnih verig ter vzpostavitvi programa za usposabljanje gospodarskih subjektov“.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-147" href="#c-147">147</a>
</span>) Ni sporno, da Združeno kraljestvo v okviru PKO Discount, ki je potekalo novembra in decembra 2011, ni uporabilo analize tveganja, čeprav je bila v smernicah za to operacijo med drugim predvidena določitev mejne vrednosti tveganja, ki jo je bilo treba uporabiti za cene blaga. Poleg tega je imela operacija Samurai, ki je potekala septembra 2016 ter v okviru katere naj bi Združeno kraljestvo izvajalo kontrolne ukrepe in dejavnosti usposabljanja pred carinjenjem, omejen obseg, saj se je nanašala le na dva posamezna uvoznika. Operacija Breach, ki se je izvajala od maja 2015 in naj bi glede na trditve Združenega kraljestva na obravnavi še vedno potekala, je zajemala samo ukrepe, katerih edini namen je bil naknadno izpodbijati vrednosti, ki so bile ocenjene za prenizke, da bi bile verjetne (glej poročilo OLAF, točka 2 ter zlasti točki 2.1.6 in 2.3, pa tudi „Guidelines for preventing and Detecting Irregularities (under-invoicing) in imports of textiles and footwear“, točke od 5 do 9).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-148" href="#c-148">148</a>
</span>) Iz zapisnika sestanka med HMRC in OLAF 13. junija 2014 tako izhaja, da naj bi Združeno kraljestvo opravilo preiskave glede uvoznikov, za katere je bilo verjetno, da prenizko vrednotijo blago. Ta država je poudarila, da so britanski organi sprejeli ukrepe po prepustitvi, zato je „malo verjetno […], da bo kateri koli dolg izterjan“.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-149" href="#c-149">149</a>
</span>) V okviru tega tožbenega razloga je treba preučiti kritike metodologije OLAF kot orodja za odkrivanje tveganj, medtem ko je analiza te metodologije kot podlage za izračun izgub tradicionalnih lastnih sredstev del preizkusa drugega razloga te tožbe.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-150" href="#c-150">150</a>
</span>) Kritike Združenega kraljestva v zvezi z uporabo iste metode za izračun primanjkljaja tradicionalnih lastnih sredstev bodo preučene v okviru preizkusa drugega tožbenega razloga.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-151" href="#c-151">151</a>
</span>) Po preučitvi rezultatov operacije Snake so se nekatere države članice, in sicer Češka republika, Madžarska, Republika Poljska, Republika Slovenija in Republika Slovaška, odločile razviti lasten sistem mejnih vrednosti sprejemljivih cen, zlasti zaradi ugovora, ki ga je izrazila Češka republika in v skladu s katerim je imela ta država članica občutno nižje ravni povprečnih cen blaga. Komisija dodaja, da je Republika Poljska izpostavila vprašanja glede metodologije OLAF, pri čemer je od JRC za to zahtevala dodatne dokumente. Ta okoliščina po mojem mnenju potrjuje, da Komisija te metodologije nikdar ni štela za metodo za vrednotenje, ki bi bila za države članice obvezna.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-152" href="#c-152">152</a>
</span>) Zunanji del te pristojnosti je skupna trgovinska politika, za katero ima Unija prav tako izključno pristojnost na podlagi člena 3(1)(e) PDEU, pravna podlaga določb sekundarne zakonodaje pa je med drugim člen 207 PDEU, ki določa to politiko. Zlasti glede določanja carinske vrednosti, iz katerega izvirajo zadevne carinske goljufije, je namen določb carinskega zakonika Skupnosti in carinskega zakonika Unije izvajanje Sporazuma o izvajanju člena VII Splošnega sporazuma o tarifah in trgovini iz leta 1994, ki je v Prilogi 1A k Sporazumu o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije, pri čemer so ta pravila prav tako eno od področij izključne pristojnosti Unije (glej zlasti mnenje 1/94 (Sporazumi, priloženi k Sporazumu STO) z dne 15. novembra 1994 (EU:C:1994:384, točka 34) in Fabio, M., Customs Law of the European Union, Wolters Kluwer, 2012, 4. izdaja, točka 4.01).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-153" href="#c-153">153</a>
</span>) Pravna podlaga carinskega zakonika Unije so členi 33, 114 in 207 PDEU.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-154" href="#c-154">154</a>
</span>) Glede delitve pristojnosti po Lizbonski pogodbi glej Grave J.‑M., „The Impact of the Lisbon Treaty on Customs Matters: A Legal Assessment“, Global Trade and Customs Journal, zvezek 5, št. 3, 2010, str. 110. Glede „izvršnega federalizma“ glej Limbach, K., „Uniformity of Customs Administration in the European Union“, Bloomsbury Publishing, London, november 2015, str. 132.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-155" href="#c-155">155</a>
</span>) Na področju carinske kontrole so bila državam članicam podeljena nekatera pooblastila, tako da se v doktrini omenja „subsidiarna pristojnost“ držav članic na carinskem področju (glej zlasti Albert, J. L., „L’Union douanière, les apparences d’une solidarité européenne historique“, Gestion &amp; finances publiques, zv. 4, št. 4, 2017, str. od 59 do 69, in Natarel, E., „Le phénomène douanier dans le marché intérieur: à propos de l’exemple français“, Revue des affaires européennes“, št. 4, 2005, str. 637). V zvezi z „odstopom“ tradicionalnih pristojnosti držav na carinskem področju organom Evropske unije glej zlasti Soulard, C., JurisClasseur Europe, zv. 500, „Union douanière – Taxation des marchandises“, JurisClasseur Europe, fasc. 500, 2016, točki 35 in 58.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-156" href="#c-156">156</a>
</span>) Iz tega razloga člen 33 PDEU določa pravno podlago v zvezi s carinskim sodelovanjem med državami članicami in Komisijo. Zlasti v zvezi z usklajevanjem na področju goljufij je treba dodati, da člen 325(3) PDEU določa, da države članice usklajujejo svoje delovanje, katerega cilj je zaščita finančnih interesov Unije pred goljufijami, pri čemer ob pomoči Komisije organizirajo tesno in redno sodelovanje med pristojnimi organi.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-157" href="#c-157">157</a>
</span>) Prej člen 280 ES.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-158" href="#c-158">158</a>
</span>) Glej na primer Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 1, zvezek 1, str. 340), Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 9, zvezek 1, str. 303) in Uredbo (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 1, zvezek 3, str. 91).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-159" href="#c-159">159</a>
</span>) Glej zlasti Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru o obvladovanju tveganja na carinskem področju in varnosti dobavne verige, COM/2012/0793 final.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-160" href="#c-160">160</a>
</span>) Natančneje, glede carinske zakonodaje je zakonodajalec Unije določil obveznost uporabe analize tveganj na podlagi „meril, razvitih na nacionalni ravni, na ravni Skupnosti in, če je primerno, na mednarodni ravni“. Glej člen 13(2) carinskega zakonika Skupnosti in člena 46(2) carinskega zakonika Unije.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-161" href="#c-161">161</a>
</span>) Iz člena 17(1) PEU izhaja, da Komisija med drugim „spodbuja splošni interes Unije“, „[s]krbi za uporabo prava Unije“ ter „[v] skladu s Pogodbama opravlja usklajevalno, izvršilno in upravno funkcijo“. Glede uporabe te določbe na carinskem področju glej Lyons, T., EC Customs Law, Oxford University Press, Oxford, 2018, str. 138.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-162" href="#c-162">162</a>
</span>) Glej Lyons, T., op. cit., str. 147.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-163" href="#c-163">163</a>
</span>) V „Sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru o strategiji in akcijskem načrtu EU za obvladovanje tveganja na carinskem področju: obvladovanje tveganj, krepitev varnosti dobavne verige in olajševanje trgovine“ (COM/2014/527) je Komisija poudarila, da je „[z]a obvladovanje tveganja pri gibanju blaga v mednarodni dobavni verigi […] potrebna zmogljivost za odkrivanje, ocenjevanje in analizo celotnega razpona groženj in tveganj, povezanih z blagom in njegovim gibanjem“, pri čemer je treba pri takem obvladovanju „upoštevati raznolikost tveganj […] ter njihov vpliv in posledice, če se ta tveganja uresničijo in bi bilo treba izvesti ukrepe za zmanjšanje tveganj in nadzor v najprimernejšem trenutku in na najprimernejšem mestu v dobavni verigi“ (glej Prilogo k sporočilu, oddelek I).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-164" href="#c-164">164</a>
</span>) Glej Charroux, G. in Woerth, E., „Rapport sur l’évaluation de l’action de la douane dans la lutte contre les fraudes et trafics“ z dne 3. junija 2015, za Assemblée nationale (državna skupščina, Francija), Comité d’Évaluation et de Contrôle des Politiques publiques (odbor za oceno in nadzor javnih politik, Francija).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-165" href="#c-165">165</a>
</span>) Čeprav je bila analiza tveganja v carinski zakonik Skupnosti vpeljana leta 2005, je bilo potrebnih devet let, da je Komisija sprejela sporočilo, navedeno v opombi 163 zgoraj, v katerem je bila določena analiza izvajanja politike obvladovanja tveganja na carinskem področju in predlagana strategija na navedenem področju. Glej zlasti „Strategijo EU za obvladovanje tveganja na carinskem področju“, ki je priložena temu dokumentu in je na voljo na https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=COM%3A2014 %3A0527 %3AFIN.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-166" href="#c-166">166</a>
</span>) Komisija je dodala, da se je med ponovnim pregledom PKO Discount (november in december 2011), ki so ga izvedle službe Komisije po končani operaciji, izoblikoval širok konsenz med vsemi državami članicami, da bi bilo treba mejne vrednosti pravičnih cen ohraniti. Iz tega razloga naj bi bila v operaciji Snake iz leta 2014 ponovno uporabljena najnižja sprejemljiva cena, določena na 50 % popravljene povprečne cene. Države članice naj med analizo rezultatov operacije Snake ne bi izpostavile vprašanja spremembe te mejne vrednosti. Vendar Komisija potrjuje, da nobena država članica ni predlagala znižanja najnižje sprejemljive cene.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-167" href="#c-167">167</a>
</span>) Glej sodbo z dne 16. junija 2016, EURO 2004. Hungary (C‑291/15, EU:C:2016:455). V točki 38 te sodbe je Sodišče skrbno poudarilo, da je „zadevni carinski organ menil, da je prijavljena transakcijska vrednost uvoženega blaga izjemno nizka glede na povprečno statistično vrednost pri uvozu primerljivega blaga“, s čimer je potrdilo, da se „povprečna statistična vrednost“ blaga lahko uporabi za izpodbijanje točnosti prijavljene carinske vrednosti.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-168" href="#c-168">168</a>
</span>) Ta odstavek je takšen že od njegovega sprejetja (glej predlog uredbe Sveta (EGS) o carinskem zakoniku Skupnosti (COM/90/71final, UL 1990, C 128, str. 1)) in je danes v podobni obliki ponovljen v členu 46(1) carinskega zakonika Unije. Glede razvoja te določbe glej točko 202 teh sklepnih predlogov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-169" href="#c-169">169</a>
</span>) Poleg tega ugotavljam, da člen 5, točka 3, carinskega zakonika Unije, v katerem je opredeljen pojem „carinske kontrole“, vključuje „določena dejanja, ki jih opravijo carinski organi, da bi zagotovili spoštovanje carinske in druge zakonodaje, ki ureja vstop, izstop, tranzit, gibanje, hrambo in posebno rabo blaga, ki se giblje med carinskim območjem Unije in državami ali ozemlji zunaj tega območja, ter prisotnost in gibanje neunijskega blaga in blaga, danega v postopek posebne rabe, znotraj carinskega območja Unije“.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-170" href="#c-170">170</a>
</span>) Glej zlasti Albert, J.‑L., Le droit douanier de l’Union européenne, Bruselj, Bruylant, 2019, str. 525.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-171" href="#c-171">171</a>
</span>) Glej zlasti člen 73 carinskega zakonika Unije in sklepne predloge generalnega pravobranilca N. Jääskinena v zadevi Codirex Expeditie (C‑542/11, EU:C:2013:123, točka 51 in naslednje).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-172" href="#c-172">172</a>
</span>) Glej točke od 175 do 177 teh sklepnih predlogov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-173" href="#c-173">173</a>
</span>) Glede poslanstva carinskih organov v skladu s to določbo glej Lyons, T., op. cit., str. 72 in naslednje.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-174" href="#c-174">174</a>
</span>) Združeno kraljestvo navaja, da je operacija Breach vključevala tudi predhodne kontrole. Vendar je treba opozoriti, da na eni strani Združeno kraljestvo ni pojasnilo, za kaj je šlo pri teh kontrolah, in da je na drugi strani faza izvajanja te operacije trajala samo dva dni. Glej zapisnik sestanka 3. februarja 2016.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-175" href="#c-175">175</a>
</span>) Glej točke od 175 do 177 teh sklepnih predlogov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-176" href="#c-176">176</a>
</span>) Neučinkovitost sprejetih ukrepov in njihov neobstoj potrjujejo poročila o misijah z inšpekcijskimi pregledi, ki so bile izvedene v tem obdobju. Komisija navaja, da je opredelila več konkretnih pošiljk, ki so izkazovale zelo nizke vrednosti, prijavljene v zadevnem obdobju. Na primer, iz poročila o inšpekcijskem pregledu 17‑11‑1 je razvidno, da so britanski organi potrdili, da niso uvedli ukrepov, ki jih je OLAF predlagal po operaciji Snake leta 2014 in znova zahteval v poročilu o inšpekcijskem pregledu 16‑11‑1. Poleg tega iz poročila o inšpekcijskem pregledu 17‑11‑2 izhaja, da je imelo pet pošiljk, ki so bile uvožene 29. septembra 2017 in so jih izbrali zastopniki Komisije, v povprečju prijavljeno vrednost, ki je znašala zgolj 3,3 % popravljene povprečne cene. HMRC je potrdila, da so bile poznejše pošiljke, ki so jih prijavili ti gospodarski subjekti, prestrežene in da so jim bili v okviru operacije Swift Arrow izdani nalogi za izterjavo dodatnih dajatev.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-177" href="#c-177">177</a>
</span>) Sodba z dne 17. marca 2011, C‑23/10, neobjavljena, EU:C:2011:160, točka 50.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-178" href="#c-178">178</a>
</span>) Kot je razvidno iz carinskega zakonika Unije, se s carinskim pravom Unije spodbuja izmenjava takih informacij. Natančneje, iz člena 46(3) tega zakonika izhaja, da se carinske kontrole izvajajo znotraj skupnega okvira za obvladovanje tveganja, ki temelji na izmenjavi informacij o tveganju in rezultatov analize tveganja med carinskimi upravami ter določa skupna merila in standarde tveganja, kontrolne ukrepe in prednostna kontrolna področja. Ugotavljam, da odstavka 4 in 5 tega člena določata podobne obveznosti.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-179" href="#c-179">179</a>
</span>) Sodba z dne 17. marca 2011, C‑23/10, neobjavljena, EU:C:2011:160.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-180" href="#c-180">180</a>
</span>) V členu 248 uredbe za izvajanje je v zelo veliki meri ponovljeno besedilo člena 20 Direktive Komisije 82/57/EGS z dne 17. decembra 1981 o nekaterih določbah za izvajanje Direktive Sveta 79/695/EGS o usklajevanju postopkov za sprostitev blaga v prosti promet (UL 1982, L 28, str. 38), člen 244 izvedbene uredbe pa je namenjen izvajanju določb naslova V, poglavja 3, oddelka 1, naslovljenega „Preverjanje“, carinskega zakonika Unije.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-181" href="#c-181">181</a>
</span>) Določba, ki je veljala od začetka obdobja kršitve do 1. maja 2016.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-182" href="#c-182">182</a>
</span>) Za različice člena 248 uredbe za izvajanje v španskem, nemškem, estonskem, angleškem, francoskem in italijanskem jeziku se namreč zdi, da je v njih navedeno, da za prepustitev obvezno velja predložitev zavarovanja.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-183" href="#c-183">183</a>
</span>) V nemški jezikovni različici: „Sind die Zollbehörden der Auffassung, dass aufgrund einer Überprüfung der Zollanmeldung höhere Einfuhr- oder Ausfuhrabgaben oder andere Abgaben zu entrichten sein könnten als aufgrund der Angaben in der Zollanmeldung, so kann die Überlassung der Waren von einer Sicherheitsleistung abhängig gemacht werden, die Differenz zwischen dem aufgrund der Angaben in der Zollanmeldung ermittelten Betrag und dem Betrag abdeckt, der letztlich zu entrichten sein könnte.“ V estonski jezikovni različici: „Kui toll leiab, et tollideklaratsiooni õigsuse kontrollimisest tulenev impordi- või eksporditollimaksu või muude tasutavate maksude summa võib olla suurem kui tollideklaratsiooni andmetest tulenev summa, võib kauba vabastamine sõltuda tagatise esitamisest, mis on piisav deklaratsiooni andmete põhjal kindlaksmääratud summa ja hiljem tasumisele kuuluda võiva lõppsumma vahe tasumiseks.“ (Moj poudarek.)</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-184" href="#c-184">184</a>
</span>) Glej zlasti sodbo Profisa (C‑63/06, EU:C:2007:233, točka 13 in navedena sodna praksa).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-185" href="#c-185">185</a>
</span>) Glej sodbo z dne 1. februarja 2001, D. Wandel (C‑66/99, EU:C:2001:69, točka 36), in sklep z dne 16. septembra 2014, Kyocera Mita Europe/Komisija (T‑35/11, neobjavljen, EU:T:2014:795, točki 41 in 42). Ugotavljam, da člen 194 carinskega zakonika Unije določa podobne obveznosti.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-186" href="#c-186">186</a>
</span>) Glej Lyons, T., op. cit., str. 462 in 463.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-187" href="#c-187">187</a>
</span>) Glej točko 177 teh sklepnih predlogov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-188" href="#c-188">188</a>
</span>) V teh uvodnih izjavah 36 in 37, ki se nanašata na predložitev zavarovanj, je izpostavljen med drugim cilj, „[d]a se zaščitijo finančni interesi Unije in držav članic ter preprečijo goljufije“, ter je pojasnjeno, da je treba upoštevati stopnjo tveganja in posebni položaj zadevnih gospodarskih subjektov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-189" href="#c-189">189</a>
</span>) To tezo v zvezi z različnim obravnavanjem gospodarskih subjektov glede na njihovo „legitimnost“ po mojem mnenju potrjuje obstoj posebnega statusa, in sicer statusa pooblaščenega gospodarskega subjekta po carinskem zakoniku Unije (glej člen 38 in naslednje).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-190" href="#c-190">190</a>
</span>) Glej točke od 201 do 216 teh sklepnih predlogov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-191" href="#c-191">191</a>
</span>) Glej po analogiji sodbo z dne 15. decembra 2009, Komisija/Nemčija (C‑372/05, EU:C:2009:780, točke od 72 do 77).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-192" href="#c-192">192</a>
</span>) V skladu s pojasnili k Listini ta člen 17 temelji na členu 1 Prvega dodatnega protokola (UL 2007, C 303, str. 17).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-193" href="#c-193">193</a>
</span>) ESČP je večkrat opozorilo, da člen 1 Prvega dodatnega protokola, ki v bistvu zagotavlja lastninsko pravico, vsebuje tri ločena pravila: prvo, ki je izraženo v prvem stavku prvega odstavka in je splošno, določa načelo spoštovanja lastnine; drugo, ki izhaja iz drugega stavka istega odstavka, se nanaša na odvzem lastnine, glede katerega določa nekatere pogoje; tretje, zapisano v drugem odstavku, pa državam pogodbenicam priznava pristojnost, da med drugim nadzirajo uporabo premoženja v skladu s splošnim interesom z uveljavljanjem zakonov, za katere menijo, da so za to potrebni. Vendar ne gre za pravila, ki ne bi bila medsebojno povezana. Drugo in tretje pravilo se nanašata na posebne primere poseganja v lastninsko pravico, zato ju je treba razlagati z vidika načela, ki ga določa prvo pravilo (glej med drugim sodbi ESČP z dne 21. februarja 1986, James in drugi proti Združenemu kraljestvu (CE:ECHR:1986:0221JUD000879379, točka 37), in z dne 16. junija 2015, Sargsyan proti Azerbajdžanu (CE:ECHR:2015:0616JUD004016706, točka 217)).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-194" href="#c-194">194</a>
</span>) Glej med drugim sodbo ESČP z dne 29. aprila 2008, Burden proti Združenemu kraljestvu (CE:ECHR:2008:0429JUD001337805, točka 59).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-195" href="#c-195">195</a>
</span>) Glej sodbo ESČP z dne 23. oktobra 1997, National &amp; Provincial building society, Leeds permanent building society in Yorkshire building society proti Združenemu kraljestvu (CE:ECHR:1997:1023JUD002131993, točka 80).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-196" href="#c-196">196</a>
</span>) Glej na primer sodbo z dne 14. januarja 2021, Okrazhna prokuratura – Haskovo in Apelativna prokuratura – Plovdiv (C‑393/19, EU:C:2021:8, točka 31 in navedena sodna praksa).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-197" href="#c-197">197</a>
</span>) Glede abstraktnega primera, ko finančna obveznost, nastala z odtegljajem davkov ali prispevkov, lahko pomeni kršitev lastninske pravice, glej sodbo ESČP z dne 3. julija 2003, Buffalo s.r.l., v likvidaciji, proti Italiji (CE:ECHR:2003:0703JUD003874697, zlasti točki 36 in 37).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-198" href="#c-198">198</a>
</span>) Združeno kraljestvo poudarja, da je bilo v okviru te operacije opredeljenih 239 gospodarskih subjektov z visokim tveganjem in da so bili več navedenim subjektom vročeni nalogi za naknadno izterjavo (odločbe C18). Ta država trdi, da je bilo v navedeni operaciji „[p]oleg tega […] opravljenih približno 30 predhodnih pregledov in vzeti so bili vzorci“, vendar ne da bi pojasnila, kdaj in v kolikšnem obsegu so bili vzeti vzorci ter iz katerih razlogov se raje niso zahtevala zavarovanja pred odobritvijo prepustitve blaga, čeprav je naknadna izterjava teh zneskov iz praktičnih razlogov manj učinkovit ukrep.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-199" href="#c-199">199</a>
</span>) Poročilo OLAF, točka 2.1.4.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-200" href="#c-200">200</a>
</span>) Glede na njena pisanja Komisija ne more potrditi zgoraj omenjene številke, ki jo navaja Združeno kraljestvo.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-201" href="#c-201">201</a>
</span>) Po mnenju Komisije ti podatki dokazujejo ne le, da je bilo Združeno kraljestvo odgovorno za 74,60 % izgub tradicionalnih lastnih sredstev zaradi prenizkega vrednotenja tekstilnih in obutvenih izdelkov s poreklom iz Kitajske v letu 2015, za 79,15 % teh izgub v letu 2016 in za 66,90 % navedenih izgub v letu 2017, ampak tudi, da se je od zagona operacije Swift Arrow in njene postopne razširitve ta številka znatno zmanjšala, ker je znašala na primer 33,86 % novembra 2017 in 4,73 % junija 2018 (podatkovna zbirka Surveillance 2 za uvoz tekstilnih in obutvenih izdelkov s poreklom iz Kitajske). Komisija tudi pojasnjuje, da čeprav je Združeno kraljestvo sprejelo razmeroma omejene ukrepe (ker je preverilo le nekaj gospodarskih subjektov, na podlagi nizkih mejnih vrednosti in v samo nekaj pristaniščih), se je prenizko ovrednoten uvoz silovito in skoraj nemudoma zmanjšal (za 90 % v treh mesecih in za 96 % v enem letu).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-202" href="#c-202">202</a>
</span>) Združeno kraljestvo se sklicuje zlasti na operacije PKO Discount, Snake, Breach in Samurai.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-203" href="#c-203">203</a>
</span>) Glej točke od 235 do 240 teh sklepnih predlogov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-204" href="#c-204">204</a>
</span>) Čeprav namreč iz sodne prakse Sodišča izhaja, da so države članice zavezane določiti upravičenost Unije do lastnih sredstev takoj, ko lahko carinski organi izračunajo znesek dajatev, ki izhaja iz carinskega dolga, in določijo dolžnika (sodbe z dne 23. februarja 2006, Komisija/Španija, C‑546/03, neobjavljena, EU:C:2006:132, točka 29; z dne 15. novembra 2005, Komisija/Danska, C‑392/02, EU:C:2005:683, točki 59 in 61; z dne 17. junija 2010, Komisija/Italija, C‑423/08, točka 40, in z dne 17. marca 2011, Komisija/Portugalska, C‑23/10, neobjavljena, EU:C:2011:160, točka 59), ni nujno, da je bila vknjižba dejansko izvršena (glej v tem smislu sodbo z dne 15. novembra 2005, Komisija/Danska, C‑392/02, EU:C:2005:683, točka 58), kar pomeni, da gre za ločeni pravni ureditvi.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-205" href="#c-205">205</a>
</span>) Sklep z dne 9. julija 2008, Gerlach &amp; Co. (C‑477/07, neobjavljen, EU:C:2008:390, točka 22).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-206" href="#c-206">206</a>
</span>) Glej zlasti sodbi z dne 16. julija 2009, Distillerie Smeets Hasselt in drugi (C‑126/08, EU:C:2009:470, točka 22), in z dne 8. novembra 2012, KGH Belgium (C‑351/11, EU:C:2012:699, točka 21), ter sklep z dne 9. julija 2008, Gerlach &amp; Co. (C‑477/07, neobjavljen, EU:C:2008:390, točka 17), ki so se nanašali na člen 217(1) in člen 220(1) carinskega zakonika Skupnosti.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-207" href="#c-207">207</a>
</span>) Glej sodbo z dne 17. junija 2010, Komisija/Italija (C‑423/08, EU:C:2010:347, točka 37 in naslednje).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-208" href="#c-208">208</a>
</span>) Glej sodbo z dne 3. aprila 2014, Komisija/Združeno kraljestvo (C‑60/13, neobjavljena, EU:C:2014:219, točka 40). Za kratek pregled ureditve lastnih sredstev glej Albert, J.‑L., Le droit douanier de l’Union européenne, Bruylant, Bruselj, 2019, str. 132–144; Berlin, D., Politiques de l’Union européenne, Bruylant, Bruselj, 2016, str. 53–64, in Aubert, M.‑H., „Rapport: Système des ressources propres des Communautés européennes“, Assemblée nationale (documents d’information de l’Assemblée nationale. Onzième législature, št. 3436), Pariz, 2001.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-209" href="#c-209">209</a>
</span>) Evropska komisija, Les finances publiques de l’Union européenne, Urad za uradne publikacije Evropskih skupnosti, Luxembourg, 2007, str. 143.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-210" href="#c-210">210</a>
</span>) Potteau, A., „Budget de l’Union européenne. – Contenu du budget“, JurisClasseur Europe Traité, zv. 198, 4. november 2016, točka 33.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-211" href="#c-211">211</a>
</span>) Ta določba ustreza členu 2(1) Uredbe št. 1150/2000.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-212" href="#c-212">212</a>
</span>) Glej, Berlin, D., op. cit., točka 34.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-213" href="#c-213">213</a>
</span>) S to določbo je bil nadomeščen člen 2(1) Uredbe št. 1150/2000.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-214" href="#c-214">214</a>
</span>) Sodišče je že odločilo, da se „upravičenost določi takoj, ko je bila ustrezno ugotovljena s tem povezana terjatev“ (sodba z dne 22. februarja 1989, Komisija/Italija, 54/87, EU:C:1989:76). Za novejši primer glej sodbo z dne 3. aprila 2014, Komisija/Združeno kraljestvo (C‑60/13, neobjavljena, EU:C:2014:219, točka 43 in navedena sodna praksa). Generalna pravobranilka E. Sharpston je poleg tega trdila, da države članice v zvezi s tem nimajo nobene diskrecijske pravice (sklepni predlogi v zadevi Češka republika/Komisija, C‑575/18 P, EU:C:2020:205, točka 43).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-215" href="#c-215">215</a>
</span>) S to določbo je bil nadomeščen člen 17(1) Uredbe št. 1150/2000.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-216" href="#c-216">216</a>
</span>) Glej v tem smislu sodbo z dne 5. oktobra 2006, Komisija/Nemčija (C‑105/02, EU:C:2006:637, točka 87).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-217" href="#c-217">217</a>
</span>) Sodišče je že odločilo, da je treba predhodno določbo, to je člen 2(1) Uredbe št. 1150/2000, razlagati tako, da države članice ne morejo opustiti ugotovitve terjatev, tudi če jih izpodbijajo, ker je sicer finančno ravnovesje Unije, pa čeprav le začasno, zaradi ravnanja države članice spremenjeno (sodba z dne 17. marca 2011, Komisija/Portugalska, C‑23/10, neobjavljena, EU:C:2011:160, točka 58). Glej tudi sodbi z dne 15. novembra 2005, Komisija/Danska (C‑392/02, EU:C:2005:683, točki 54 in 60), in z dne 7. aprila 2011, Komisija/Finska (C‑405/09, EU:C:2011:220, točka 37 in navedena sodna praksa).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-218" href="#c-218">218</a>
</span>) Glej sodbo z dne 8. julija 2010, Komisija/Italija (C‑334/08, EU:C:2010:414, točka 67).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-219" href="#c-219">219</a>
</span>) Sodišče je že presodilo, da so ob upoštevanju člena 6(3)(a) in (b) Uredbe št. 1150/2000 države članice zavezane, da na račun A knjižijo pravice, določene v skladu s členom 2 te uredbe, najkasneje prvi delovni dan po 19. dnevu drugega meseca, ki sledi mesecu, v katerem je bila pravica določena, kar ne vpliva na možnost, da se na račun B v istem roku knjižijo določene pravice, ki „še niso izterjane“ in za katere „ni bilo predloženo jamstvo“, ter tudi kadar se višina določenih pravic, „za katere je bilo predloženo jamstvo, izpodbija in bi se po rešitvi nastalega spora lahko spremenila“ (sodba z dne 8. julija 2010, Komisija/Italija, C‑334/08, EU:C:2010:414, točka 66 in navedena sodna praksa).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-220" href="#c-220">220</a>
</span>) Glej v zvezi s tem Lyons, T., op. cit., str. 52 in 53.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-221" href="#c-221">221</a>
</span>) Glej sklepne predloge generalne pravobranilke V. Trstenjak v zadevi Komisija/Italija (C‑275/07, EU:C:2008:334, točka 82 in opomba 39).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-222" href="#c-222">222</a>
</span>) Glej zlasti sodbe z dne 21. septembra 1989, Komisija/Grčija (C‑68/88, (EU:C:1989:339, točka 17); z dne 16. maja 1991, Komisija/Nizozemska (C‑96/89, EU:C:1991:213, točka 38), in z dne 12. junija 2003, Komisija/Italija (C‑363/00, EU:C:2003:335, točka 43).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-223" href="#c-223">223</a>
</span>) Glej zlasti sodbo z dne 11. julija 2019, Komisija/Italija (Lastna sredstva – Izterjava carinskega dolga) (C‑304/18, neobjavljena, EU:C:2019:601, točka 70 in navedena sodna praksa).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-224" href="#c-224">224</a>
</span>) Glej sodno prakso, navedeno v opombi 221 teh sklepnih predlogov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-225" href="#c-225">225</a>
</span>) Glej v tem smislu sklepne predloge generalnega pravobranilca C. O. Lenza v zadevi Komisija/Grčija (70/86, EU:C:1987:250).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-226" href="#c-226">226</a>
</span>) Uvodna izjava 3 Uredbe št. 609/2014 in sodba z dne 22. februarja 1989, Komisija/Italija (54/87, EU:C:1989:76).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-227" href="#c-227">227</a>
</span>) Glej v tem smislu sodbe z dne 5. oktobra 2006, Komisija/Belgija (C‑275/04, EU:C:2006:641, točka 68); z dne 5. oktobra 2006, Komisija/Nizozemska (C‑312/04, EU:C:2006:643, točka 54); z dne 5. oktobra 2006, Komisija/Belgija (C‑377/03, EU:C:2006:638, točka 69), in z dne 19. marca 2009, Komisija/Italija (C‑275/07, EU:C:2009:169, točka 84).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-228" href="#c-228">228</a>
</span>) Glej sodbi z dne 8. julija 2010, Komisija/Italija (C‑334/08, EU:C:2010:414, točka 50 in navedena sodna praksa), in z dne 11. julija 2019, Komisija/Italija (Lastna sredstva – Izterjava carinskega dolga) (C‑304/18, neobjavljena, EU:C:2019:601, točka 61).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-229" href="#c-229">229</a>
</span>) Glej zlasti sodbo z dne 22. februarja 1989, Komisija/Italija (54/87, EU:C:1989:76).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-230" href="#c-230">230</a>
</span>) Glej v tem smislu sodbo z dne 12. junija 2003, Komisija/Italija (C‑363/00, EU:C:2003:335, točka 45 in navedena sodna praksa).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-231" href="#c-231">231</a>
</span>) Glej v tem smislu sodbe z dne 3. aprila 2014, Komisija/Združeno kraljestvo (C‑60/13, neobjavljena, EU:C:2014:219, točka 50); z dne 17. marca 2011, Komisija/Portugalska (C‑23/10, neobjavljena, EU:C:2011:160, točka 61 in navedena sodna praksa), in z dne 11. julija 2019, Komisija/Italija (Lastna sredstva – Izterjava carinskega dolga) (C‑304/18, neobjavljena, EU:C:2019:601, točka 61).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-232" href="#c-232">232</a>
</span>) Glede števila odmernih odločb C18, izdanih v okviru operacije Snake, iz pojasnil Združenega kraljestva v zvezi s Prilogo D.5 k dupliki in iz njegovih odgovorov na vprašanja, ki jih je postavilo Sodišče, izhaja, da so njegovi organi izdali 23 odmernih odločb C18 v višini približno 201.828.809,62 GBP, pri čemer je bila ta številka v dupliki popravljena navzdol na 192.568.694,30 GBP, ker naj ne bi vse blago, na katero so se odločbe nanašale, spadalo v zadevno neizpolnitev obveznosti.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-233" href="#c-233">233</a>
</span>) Glej sodbo z dne 17. septembra 1987, Komisija/Grčija (70/86, EU:C:1987:374).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-234" href="#c-234">234</a>
</span>) Glej v tem smislu sodbo z dne 18. decembra 1986, Komisija/Združeno kraljestvo (93/85, EU:C:1986:499).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-235" href="#c-235">235</a>
</span>) Glej v tem smislu sodbo z dne 8. julija 2010, Komisija/Italija (C‑334/08, EU:C:2010:414). Za komentar glej Potteau, A., „Les finances publiques de l’Union européenne en 2008–2009“, Revue trimestrielle de droit européen, št. 2, 2010, str. 380.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-236" href="#c-236">236</a>
</span>) Glej točke od 201 do 216 in 219 teh sklepnih predlogov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-237" href="#c-237">237</a>
</span>) Glej točke od 217 do 224 teh sklepnih predlogov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-238" href="#c-238">238</a>
</span>) Glej sodbo z dne 15. julija 2010, Gaston Schul (C‑354/09, EU:C:2010:439, točka 27 in navedena sodna praksa).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-239" href="#c-239">239</a>
</span>) Glej v tem smislu sodbo z dne 16. junija 2016, EURO 2004. Hungary (C‑291/15, EU:C:2016:455, točka 29 in navedena sodna praksa).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-240" href="#c-240">240</a>
</span>) Glej točke od 193 do 210 teh sklepnih predlogov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-241" href="#c-241">241</a>
</span>) Priloga D.5 k dupliki.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-242" href="#c-242">242</a>
</span>) Komisija je to stališče izrazila že po operaciji Snake (glej poročilo o inšpekcijskem pregledu 16‑11‑1, ki je v Prilogi A.16 k tožbi, točka 3.1.1).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-243" href="#c-243">243</a>
</span>) Glede odmernih odločb C18 Snake je bilo treba v njih določiti carinsko vrednost konkretnega uvoza, ne pa oceniti izgube za tradicionalna lastna sredstva. Glej tudi točko 206 teh sklepnih predlogov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-244" href="#c-244">244</a>
</span>) Glej zapisnik sestanka 20. februarja 2015, Priloga B.2 k odgovoru na tožbo.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-245" href="#c-245">245</a>
</span>) Odgovor Združenega kraljestva z dne 22. junija 2018, točka 147.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-246" href="#c-246">246</a>
</span>) Glej med drugim sodbo z dne 11. julija 2019, Komisija/Italija (Lastna sredstva – Izterjava carinskega dolga) (C‑304/18, neobjavljena, EU:C:2019:601).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-247" href="#c-247">247</a>
</span>) Mogoče naj bi bilo, da je treba ta znesek zmanjšati za približno 25 milijonov GBP, to je za vsoto, vknjiženo na račun B v višini zneskov, zahtevanih v odločbah C18, ki so bile rezultat operacije Breach in so se nanašale na obdobje od maja 2015 do oktobra 2017.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-248" href="#c-248">248</a>
</span>) Združeno kraljestvo to priznava zgolj dodatno, v delu, v katerem njegova obramba temelji na zavrnitvi obstoja kršitev, opisanih v okviru prvega tožbenega razloga, pri čemer hkrati v okviru drugega tožbenega razloga predlaga lastno metodologijo za izračun izgube tradicionalnih lastnih sredstev.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-249" href="#c-249">249</a>
</span>) Nekdanji členi od 29 do 31 carinskega zakonika Skupnosti.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-250" href="#c-250">250</a>
</span>) Izraz „ustrezne [razumne] metode“ po mnenju Združenega kraljestva pomeni, da gre za odločitve, ki jih mora sprejeti država članica v okviru svoje izključne pristojnosti, ter da ji je treba pri njeni izbiri metod in vrednotenj dati zelo široko polje proste presoje. Združenemu kraljestvu naj ne bi bilo treba dokazati primernosti ali neprimernosti njegovega vrednotenja, ampak le razumnost tega vrednotenja. Dokazno breme, da vrednotenje ni bilo razumno, naj bi v celoti nosila Komisija.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-251" href="#c-251">251</a>
</span>) Opozarjam, da člen 74 carinskega zakonika Unije (nekdanji člen 31 carinskega zakonika Skupnosti) določa, da kadar carinske vrednosti ni mogoče določiti z uporabo člena 70 carinskega zakonika Unije, je treba po vrstnem redu uporabiti metode, določene v nadaljevanju, pri čemer je vsako od njih mogoče uporabiti le, če se prejšnja metoda v vrstnem redu, v katerem so predstavljene, izkaže za neuporabno, kar torej pripelje do metodološke hierarhije. Metoda iz odstavka 3 tega člena 74, tako imenovana „metoda zadnje možnosti“, ki temelji na „ustreznih [razumnih] metodah“, se uporabi, kadar metod, določenih v prejšnjih odstavkih, ni mogoče uporabiti. Glej zlasti Albert, J.‑L., „Section 3 – La valeur en douane“, v: Le droit douanier de l’Union européenne, Bruselj, Bruylant, 2019, str. od 255 do 280.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-252" href="#c-252">252</a>
</span>) Združeno kraljestvo opozarja, da se je v nekaterih zadevah že zgodilo, da je Sodišče določilo izgube tradicionalnih lastnih sredstev v natančnem znesku, da pa se zdi, da takrat v zvezi s tožbenimi predlogi ni bil podan noben ugovor in/ali da zadevni zneski niso bili izpodbijani: glej na primer sodbo z dne 21. septembra 1989, Komisija/Grčija (C‑68/88, EU:C:1989:339). V obravnavani zadevi je položaj zelo drugačen.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-253" href="#c-253">253</a>
</span>) Glej v tem smislu sodbo z dne 16. junija 2016, EURO 2004. Hungary (C‑291/15, EU:C:2016:455).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-254" href="#c-254">254</a>
</span>) Tudi iz tega razloga je treba po mojem mnenju zavrniti trditve, ki se nanašajo na rezervno metodo iz člena 74(3) carinskega zakonika Unije.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-255" href="#c-255">255</a>
</span>) Glej točke od 193 do 216 in od 225 do 227 teh sklepnih predlogov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-256" href="#c-256">256</a>
</span>) Glej točko 177 ter opombi 91 in 264 teh sklepnih predlogov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-257" href="#c-257">257</a>
</span>) C‑575/18 P, EU:C:2020:530.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-258" href="#c-258">258</a>
</span>) Glej točko 68 te sodbe.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-259" href="#c-259">259</a>
</span>) Glej zlasti sodbi z dne 27. aprila 2006, Komisija/Nemčija (C‑441/02, EU:C:2006:253, točka 48), in z dne 2. maja 2019, Komisija/Hrvaška (Odlagališče Biljane Donje) (C‑250/18, neobjavljena, EU:C:2019:343, točka 33).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-260" href="#c-260">260</a>
</span>) Združeno kraljestvo tudi meni, da mora Komisija poleg goljufij v prvi fazi dokazati tudi vzročno zvezo med to neizpolnitvijo obveznosti in škodo, pa tudi dopustnost svojega predloga za plačilo določenega zneska Uniji.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-261" href="#c-261">261</a>
</span>) Glej sodbo z dne 16. junija 2016, EURO 2004. Hungary (C‑291/15, EU:C:2016:455, točki 23 in 36).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-262" href="#c-262">262</a>
</span>) Glej točke od 159 do 162 teh sklepnih predlogov in tam navedeno sodno prakso.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-263" href="#c-263">263</a>
</span>) Glej med drugim sodbo z dne 17. novembra 1993, Komisija/Španija (C‑73/92, EU:C:1993:891, točka 19).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-264" href="#c-264">264</a>
</span>) Glej zlasti sodbe z dne 21. septembra 1999, Komisija/Irska (C‑392/96, EU:C:1999:431, točki 60 in 61); z dne 26. junija 2003, Komisija/Francija (C‑233/00, EU:C:2003:371, točka 62), in z dne 26. oktobra 2006, Komisija/Španija (C‑36/05, EU:C:2006:672, točka 38).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-265" href="#c-265">265</a>
</span>) Glej v tem smislu sodbo z dne 5. junija 2018, Kolev in drugi (C‑612/15, EU:C:2018:392, točki 51 in 52).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-266" href="#c-266">266</a>
</span>) Glej v tem smislu sodbe z dne 15. novembra 2005, Komisija/Danska (C‑392/02, EU:C:2005:683, točka 68); z dne 18. oktobra 2007, Komisija/Danska (C‑19/05, EU:C:2007:606, točka 32), in z dne 3. aprila 2014, Komisija/Združeno kraljestvo (C‑60/13, neobjavljeno, EU:C:2014:219, točka 50). Glej glede doktrine Meisse, E., „Application du système des ressources propres des Communautés“, Europe, št. 346/2006, str. 9.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-267" href="#c-267">267</a>
</span>) Najprej, v zvezi s sodbo z dne 17. marca 2011, Komisija/Portugalska (C‑23/10, neobjavljena, EU:C:2011:160), Združeno kraljestvo trdi, da je Sodišče navedlo, da je tožena država odgovorna za „[posledično] izgubo prihodkov“ in da njena odgovornost nastane, „[č]e napaka, ki jo storijo carinski organi […], pripelje do tega, da carinske dajatve niso bile izterjane“ (točki 57 in 61). Dalje, v zvezi s sodbo z dne 8. julija 2010, Komisija/Italija (C‑334/08, EU:C:2010:414), se je po mnenju Združenega kraljestva tožena država štela za odgovorno za izgubo tradicionalnih lastnih sredstev zaradi napačnega ravnanja njenih organov, ki so gospodarski družbi izdali nezakonita dovoljenja, na podlagi katerih so bili nekateri izdelki oproščeni carine, medtem ko se je ta zanje običajno plačevala (točka 40). Nazadnje, glede sodbe z dne 18. oktobra 2007, Komisija/Danska (C‑19/05, EU:C:2007:606), Združeno kraljestvo trdi, da nič ni kazalo, da bi bil – če danski organi ne bi storili napake, v okviru katere je bilo zadevno blago oproščeno plačila carinskih dajatev, to je, če bi pravilno razlagali obseg postopka posebnega namena – pobrani in vknjiženi znesek carinskih dajatev enak.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-268" href="#c-268">268</a>
</span>) Sodba z dne 31. oktobra 2019, Komisija/Združeno kraljestvo (C‑391/17, EU:C:2019:919), v zadevi, o kateri je bilo razsojeno sočasno z zadevo, v kateri je bila izdana sodba z dne 31. oktobra 2019, Komisija/Nizozemska (C‑395/17, EU:C:2019:918).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-269" href="#c-269">269</a>
</span>) Glej zlasti sodbo z dne 31. oktobra 2019, Komisija/Združeno kraljestvo (C‑391/17, EU:C:2019:919, točke od 92 do 102). Torej je Sodišče za ugotovitev obstoja odgovornosti države članice za dejanja ČDO, ki so pripeljala do izgube lastnih sredstev za proračun Unije, presodilo, da je treba preučiti, ali ta država članica odgovarja Uniji v skladu z obveznostmi, ki jih ima kot država članica na podlagi člena 4(3) PEU, in ali je v skladu s to določbo dolžna nadomestiti zadevni znesek.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-270" href="#c-270">270</a>
</span>) Gre za ugovor nedopustnosti, podan podredno v okviru četrtega tožbenega razloga.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-271" href="#c-271">271</a>
</span>) Glej v tem smislu sodbo z dne 18. oktobra 2007, Komisija/Danska (C‑19/05, EU:C:2007:606, točka 34).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-272" href="#c-272">272</a>
</span>) Omenjenih zlasti v točki 197 teh sklepnih predlogov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-273" href="#c-273">273</a>
</span>) Glej zlasti podatke Surveillance 2, ki prikazujejo količine nad in pod sprejemljivo minimalno ceno pri uvozu izdelkov iz poglavij od 61 do 64 kombinirane nomenklature s poreklom iz Kitajske med januarjem 2015 in avgustom 2018 ter ki so v preglednici, naslovljeni „UK [Lowest Acceptable Price] Quantities of imports“, v Prilogi A.34 k tožbi.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-274" href="#c-274">274</a>
</span>) Glej opombo 40 teh sklepnih predlogov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-275" href="#c-275">275</a>
</span>) Poročilo OLAF, str. 8 in 9.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-276" href="#c-276">276</a>
</span>) Ta sklep izhaja neposredno iz ugotovitev same Komisije, kot so izražene v tožbi, iz replike in iz odgovorov Komisije na vprašanja, ki jih je postavilo Sodišče.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-277" href="#c-277">277</a>
</span>) Združeno kraljestvo v okviru te tožbe predstavlja metodologijo, ki prav tako temelji na statističnih podatkih.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-278" href="#c-278">278</a>
</span>) Sodba z dne 17. marca 2011, Komisija/Portugalska (C‑23/10, neobjavljena, EU:C:2011:160).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-279" href="#c-279">279</a>
</span>) Sodba z dne 17. marca 2011, Komisija/Portugalska (C‑23/10, neobjavljena, EU:C:2011:160).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-280" href="#c-280">280</a>
</span>) Sodba z dne 17. marca 2011, Komisija/Portugalska (C‑23/10, neobjavljena, EU:C:2011:160, točka 63).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-281" href="#c-281">281</a>
</span>) Natančneje, Sodišče je v točki 66 te sodbe poudarilo, da mora Komisija za opredelitev zneska lastnih sredstev, ki niso bila ustrezno določena v zadevnih letih, na podlagi rezultatov kontrol, opravljenih po obdobju kršitve, na podlagi podatkov iz kontrol, opravljenih med 1. avgustom in 31. oktobrom 2003, primerjati povprečno težo, ki je bila ugotovljena na škatlo banan med navedenimi kontrolami, s povprečno težo, prijavljeno v istem obdobju.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-282" href="#c-282">282</a>
</span>) Pri metodi za izračun zneska, ki ga je bilo treba dati na razpolago proračunu Skupnosti, je šlo za to, da se preveri celoten uvoz svežih banan med 1. avgustom in 31. oktobrom 2003, nato pa se glede na rezultate tega preverjanja izračuna povprečna teža banan, uvoženih od leta 1998 do leta 2002 (točka 30 te sodbe). Po navedbah Komisije je znesek, ki ga je bilo treba dati na razpolago proračunu Skupnosti za leta 1998–2002, znašal 16.087.604,41 EUR (točka 29 te sodbe).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-283" href="#c-283">283</a>
</span>) Sodba z dne 17. marca 2011, Komisija/Portugalska (C‑23/10, neobjavljena, EU:C:2011:160).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-284" href="#c-284">284</a>
</span>) Sodba z dne 17. marca 2011, Komisija/Portugalska (C‑23/10, neobjavljena, EU:C:2011:160).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-285" href="#c-285">285</a>
</span>) Glej med drugim sodbi z dne 12. julija 1973, Komisija/Nemčija (70/72, EU:C:1973:87, točka 13), in z dne 16. oktobra 2012, Madžarska/Slovaška, C‑364/10, EU:C:2012:630, točka 68).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-286" href="#c-286">286</a>
</span>) Glej točko 160 teh sklepnih predlogov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-287" href="#c-287">287</a>
</span>) Glej med drugim sodbo z dne 10. novembra 2020, Komisija/Italija (Mejne vrednosti – PM10) (C‑644/18, EU:C:2020:895, točka 70 in navedena sodna praksa). </p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-288" href="#c-288">288</a>
</span>) V zvezi s tem je Sodišče zlasti presodilo, da kadar država članica neke vrste transakcije ne obdavči z DDV, s čimer krši zahteve, ki izhajajo iz Šeste direktive 77/388, lahko taka kršitev povzroči tudi neizpolnitev obveznosti navedene države članice, da Komisiji kot sredstva iz naslova DDV da na razpolago zneske, ki ustrezajo davku, ki bi ga bilo treba pobrati od navedenih transakcij (glej zlasti sodbe z dne 12. septembra 2000, Komisija/Francija (C‑276/97, EU:C:2000:424, točke 49, 56, 61 in 70); Komisija/Irska (C‑358/97, EU:C:2000:425, točke 58, 65, 69 in 78) in Komisija/Združeno kraljestvo (C‑359/97, EU:C:2000:426, točke 70, 77 in 87)).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-289" href="#c-289">289</a>
</span>) Glej točki 183 in 257 teh sklepnih predlogov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-290" href="#c-290">290</a>
</span>) Glej zlasti sodbi z dne 26. aprila 2005, Komisija/Irska (C‑494/01, EU:C:2005:250, točka 44), in z dne 28. marca 2019, Komisija/Irska (Sistem za zbiranje in čiščenje odpadnih vod) (C‑427/17, neobjavljena, EU:C:2019:269, točka 39).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-291" href="#c-291">291</a>
</span>) Glej točke od 184 do 227 teh sklepnih predlogov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-292" href="#c-292">292</a>
</span>) Vprašanje dokazne vrednosti statističnih podatkov v pravnih razpravah ni tuje. Tako je na protidampinškem področju Sodišče za določitev primerljive države, da bi se ugotovila normalna vrednost izdelkov, že odločilo, in sicer v sodbi GLS (C‑338/10, EU:C:2012:158, točka 30), da morajo institucije Unije z vso zahtevano skrbnostjo obravnavati informacije, ki jih imajo na voljo, med katerimi so zlasti statistični podatki Eurostata, da bi raziskale, ali je mogoče izbrati primerljivo državo. V zadevi, v kateri je bila izdana sodba Bricmate (C‑569/13, EU:C:2015:572, točki 65 in 68), je Sodišče presodilo, da „instituciji Unije nista s potrebno skrbnostjo preučili podatkov, ki jih vsebujejo statistike Eurostata“. To vprašanje se postavlja tudi na področju posredne diskriminacije, na katerem Sodišče ob sklicevanju na temeljne direktive s tega področja opozarja, da „je posredno diskriminacijo mogoče dokazati s kakršnimi koli sredstvi, vključno na podlagi statističnih podatkov“ (glej zlasti sodbi z dne 24. septembra 2020, YS (Poklicne pokojnine vodstvenega osebja) (C‑223/19, EU:C:2020:753, točka 50), in z dne 3. oktobra 2019, Schuch-Ghannadan (C‑274/18, EU:C:2019:828, točka 46 in navedena sodna praksa)).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-293" href="#c-293">293</a>
</span>) Komisija poudarja tudi znanstveno naravo izbrane metodologije, vendar ne da bi natančneje navedla, za kaj gre.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-294" href="#c-294">294</a>
</span>) Poročilo družbe za svetovanje v prilogi A.32 tožbe in priloge B.5 v odgovoru na tožbo, točka 2.12). </p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-295" href="#c-295">295</a>
</span>) Glej Prilogo E.4 k odgovorom Komisije.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-296" href="#c-296">296</a>
</span>) Glej sodbo z dne 17. marca 2011, Komisija/Portugalska (C‑23/10, neobjavljena, EU:C:2011:160, točka 63 in navedena sodna praksa).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-297" href="#c-297">297</a>
</span>) Glej Prilogo B.32 k odgovoru na tožbo.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-298" href="#c-298">298</a>
</span>) Priloga 6 k poročilu OLAF je priložena v Prilogi A.36 k tožbi.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-299" href="#c-299">299</a>
</span>) V zvezi s tem je treba pritrditi stališču Komisije, da vzorci blaga, ki so jih vzeli carinski organi Združenega kraljestva za obdobje po letu 2017, niso upoštevni za obravnavano zadevo, ker so zunaj obdobja kršitve, na katero se nanaša tožba.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-300" href="#c-300">300</a>
</span>) Glej zlasti pisne odgovore Združenega kraljestva na vprašanja, ki jih je postavilo Sodišče.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-301" href="#c-301">301</a>
</span>) Glej točko 226 teh sklepnih predlogov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-302" href="#c-302">302</a>
</span>) Pri tej metodi se preuči „porazdelitev“ različnih „populacij“ na ravni „najbolj skrajne“ vrednosti glavne skupine (v smislu obsega), ki jo sestavljajo nizke cene.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-303" href="#c-303">303</a>
</span>) Za podrobnejšo pojasnitev tega zneska glej točko 252 teh sklepnih predlogov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-304" href="#c-304">304</a>
</span>) Glej opombo 246 teh sklepnih predlogov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-305" href="#c-305">305</a>
</span>) Glej v tem smislu sodbe z dne 14. januarja 2010, Komisija/Češka republika (C‑343/08, EU:C:2010:14, točka 26); z dne 15. junija 2010, Komisija/Španija (C‑211/08, EU:C:2010:340, točka 32), in z dne 15. novembra 2012, Komisija/Portugalska (C‑34/11, EU:C:2012:712, točka 44).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-306" href="#c-306">306</a>
</span>) Glej sodbi z dne 2. junija 2016, Komisija/Nizozemska (C‑233/14, EU:C:2016:396, točka 35), in z dne 2. aprila 2020, Komisija/Poljska, Madžarska in Češka republika (Začasni mehanizem za premestitev prosilcev za mednarodno zaščito) (C‑715/17, C‑718/17 in C‑719/17, EU:C:2020:257, točka 116).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-307" href="#c-307">307</a>
</span>) Komisija med drugim poudarja, da bi morali organi Združenega kraljestva, če so menili, da zneski, ki so ustrezali ugotovljenim dolgovom, niso ustrezni, narediti ad hoc popravke in znova izdati odmerne odločbe.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-308" href="#c-308">308</a>
</span>) Glej točko 178 uradnega opomina.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-309" href="#c-309">309</a>
</span>) Glej zlasti točki 243 in 338 obrazloženega mnenja, ki je v Prilogi A.31.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-310" href="#c-310">310</a>
</span>) Glej točke od 242 do 244 teh sklepnih predlogov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-311" href="#c-311">311</a>
</span>) Kot pojasnjuje Komisija, če se za dano osemmestno oznako kombinirane nomenklature predpostavlja, da popravljena povprečna cena za Unijo‑28 znaša 15 GBP/kg, je vrednost najnižje sprejemljive cene torej 7,50 GBP/kg. Če se še naprej predpostavlja – kot nadaljuje ta institucija – da je bilo v določenem dnevu izvedenih devet zakonitih uvozov z nizko vrednostjo 10 GBP/kg in en prenizko ovrednoten uvoz z vrednostjo 1 GBP/kg, z zbiranjem dnevnih podatkov dobimo povprečno ceno 9,1 GBP/kg. Ker je ta cena višja od najnižje sprejemljive cene 7,50 GBP/kg, dnevna zbirna vrednost, ki vključuje prenizko ovrednoteno pošiljko, torej ne bi bila vključena v izračunane izgube tradicionalnih lastnih sredstev.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-312" href="#c-312">312</a>
</span>) Na obravnavi je Komisija trdila, da iz točke 1.12 poročila družbe za svetovanje (priloga A.32 k tožbi in priloga B.5 k odgovoru na tožbo) izhaja, da Združeno kraljestvo priznava, da prenizko ovrednoten uvoz predstavlja najmanj 35 % vsega uvoza v Združeno kraljestvo v obdobju kršitve.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-313" href="#c-313">313</a>
</span>) Glej zlasti poročilo družbe za svetovanje v prilogi A.32 k tožbi in priloge B.5 k odgovoru na tožbo, točka 3.5.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-314" href="#c-314">314</a>
</span>) Združeno kraljestvo je v odgovoru na vprašanja Sodišča omenilo tudi „skupni obseg“, to je obseg uvoza, ki bi se štel za prenizko ovrednoten na podlagi obeh metod. Njegova ocena „skupnega obsega“ za leta od 2015 do 2017 znaša 992.326.582 kg.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-315" href="#c-315">315</a>
</span>) Kot izhaja iz poročila svetovalne družbe, je 80 % razlike v izgubah tradicionalnih lastnih sredstev mogoče pripisati referenčni vrednosti (po metodologiji OLAF bi ta znašala od 2,26 do 141,95 GBP, ob uporabi „praga skladnosti“, ki ga je oblikovalo Združeno kraljestvo, pa od 0,10 do 8,90 GBP; Priloga B.5 k odgovoru na tožbo, točka 3.3).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-316" href="#c-316">316</a>
</span>) Poročilo OLAF, točka 2.1.5.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-317" href="#c-317">317</a>
</span>) Glej točko 274 teh sklepnih predlogov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-318" href="#c-318">318</a>
</span>) Glej točko 235 teh sklepnih predlogov, ki se sklicuje med drugim na člen 2(1)(a) in (b) Sklepa 2007/436 ter člen 2(1)(a) Sklepa 2014/335.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-319" href="#c-319">319</a>
</span>) Glej zlasti člene 2, 9 in 10 teh sklepnih predlogov, ter točke od 236 do 240 teh sklepnih predlogov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-320" href="#c-320">320</a>
</span>) Glej dodatno poročilo družbe za svetovanje, priloga B.6 k odgovoru na tožbo, točki 2.25 in 2.26.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-321" href="#c-321">321</a>
</span>) Poleg tega je upoštevna trditev Komisije, da je bilo leta 2016 87 % uvoza tekstilnih in obutvenih izdelkov v Združeno kraljestvo izvedenega v okviru carinskega postopka 42, kar pomeni, da je bilo to blago namenjeno v druge države članice, v istem obdobju pa je bil carinski postopek 40 uporabljen le za 13 % uvoza takih izdelkov, ki so lahko ostali na britanskem trgu ali bili namenjeni v druge države članice.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-322" href="#c-322">322</a>
</span>) Glej točko 208 teh sklepnih predlogov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-323" href="#c-323">323</a>
</span>) Glej točko 126 teh sklepnih predlogov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-324" href="#c-324">324</a>
</span>) Poročilo OLAF, točka 2.1.2.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-325" href="#c-325">325</a>
</span>) Glej mutatis mutandis zlasti sodbo z dne 16. junija 2016, EURO 2004. Hungary (C‑291/15, EU:C:2016:455, točka 23). Poleg tega je treba zavrniti trditev, ki jo navaja Komisija in v skladu s katero ta sodba dovoljuje, da se povprečne cene zadevnih izdelkov na ravni Unije uporabijo za osnovo pri „ponovnem vrednotenju“ prenizko ovrednotenega uvoza in za poznejši izračun izgub tradicionalnih lastnih sredstev. V navedeni zadevi je namreč Sodišče presodilo le, da če se oceni, da je prijavljena transakcijska vrednost neobičajno nizka v primerjavi s povprečnimi nakupnimi cenami, ki temeljijo na statističnih povprečjih in se uporabljajo pri uvozu podobnega blaga, je treba ugotoviti, da takšna razlika v ceni očitno zadošča za utemeljitev dvomov, ki jih je imel carinski organ, in za to, da je ta carinski organ zavrnil prijavljeno carinsko vrednost zadevnega blaga. Sodišče se torej ni opredelilo do vprašanja, katera raven cen zadevnih izdelkov bi morala pomeniti referenčno vrednost za določitev ustrezne carinske vrednosti.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-326" href="#c-326">326</a>
</span>) Glej točke od 295 do 297 teh sklepnih predlogov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-327" href="#c-327">327</a>
</span>) Ta znesek je razčlenjen tako: 480.098.912,45 EUR v letu 2014, 325.230.822,55 EUR v letu 2013, 173.404.943,81 EUR v letu 2012 in 22.777.312,79 EUR v letu 2011.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-328" href="#c-328">328</a>
</span>) Glede razveljavitve odmernih odločb C18 Snake glej točke od 241 do 250 teh sklepnih predlogov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-329" href="#c-329">329</a>
</span>) Prav tako se ne sme pozabiti, da so organi Združenega kraljestva ta znesek izračunali na napačni osnovi, kot je bilo že navedeno (glej točke od 247 do 249 teh sklepnih predlogov).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-330" href="#c-330">330</a>
</span>) Združeno kraljestvo v odgovoru na vprašanja Sodišča pojasnjuje, da je razlog za to, da se v odmernih odločbah C18 Snake zahteva znesek 201.828.809,62 GBP, ta država pa se v dupliki sklicuje na številko nekaj več kot 192.568.694,30 GBP, navezuje na dejstvo, da zadnjenavedena številka izključuje uvoz s poreklom iz drugih držav od Kitajske in uvoz drugih oznak izdelkov razen tekstila in obutve, ki niso predmet te tožbe. Poleg tega Združeno kraljestvo trdi, da bi moral biti ta znesek malo večji od 192.568.694,30 GBP nato zmanjšan za približno 25 milijonov GBP. Namesto popravljenih povprečnih cen na ravni Unije naj bi bilo namreč treba uporabiti mejne vrednosti britanske metodologije ter na podlagi teh istih mejnih vrednosti izvesti prilagoditev obsega blaga, ki je bilo prenizko ovrednoteno in ga je treba „ponovno ovrednotiti“, ker je ta obseg manjši od obsega, izračunanega z uporabo metodologije OLAF (glej prilogi D.5 in D.10 k dupliki).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-331" href="#c-331">331</a>
</span>) V odgovoru na tožbo Združeno kraljestvo trdi, da je na dan vložitve tega odgovora izdalo 27 odmernih odločb C18 Breach in da so bili ustrezni zneski vknjiženi na račun B ter da je bila za osem od teh odločb ta vknjižba opravljena maja 2018. V dupliki Združeno kraljestvo navaja, da se je skupni znesek dajatev, zahtevanih z navedenimi nalogi za izterjavo, v vmesnem času povečal in da zato ta številka znaša 45.882.997,46 GBP (številka je bila po dodatni analizi popravljena na 44.296.285,04 GBP).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-332" href="#c-332">332</a>
</span>) To pomeni, da so bile carinske dajatve ugotovljene, vendar niso bile vknjižene na račun A, ker še niso bile izterjane in zanje ni bilo predloženo jamstvo (glej člen 6(1) in (3)(a) in (b) Uredbe št. 1150/2000).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-333" href="#c-333">333</a>
</span>) Datum v okviru predhodnega postopka po uradnem opominu z dne 9. marca 2018 in pred datumom, ki je ustrezal dvomesečnemu roku, navedenemu v obrazloženem mnenju z dne 24. septembra 2018.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-334" href="#c-334">334</a>
</span>) Obrazloženo mnenje je bilo izdano 24. septembra 2018, ta rok pa se je iztekel dva meseca po tem datumu.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-335" href="#c-335">335</a>
</span>) Glej med drugim sodbe z dne 4. maja 2017, Komisija/Luksemburg (C‑274/15, EU:C:2017:333, točka 47); z dne 27. marca 2019, Komisija/Nemčija (C‑620/16, EU:C:2019:256, točka 39 in navedena sodna praksa), in z dne 2. aprila 2020, Komisija/Poljska, Madžarska in Češka republika (Začasni mehanizem za premestitev prosilcev za mednarodno zaščito) (C‑715/17, C‑718/17 in C‑719/17, EU:C:2020:257, točka 54).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-336" href="#c-336">336</a>
</span>) Glej točko 236 teh sklepnih predlogov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-337" href="#c-337">337</a>
</span>) Glej trditve, predstavljene v okviru analize odmerne odločbe C18 Snake.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-338" href="#c-338">338</a>
</span>) Vendar poudarjam, da v nasprotju s tem, kar trdi Združeno kraljestvo, to upoštevanje ne povzroči nedopustnosti tožbe za obdobje od 1. maja 2015 do 11. oktobra 2017, ker navedeno upoštevanje zadeva samo določitev obsega izgub tradicionalnih lastnih sredstev.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-339" href="#c-339">339</a>
</span>) Glej obrazloženo mnenje, pravni okvir, točka 272 in izrek.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-340" href="#c-340">340</a>
</span>) Glej točko 338 tožbe.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-341" href="#c-341">341</a>
</span>) Glej točko 238 teh sklepnih predlogov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-342" href="#c-342">342</a>
</span>) Glej sklepne predloge generalne pravobranilke V. Trstenjak v zadevi Komisija/Italija (C‑275/07, EU:C:2008:334, točka 89).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-343" href="#c-343">343</a>
</span>) Člen 2, tretji odstavek, Uredbe št. 2016/804 določa: „Točka 6 člena 1 se uporablja za izračun obresti za zamude pri plačilu lastnih sredstev, ki zapadejo po datumu začetka veljavnosti te uredbe. Vendar se omejitev skupnega povečanja obrestne mere na 16 odstotnih točk […] uporablja tudi za izračun obresti za zamude pri plačilu lastnih sredstev, ki so zapadla pred datumom začetka veljavnosti te uredbe, če so Komisiji ali zadevni državi članici postala znana šele po datumu začetka veljavnosti te uredbe.“ (Moj poudarek.)</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-344" href="#c-344">344</a>
</span>) Ugotavljam, da drugi odstavek prvega tožbenega predloga, ki se nanaša na carinske določbe, zajema omembo načela lojalnega sodelovanja, določenega v členu 4(3) PEU, in da prvi tožbeni razlog vsebuje del v zvezi s kršitvijo tega načel (glej točko 173 teh sklepnih predlogov). Pripomniti moram tudi, da se drugi tožbeni predlog sklicuje na člen 2(2) in (3)(d) Uredbe št. 608/2014, ne da bi Komisija v obrazložitvi tožbe pojasnila, kako naj ta država ne bi izpolnila obveznosti iz te določbe, tako da je treba neizpolnitev obveznosti na podlagi te določbe zavrniti.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-345" href="#c-345">345</a>
</span>) Glej v tem smislu sodbi z dne 21. septembra 1989, Komisija/Grčija (68/88, EU:C:1989:339, točka 23), in z dne 31. oktobra 2019, Komisija/Združeno kraljestvo (C‑391/17, EU:C:2019:919, točka 93).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-346" href="#c-346">346</a>
</span>) Glej zlasti sodbi z dne 25. maja 1982, Komisija/Nizozemska (96/81, EU:C:1982:192, točka 7), in z dne 12. septembra 2000, Komisija/Nizozemska (C‑408/97, EU:C:2000:427, točka 16). S tega vidika je treba upoštevati, da je Komisija na nekaterih področjih, kot je zadevni davčni postopek, močno odvisna od elementov, ki jih predloži zadevna država članica (glej v tem smislu sodbo z dne 12. septembra 2000, Komisija/Nizozemska, C‑408/97, EU:C:2000:427, točka 17).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-347" href="#c-347">347</a>
</span>) Glej točko 319 teh sklepnih predlogov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-348" href="#c-348">348</a>
</span>) Zadevna pravna presoja je bila zahtevana med inšpekcijskimi pregledi 16‑11‑1, 17‑11‑1 in 17‑11‑2, ki jih je izvedla Komisija. Poleg tega iz poročila o inšpekcijskem pregledu 17‑11‑2 izhaja, da med tem pregledom za različne uvozne deklaracije ni bilo mogoče najti pripadajočih dolgov, kar naj bi utemeljevalo razveljavitev teh odmernih odločb. V skladu s tem poročilom je Komisija zahtevala, naj se ji predloži kopija pravne presoje HMRC, ki je vodila do razveljavitve odmernih odločb C18 Snake, organi Združenega kraljestva pa so zavrnili predložitev tega dokumenta ob zatrjevanju, da je zaupen ter da zanj velja zaščita komunikacije med odvetnikom in njegovo stranko.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-349" href="#c-349">349</a>
</span>) Ki je deloval na podlagi člena 33E(5) Finance Act 2003 (zakon o financah iz leta 2003).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-350" href="#c-350">350</a>
</span>) Glej zlasti sodbo z dne 7. marca 2002, Komisija/Italija (C‑10/00, EU:C:2002:146), in sklepne predloge generalnega pravobranilca D. Ruiz‑Jaraboja v zadevah Komisija/Finska (C‑284/05, C‑294/05, C‑372/05, C‑387/05, C‑409/05, C‑461/05 in C‑239/06, EU:C:2009:67, točka 168).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-351" href="#c-351">351</a>
</span>) Glej poročilo o inšpekcijskem pregledu 16‑11‑1, točka 3.1.2., in poročilo o inšpekcijskem pregledu 17‑11‑1, točka 3.1.2., ki sta v prilogah A.16 oziroma A.15 k tožbi.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-352" href="#c-352">352</a>
</span>) Glej sodbo z dne 7. marca 2002, Komisija/Italija (C‑10/00, EU:C:2002:146, točka 91).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-353" href="#c-353">353</a>
</span>) Sodba z dne 7. marca 2002, Komisija/Italija (C‑10/00, EU:C:2002:146, točka 91).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-354" href="#c-354">354</a>
</span>) Glej v tem smislu sodbo Komisija/Italija (C‑10/00, EU:C:2002:146, točka 44).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-355" href="#c-355">355</a>
</span>) Glej točko 144 odgovora na tožbo.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-356" href="#c-356">356</a>
</span>) Iz ustaljene sodne prakse Sodišča izhaja, da je zaupnost pisnih komunikacij med odvetniki in strankami varovana na podlagi prava Unije, če gre za korespondenco, izmenjano v okviru in v smislu strankine pravice do obrambe, in če ta korespondenca izvira od neodvisnih odvetnikov (glej v tem smislu sodbi z dne 18. maja 1982, AM &amp; S Europe/Komisija (155/79, EU:C:1982:157, točki 21 in 27), in z dne 14. septembra 2010, Akzo Nobel Chemicals in Akcros Chemicals/Komisija in drugi (C‑550/07 P, EU:C:2010:512, točka 70)).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-357" href="#c-357">357</a>
</span>) Glej med drugim sodbo z dne 12. novembra 2019, Komisija/Irska (Polje vetrnih elektrarn Derrybrien) (C‑261/18, EU:C:2019:955, točka 89 in navedena sodna praksa).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-358" href="#c-358">358</a>
</span>) Glej točko 319 teh sklepnih predlogov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-359" href="#c-359">359</a>
</span>) Za podrobnejše podatke o davčni osnovi glej Berlin, D.,, „Taxe sur le chiffre d’affaires-Fonctionnement de la taxe‑Régimes spéciaux“, JurisClasseur Europe Traité, zv. 1640, februar 2021, točka 16 in naslednje.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-360" href="#c-360">360</a>
</span>) Člena 83 in 84 Direktive 2006/112.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-361" href="#c-361">361</a>
</span>) Členi od 85 do 87 Direktive 2006/112.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-362" href="#c-362">362</a>
</span>) Ta enotna stopnja je s sklepoma 2007/436 in 2014/335 določena na 0,30 %.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-363" href="#c-363">363</a>
</span>) Glej opombo 209, Potteau, A., „Budget de l’Union européenne – Contenu du budget“, JurisClasseur Europe Traité, zvezek 198, 4 november 2016, točka 21.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-364" href="#c-364">364</a>
</span>) Kot navaja Potteau, A., je bila z Uredbo št. 1553/89 odstranjena vsakršna neposredna zveza med sredstvi, ki izhajajo iz DDV in davčnimi zavezanci, ker je bila kot edina metoda predpisana prihodkovna metoda, ki jo tvori preprost statistični izračun (glej opombo 209 teh sklepnih predlogov).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-365" href="#c-365">365</a>
</span>) Glej sodbo z dne 15. novembra 2011, Komisija/Nemčija (C‑539/09, EU:C:2011:733, točka 71 in navedena sodna praksa).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-366" href="#c-366">366</a>
</span>) Glej v tem smislu sodbe z dne 5. decembra 2017, M. A. S. in M. B. (C‑42/17, EU:C:2017:936, točka 31); z dne 7. aprila 2016, Degano Trasporti (C‑546/14, EU:C:2016:206, točka 22 in navedena sodna praksa), in z dne 26. februarja 2013, Åkerberg Fransson (C‑617/10, EU:C:2013:105, točka 26 in navedena sodna praksa).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-367" href="#c-367">367</a>
</span>) Glej sodbo z dne 5. decembra 2017, M. A. S. in M. B. (C‑42/17, EU:C:2017:936, točka 32).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-368" href="#c-368">368</a>
</span>) Glej sodno prakso, navedeno v točkah od 172 do 175 teh sklepnih predlogov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-369" href="#c-369">369</a>
</span>) Glej točki 172 in 173 teh sklepnih predlogov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-370" href="#c-370">370</a>
</span>) Glede posledic goljufij glej Boerselli, F., „Pragmatic Policies to tackle VAT fraud in the European Union“, 2008, International VAT monitor, zvezek 19, št. 5, 2008, str. 333.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-371" href="#c-371">371</a>
</span>) Glej v tem smislu sodbe z dne 5. decembra 2017, M. A. S. in M. B. (C‑42/17, EU:C:2017:936, točka 30); z dne 20. marca 2018, Menci (C‑524/15, EU:C:2018:197, točka 19 in navedena sodna praksa), in z dne 2. maja 2018, Scialdone (C‑574/15, EU:C:2018:295, točka 27).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-372" href="#c-372">372</a>
</span>) Glej točko 225 teh sklepnih predlogov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-373" href="#c-373">373</a>
</span>) Glej točko 173 teh sklepnih predlogov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-374" href="#c-374">374</a>
</span>) Glej opombo 21 teh sklepnih predlogov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-375" href="#c-375">375</a>
</span>) V skladu s členom 86(1) Direktive 2006/112 davčna osnova vključuje davke, dajatve in prelevmane, ki se plačajo zunaj države članice uvoza, in tiste, ki se plačajo zaradi uvoza. Vključuje tudi postranske stroške, kot so stroški pakiranja, prevoza in zavarovanja, do prvega namembnega kraja na ozemlju države članice uvoza, ter stroške, ki izvirajo iz prevoza v drug namembni kraj v Skupnosti, če je ta kraj znan, ko nastane obdavčljivi dogodek.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-376" href="#c-376">376</a>
</span>) Ta določba ustreza členu 29(1) carinskega zakonika Skupnosti.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-377" href="#c-377">377</a>
</span>) Za podrobno predstavitev vrednotenja uvoženega blaga ali storitev glej Bieber, T., „Customs Valuation and Import VAT“, Global Trade and Customs Journal, zv. 14, št. 2, str. 73.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-378" href="#c-378">378</a>
</span>) Glej v tem smislu sodbo z dne 18. junija 2020, Komisija/Madžarska (Preglednost društev) (C‑78/18, EU:C:2020:476, točka 36 in navedena sodna praksa).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-379" href="#c-379">379</a>
</span>) Glej točko 337 teh sklepnih predlogov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-380" href="#c-380">380</a>
</span>) Glej opombo 23 teh sklepnih predlogov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-381" href="#c-381">381</a>
</span>) Glej opombo 21 teh sklepnih predlogov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-382" href="#c-382">382</a>
</span>) Glej sodbi z dne 18. julija 2013, Evita-K (C‑78/12, EU:C:2013:486, točka 33), in z dne 21. novembra 2013, Dixons Retail (C‑494/12, EU:C:2013:758, točka 20).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-383" href="#c-383">383</a>
</span>) Glej točko VI povzetka poročila 13/2011.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-384" href="#c-384">384</a>
</span>) Glej točko 26 in naslednje poročila 13/2011.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-385" href="#c-385">385</a>
</span>) Glej poročilo 13/2011, točka 55.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-386" href="#c-386">386</a>
</span>) Glej posebno poročilo št. 24/2015, točka 85, str. 34, navedena v opombi 111 teh sklepnih predlogov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-387" href="#c-387">387</a>
</span>) Glej povzetek tega poročila, točka IV, str. 9.</p>
</body>
</html>
