z dne 21. novembra 2024 ( *1 )
„Predhodno odločanje – Približevanje zakonodaj – Odprti podatki in ponovna uporaba informacij javnega sektorja – Direktiva (EU) 2019/1024 – Člen 1 – Področje uporabe – Člen 2 – Pojem ‚ponovna uporaba‘ dokumentov – Pravica dostopa do dokumentov, ki jih hrani organ javnega sektorja“
V zadevi C‑336/23,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Visoki upravni sud (višje upravno sodišče, Hrvaška) z odločbo z dne 25. maja 2023, ki je na Sodišče prispela 26. maja 2023, v postopku
HP – Hrvatska pošta d.d.
proti
Povjerenik za informiranje,
ob udeležbi
STAS d.o.o.,
SODIŠČE (deseti senat),
v sestavi D. Gratsias (poročevalec), predsednik senata, I. Jarukaitis, predsednik četrtega senata, in Z. Csehi, sodnik,
generalni pravobranilec: P. Pikamäe,
sodni tajnik: A. Calot Escobar,
na podlagi pisnega postopka,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
|
– |
za Povjerenik za informiranje Z. Pičuljan, agent, |
|
– |
za hrvaško vlado G. Vidović Mesarek, agentka, |
|
– |
za češko vlado J. Očková, M. Smolek in J. Vláčil, agenti, |
|
– |
za avstrijsko vlado A. Posch in J. Schmoll, agenta, |
|
– |
za Evropsko komisijo U. Małecka, M. Mataija in G. Meessen, agenti, |
na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,
izreka naslednjo
Sodbo
|
1 |
Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 1(2) in člena 2 Direktive (EU) 2019/1024 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o odprtih podatkih in ponovni uporabi informacij javnega sektorja (UL 2019, L 172, str. 56). |
|
2 |
Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo HP – Hrvatska pošta d.d. (v nadaljevanju: HP) in Povjerenik za informiranje (informacijski pooblaščenec, Hrvaška) v zvezi z zahtevo za informacije, ki je bila predložena družbi HP in katere namen je bil zlasti posredovanje pogodb o gradnji, položajev del in primopredajnih zapisnikov za gradnje. |
Pravni okvir
Pravo Unije
|
3 |
V uvodnih izjavah 9, 13, 23 in 70 Direktive 2019/1024 je navedeno:
[…]
[…]
[…]
|
|
4 |
Člen 1 te direktive, naslovljen „Predmet urejanja in področje uporabe“, določa: „1. Da se spodbudi uporaba odprtih podatkov ter inovacije pri izdelkih in storitvah, ta direktiva določa nabor minimalnih pravil, ki urejajo ponovno uporabo in praktične ureditve za olajšanje ponovne uporabe:
2. Ta direktiva se ne uporablja za: […]
[…]
[…]
[…] 3. Ta direktiva temelji na režimih dostopa Unije in na nacionalnih režimih dostopa ter ne posega vanje. […] 7. Ta direktiva ureja ponovno uporabo obstoječih dokumentov, ki jih hranijo organi javnega sektorja in javna podjetja držav članic […].“ |
|
5 |
Člen 2 Direktive 2019/1024, naslovljen „Opredelitev pojmov“, določa: „V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
[…]
[…]
[…].“ |
Hrvaško pravo
|
6 |
Člen 5 zakon o pravu na pristup informacijama (zakon o pravici do dostopa do informacij) (Narodne novine, št. 25/13, 85/15 in 69/22, v nadaljevanju: zakon o dostopu do informacij) določa: „V tem zakonu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov: […]
[…]
[…].“ |
|
7 |
Člen 15 tega zakona, ki je v njegovem poglavju IV, naslovljenem „Omejitve pravice do dostopa do informacij“, določa: „[…] (2) Organi javne oblasti lahko omejijo dostop do informacije: […]
[…] (4) Organi javne oblasti lahko omejijo dostop do informacij, če je:
[…]
[…]“ |
|
8 |
Člen 27 navedenega zakona, ki je del poglavja VI tega zakona, naslovljenega „Ponovna uporaba informacij“, določa: „[…]
[…]
[…]“ |
|
9 |
Člen 29 zakona o dostopu do informacij, naslovljen „Zahtevek za ponovno uporabo informacij in varstvo pravic uporabnikov“, določa: „(1) V zahtevku za ponovno uporabo informacij mora vlagatelj zahtevka poleg podatkov iz člena 18(3) tega zakona navesti informacije, ki jih želi ponovno uporabiti, obliko in način, kako želi prejeti vsebino zahtevanih informacij, ter namen uporabe informacij (komercialna ali nekomercialna uporaba). (2) Od naslednjih subjektov se ne zahteva, da ugodijo zahtevku za ponovno uporabo informacij: […]
[…] (7) Zoper sklep o ponovni uporabi informacij je mogoče pri [informacijskem p]ooblaščencu vložiti pritožbo v 15 dneh od vročitve sklepa. Zoper sklep [informacijskega p]ooblaščenca ni pravnega sredstva, mogoče pa je sprožiti upravni spor pred Visoki upravni sud [(višje upravno sodišče, Hrvaška)]. […]“ |
Spor o glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje
|
10 |
Družba HP, ki je v stoodstotni lasti Republike Hrvaške, je izvajalka univerzalne poštne storitve v tej državi članici. Poleg tega opravlja tudi gospodarske dejavnosti. |
|
11 |
Družba HP je prejela zahtevo za informacije, katere predmet so bile med drugim pogodbe o gradnji, položaji del in primopredajni zapisniki za gradnje. |
|
12 |
Ker je družba HP to zahtevo zavrnila, je bila zoper to odločbo o zavrnitvi vložena pritožba pri informacijskem pooblaščencu, ki je družbi HP odredil, naj navedeni zahtevi ugodi. |
|
13 |
Visoki upravni sud (višje upravno sodišče), pri katerem je družba HP vložila pritožbo zoper ta sklep informacijskega pooblaščenca, je zadevo vrnilo zadnjenavedemu v ponovno odločanje z obrazložitvijo, da se je na dan, ko je ta pooblaščenec izdal navedeni sklep, iztekel rok, določen za prenos Direktive 2019/1024, in da je treba obveznost sporočanja, ki jo je navedeni pooblaščenec naložil HP, preučiti ob upoštevanju novih opredelitev in izjem, določenih v tej direktivi. |
|
14 |
Informacijski pooblaščenec je v ponovljenem postopku družbi HP ponovno odredil, naj posreduje zahtevane informacije. |
|
15 |
Družba HP je zoper ta sklep vložila tožbo pri Visoki upravni sud (višje upravno sodišče), ki je predložitveno sodišče. |
|
16 |
Družba HP v utemeljitev tožbe med drugim trdi, da Direktiva 2019/1024 v hrvaško pravo ni bila pravilno prenesena, ker naj pojem „javni organ“ v smislu zakona o dostopu do informacij ne bi imel enakega obsega kot pojem „javno podjetje“ v smislu člena 2, točka 3, te direktive. Poleg tega naj bi se ta opredelitev iz navedene direktive uporabljala tako za ponovno uporabo informacij kot za pravico do dostopa do informacij. Družba HP nazadnje navaja, da so informacije, katerih predložitev ji je bila odrejena, povezane z njeno sektorsko dejavnostjo in da so poslovne skrivnosti. |
|
17 |
Informacijski pooblaščenec pa trdi, da se spor o glavni stvari ne nanaša na uveljavljanje pravice do ponovne uporabe informacij, temveč na uveljavljanje pravice do dostopa do informacij. Direktiva 2019/1024 pa naj bi urejala odprte podatke in ponovno uporabo informacij javnega sektorja, ne pa pravice do dostopa do informacij. |
|
18 |
Predložitveno sodišče meni, da mora za rešitev spora, o katerem odloča, odločiti o vprašanju, ali je bila družba HP v okviru postopka v glavni stvari dolžna posredovati informacije, ki se ne nanašajo neposredno na opravljanje storitev splošnega pomena, kar naj bi med drugim pomenilo določitev obsega pojma „ponovna uporaba“ informacij v smislu Direktive 2019/1024. |
|
19 |
V teh okoliščinah je Visoki upravni sud (višje upravno sodišče) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:
|
Postopek pred Sodiščem
|
20 |
Predlog Visoki upravni sud (višje upravno sodišče), naj se ta zadeva obravnava po hitrem postopku iz člena 105 Poslovnika Sodišča, je bil s sklepom predsednika Sodišča z dne 27. julija 2023, HP – Hrvatska pošta (C‑336/23, EU:C:2023:617), zavrnjen. |
Vprašanja za predhodno odločanje
|
21 |
Najprej je treba na eni strani poudariti, da je iz predložitvene odločbe razvidno, da se je zahteva, ki je podlaga za spor o glavni stvari in ki je navedena v točki 11 te sodbe, nanašala le na dostop do dokumentov, ki jih ima organ javnega sektorja, ne da bi bil njen namen ponovna uporaba teh dokumentov. |
|
22 |
Na drugi strani je iz te odločbe razvidno, da je po mnenju predložitvenega sodišča upoštevni datum za določitev prava, ki se ratione temporis uporablja za spor o glavni stvari, datum, ko je informacijski pooblaščenec sprejel sklep, s katerim je bilo družbi HP odrejeno, naj ugodi tej zahtevi, to je datum, ko se je iztekel rok, določen za prenos Direktive 2019/1024. |
|
23 |
V zvezi s tem je treba spomniti, da iz ustaljene sodne prakse izhaja, da vprašanja v zvezi z razlago prava Unije nacionalna sodišča zastavijo v pravnem in dejanskem okviru, za opredelitev katerega so odgovorna sama in katerega pravilnosti Sodišče ne preverja (sodba z dne 27. aprila 2023, M. D. (Prepoved vstopa na Madžarsko), C‑528/21, EU:C:2023:341, točka 55 in navedena sodna praksa). |
|
24 |
Predložitveno sodišče tako z vprašanji, ki jih je treba obravnavati skupaj, v bistvu sprašuje, ali je treba Direktivo 2019/1024 razlagati tako, da zahteva za dostop do dokumentov, ki jih ima organ javnega sektorja, spada na njeno področje uporabe. |
|
25 |
V zvezi s tem je treba poudariti, da je namen Direktive 2019/1024, kot je razvidno iz njenega člena 1(1) v povezavi z njenimi uvodnimi izjavami 9, 13 in 70, spodbujati uporabo odprtih podatkov in ustvarjati pogoje, ki bodo na ravni Unije in v državah članicah prispevali k razvoju proizvodov in storitev z digitalno vsebino, ki temeljijo na dokumentih javnega sektorja, da bi se izboljšalo delovanje notranjega trga. |
|
26 |
V ta namen ta direktiva določa nabor minimalnih pravil, ki urejajo ponovno uporabo in praktične ureditve za spodbujanje ponovne uporabe dokumentov, ki jih hranijo organi javnega sektorja držav članic in nekatera javna podjetja, ter ponovne uporabe raziskovalnih podatkov. |
|
27 |
V skladu s členom 2, točka 11, navedene direktive „ponovna uporaba“ pomeni uporabo takih dokumentov s strani fizičnih ali pravnih oseb za komercialne ali nekomercialne namene, ki so različni od prvotnega namena v okviru javne naloge ali zagotavljanja storitev v splošnem interesu, za katerega so bili dokumenti izdelani. |
|
28 |
Čeprav „ponovna uporaba“ v smislu Direktive 2019/1024 predpostavlja dostop do zadevnih dokumentov, pa gre za očitno različni dejanji (glej po analogiji sodbo z dne 27. oktobra 2011, Komisija/Poljska, C‑362/10, EU:C:2011:703, točka 54). |
|
29 |
Ta direktiva pa, kot je navedeno v njenem členu 1(7), ureja ponovno uporabo obstoječih dokumentov, ki jih hranijo organi javnega sektorja in javna podjetja držav članic, vendar ne določa nobene obveznosti glede dostopa do dokumentov. |
|
30 |
V skladu s členom 1(3) Direktive 2019/1024 v povezavi z njeno uvodno izjavo 23 namreč ta direktiva temelji na režimih dostopa Unije in nacionalnih režimih dostopa ter ne posega vanje. Člen 1(2)(d) in (f) navedene direktive poleg tega določa, da se ta direktiva ne uporablja za dokumente, do katerih zaradi režima dostopa v državah članicah ni dostopa ali je dostop omejen. |
|
31 |
Tako Direktiva 2019/1024 ne določa pravice dostopa do dokumentov javnega sektorja, ampak je v njej predpostavljeno, da taka pravica obstaja v pravu držav članic ali pravu Unije, tako da pogoji za dostop do teh dokumentov ne spadajo na njeno področje uporabe (glej po analogiji sodbo z dne 14. novembra 2018, NKBM, C‑215/17, EU:C:2018:901, točka 32). |
|
32 |
Glede na zgornje preudarke je treba na postavljena vprašanja odgovoriti, da je treba Direktivo 2019/1024 razlagati tako, da zahteva za dostop do dokumentov, ki jih ima organ javnega sektorja, ne spada na njeno področje uporabe. |
Stroški
|
33 |
Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo. |
|
Iz teh razlogov je Sodišče (deseti senat) razsodilo: |
|
Direktivo (EU) 2019/1024 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o odprtih podatkih in ponovni uporabi informacij javnega sektorja |
|
je treba razlagati tako, da |
|
zahteva za dostop do dokumentov, ki jih ima organ javnega sektorja, ne spada na njeno področje uporabe. |
|
Podpisi |
( *1 ) Jezik postopka: hrvaščina.