European flag

Uradni list
Evropske unije

SL

Serija L


2024/2033

29.7.2024

SKLEP KOMISIJE (EU) 2024/2033

z dne 21. septembra 2023

o ukrepu SA.39451 (2015/C) (ex 2015/NN), ki ga je Italija izvedla za Banca Tercas

(notificirano pod dokumentarno številko C(2024) 6281)

(Besedilo v italijanskem jeziku je edino verodostojno)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prvega pododstavka člena 108(2),

ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru in zlasti člena 62(1), točka (a), Sporazuma,

po pozivu vsem zainteresiranim stranem, naj predložijo svoje pripombe v skladu z navedenimi določbami (1), in ob upoštevanju teh pripomb,

ob upoštevanju naslednjega:

1.   POSTOPEK

(1)

Komisija je na podlagi poročanja medijev ter informacij na spletnih mestih banke Tercas – Cassa di Risparmio della Provincia di Teramo S.p.A (v nadaljnjem besedilu: Tercas) in italijanskega sistema jamstva za vloge Fondo interbancario di tutela dei depositi (FITD), ugotovila, da je FITD ukrepal v podporo navedeni banki (v nadaljnjem besedilu: podporni ukrep FITD).

(2)

Komisija je 8. avgusta in 10. oktobra 2014 od Italije zahtevala informacije. Italija je na zahtevo odgovorila 16. septembra in 14. novembra 2014.

(3)

Komisija je z dopisom z dne 27. februarja 2015 (v nadaljnjem besedilu: sklep o začetku postopka) Italijo obvestila o svoji odločitvi, da v zvezi z zadevnimi ukrepi začne postopek iz člena 108(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

(4)

Sklep o začetku postopka je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije (2) . Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo svoje pripombe v zvezi z zadevnimi ukrepi.

(5)

Komisija je pripombe Italije prejela 2. aprila 2015.

(6)

Komisija je 22. maja 2015 prejela pripombe dveh zainteresiranih strani, in sicer bank Tercas in Banca Popolare di Bari S.C.p.A. (BPB).

(7)

Istega dne je Komisija prejela pripombe italijanske centralne banke Banca d‘Italia (BI) in FITD.

(8)

Komisija je 9. junija 2015 pripombe iz uvodnih izjav 6 in 7 posredovala Italiji ter ji dala možnost, da odgovori nanje. Italija je Komisijo obvestila, da nima komentarjev v zvezi s pripombami.

(9)

Komisija, Italija in zainteresirani strani so se sestale 13. avgusta in 17. septembra 2015. Italija je na teh sestankih nadalje pojasnila argumente, ki jih je navedla v prejšnjih uradnih sporočilih.

(10)

Komisija je s Sklepom Komisije (EU) 2016/1208 (3) ugotovila, da ukrepi, ki jih je FITD sprejel v korist banke Tercas, pomenijo državno pomoč, ki je nezdružljiva z notranjim trgom, in je odredila vračilo navedene pomoči.

(11)

Italija, BPB in FITD so ob podpori BI 4. marca, 29. aprila in 1. maja 2016 pri Splošnem sodišču vložili tožbe za razglasitev ničnosti Sklepa (EU) 2016/1208.

(12)

Splošno sodišče je s sodbo z dne 19. marca 2019 v združenih zadevah T-98/16, T-196/16 in T-198/16 (4) razglasilo Sklep(EU) 2016/1208 za ničen.

(13)

Nadaljnje izmenjave informacij med Komisijo in Italijo so potekale 20. decembra 2019, 30. januarja 2020 in 19. februarja 2020.

(14)

Sodišče je s sodbo z dne 2. marca 2021 v zadevi C-425/19 P (5) zavrnilo pritožbo, ki jo je Komisija vložila zoper sodbo v združenih zadevah T-98/16, T-196/16 in T-198/16.

2.   OZADJE IN PODROBEN OPIS UKREPOV

2.1   Tercas

(15)

Banka Tercas je bila holding v bančni skupini, ki je delovala predvsem v deželi Abruci. Ob koncu leta 2011 je bila glavna delničarka holdinga fundacija Fondazione Tercas, ki je takrat imela 65-odstotni delež v holdingu.

(16)

Ob koncu leta 2011 sta skupino sestavljala holding in Banca Caripe S.p.A. (v nadaljnjem besedilu: Caripe), regionalna banka, ki je delovala predvsem v deželi Abruci ter ki jo je banka Tercas pridobila konec leta 2010 (z 90-odstotnim deležem) in jo konsolidirala v svojih računovodskih poročilih.

(17)

Ob koncu leta 2011 je bilančna vsota banke Tercas znašala 5,3 milijarde EUR, neto posojila strankam so znašala 4,5 milijarde EUR, vloge strank pa 2,7 milijarde EUR, banka je imela 165 podružnic in 1 225 zaposlenih.

(18)

BI je 17. aprila 2012 po pregledu banke Tercas (6) italijanskemu ministrstvu za gospodarstvo in finance predlagala, naj da banko pod posebno upravo v skladu s členom 70 italijanskega zakona o bančništvu (7) (Testo Unico Bancario – TUB).

(19)

Italijansko ministrstvo za gospodarstvo in finance je 30. aprila 2012 izdalo odlok o uvedbi posebne uprave za banko Tercas (8). BI je imenovala posebnega upravitelja, da bi ugotovil stanje, popravil nepravilnosti in spodbujal koristne rešitve v interesu vlagateljev. Posebni upravitelj je položaj nastopil 4. maja 2012.

(20)

Posebni upravitelj banke Tercas je ocenil različne možnosti za rešitev težav banke Tercas. Sprva je obravnaval dve možnosti za dokapitalizacijo banke Tercas, bodisi s posredovanjem Fondazione Tercas (glavne delničarke banke Tercas) bodisi s posredovanjem banke Credito Valtellinese (delničarke s 7,8-odstotnim deležem), vendar je obe možnosti opustil.

(21)

Oktobra 2013 je posebni upravitelj banke Tercas v dogovoru z BI vzpostavil stike z banko BPB, ki je izrazila zanimanje za to, da bi banki Tercas zagotovila kapital, pod pogojem, da se izvede skrbni pregled sredstev bank Tercas in Caripe ter da FITD v celoti krije negativni lastniški kapital banke Tercas.

(22)

Posebni upravitelj banke Tercas je 25. oktobra 2013 FITD na podlagi člena 29 statuta FITD (9) predložil zahtevo za podporni ukrep v višini do 280 milijonov EUR, ki vključuje dokapitalizacijo za kritje negativnega lastniškega kapitala banke Tercas na dan 30. septembra 2013 in zavezo FITD za pridobitev oslabljenih sredstev.

(23)

Izvršni odbor FITD se je na seji 28. oktobra 2013 odločil, da bo v skladu s členom 96b(1), točka (d), TUB sprejel ukrep v podporo banki Tercas v znesku do 280 milijonov EUR. Svet FITD je ratificiral ukrep 29. oktobra 2013.

(24)

FITD je 30. oktobra 2013 BI zaprosil za odobritev za izvedbo navedenega podpornega ukrepa. BI ga je 4. novembra 2013 odobrila FITD. Vendar FITD podpornega ukrepa na koncu ni izvedel.

(25)

Skrbni pregled sredstev bank Tercas in Caripe se je zaključil 18. marca 2014 z nestrinjanjem strokovnjakov FITD in strokovnjakov bančne skupine, ki jo nadzira holding BPB. Zadevo je rešil arbiter, ki je bil izbran na predlog BI. Pri skrbnem pregledu so bile ugotovljene dodatne oslabitve sredstev.

(26)

FITD je 1. julija 2014 BI predložil drugo prošnjo za dovoljenje za odobritev podpornega ukrepa banki Tercas pod spremenjenimi pogoji.

(27)

BI je 7. julija 2014 odobrila ta podporni ukrep pod spremenjenimi pogoji (10).

(28)

BI je posebnega upravitelja banke Tercas pooblastila, da za 27. julij 2014 skliče izredno skupščino delničarjev za sprejetje odločitve o ukrepih za kritje izgub, nastalih med posebno upravo, in o sočasnem povečanju kapitala v višini 230 milijonov EUR, ki naj bi ga vpisala BPB.

(29)

Izgube banke Tercas so v obdobju od 1. januarja 2012 do 31. marca 2014 znašale 603 milijone EUR. Po celotnem odpisu preostalega kapitalskega položaja v znesku 337 milijonov EUR je imela banka Tercas 31. marca 2014 negativni neto lastniški kapital, ki je znašal –266 milijonov EUR.

(30)

Skupščina delničarjev banke Tercas se je 27. julija 2014 odločila za (11):

(a)

delno kritje izgub, med drugim z zmanjšanjem kapitala na nič z razveljavitvijo vseh navadnih delnic v obtoku;

(b)

povečanje kapitala na 230 milijonov EUR z izdajo novih navadnih delnic, ponujenih izključno BPB. Navedeno povečanje kapitala je bilo izvedeno 27. julija 2014 in plačano, s čimer je bil delno plačan kredit BPB za banko Tercas v višini 480 milijonov EUR (ki ustreza posojilu, ki ga je BPB odobrila 5. novembra 2013).

(31)

Banka Tercas je septembra 2014 dokapitalizirala svojo hčerinsko družbo Caripe s kapitalsko injekcijo v višini 75 milijonov EUR.

(32)

Posebna uprava banke Tercas se je končala 1. oktobra 2014, BPB pa je imenovala novo vodstvo.

(33)

Ob koncu posebne uprave 30. septembra 2014 so skupna sredstva banke Tercas znašala 2 994 milijonov EUR, vloge strank 2 198 EUR, neto znesek donosnih posojil 1 766 milijonov EUR, rezervacije za nedonosna posojila 716 milijonov EUR, skupni temeljni kapital pa 182 milijonov EUR.

(34)

BPB je marca 2015 vpisala novo povečanje kapitala banke Tercas v višini 135,4 milijona EUR (od tega 40,4 milijona EUR za hčerinsko družbo Caripe), da bi krila dodatne izgube, nastale v četrtem četrtletju leta 2014, pokrila stroške prestrukturiranja, nastale v letih 2015 in 2016, ter izboljšala kapitalske količnike banke Tercas.

2.2   BPB

(35)

BPB je bila holding bančne skupine, ki je delovala predvsem na jugu Italije. Ob koncu leta 2013 je bilančna vsota BPB znašala 10,3 milijarde EUR, posojila strankam so znašala 6,9 milijarde EUR, vloge strank 6,6 milijarde EUR, imela je 247 podružnic in 2 206 zaposlenih, njen količnik temeljnega kapitala je bil 8,1 %, količnik celotnega kapitala pa 11 %.

(36)

BPB je decembra 2014 izvedla povečanje kapitala v višini 500 milijonov EUR, in sicer z izdajo novih delnic v znesku do 300 milijonov EUR in izdajo podrejenega dolga kot dodatnega kapitala v višini do 200 milijonov EUR. S povečanjem kapitala sta se okrepila kapitalska količnika BPB, na katera je vplival prevzem banke Tercas.

2.3   Italijanski okvir za sisteme jamstva za vloge in FITD

(37)

V skladu z Direktivo 94/19/ES Evropskega parlamenta in Sveta (12), ki se je uporabljala ob izvedbi podpornega ukrepa FITD, lahko kreditna institucija prevzema vloge le, če je članica uradno priznanega sistema jamstva za vloge (13). V skladu s členom 96(1) TUB so „[i]talijanske banke […] članice enega od sistemov jamstva za vloge, ustanovljenih in priznanih v Italiji. Kreditne zadruge [banche di credito cooperativo] so članice sistema jamstva za vloge, ustanovljenega na njihovem področju. (14)“

(38)

Ob izvedbi podpornega ukrepa FITD sta v Italiji delovala dva sistema jamstva za vloge:

(a)

FITD, obvezen konzorcij, ustanovljen na podlagi zasebnega prava, ki je bil edini ustanovljeni in priznani italijanski sistem jamstva za vloge, v katerega so se lahko včlanile banke, ki niso kreditne zadruge. V skladu s členom 2 statuta FITD, ki ga je odobrila BI, so „[č]lanice sklada […] italijanske banke, razen kreditnih zadrug“;

(b)

Fondo di Garanzia dei Depositanti del Credito Cooperativo, zakonsko predpisan sistem jamstva za vloge, v katerega so se lahko včlanile samo kreditne zadruge, za katere je bil tudi obvezen.

(39)

V skladu s členom 96a TUB in členom 29 statuta FITD je lahko FITD pod nekaterimi pogoji izvedel podporne ukrepe v korist članic, za katere se je izvajala posebna uprava.

(40)

Takšni ukrepi so se financirali naknadno s prispevki bank članic. Znesek posameznih prispevkov je bil določen v skladu z ustreznimi zakonskimi določbami (15) in sorazmerno z zneskom kritih vlog, ki so jih imele posamezne banke. Prispevki niso bili vknjiženi neposredno v bilanco stanja FITD, temveč na ločenih računih za vsak zadevni ukrep.

(41)

Odločitve o izvedbi podpornih ukrepov sta sprejemala dva upravljavska organa FITD:

(a)

svet (16), ki je odločitev sprejel z absolutno večino članov, prisotnih na seji, na kateri je bila sprejeta odločitev. Predsednika sveta so imenovali člani sveta. Navadni člani sveta so bili izbrani sorazmerno s številom kritih vlog posameznih bank, kar pomeni, da so imele prednost tiste z večjimi prispevki, pri čemer pa je bilo zagotovljeno, da so zastopane tudi manjše banke (17). Navadnih članov sveta je bilo takrat 23, večina pa jih je zastopala največje banke članice (18), pri čemer so imele banke Unicredit, Intesa Sanpaolo in Monte dei Paschi di Siena po dva predstavnika. Član sveta je bil tudi predsednik Associazione Bancaria Italiana (ABI);

(b)

izvršni odbor (19), ki je odločitev sprejel z večino članov, prisotnih na seji, na kateri je bila odločitev sprejeta. Sestavljali so ga predsednik sveta, namestnik predsednika sveta, ki je bil tudi namestnik predsednika odbora, in šest drugih članov sveta.

(42)

Za odločanje o podpornih ukrepih v obliki financiranja in jamstev je bil pristojen izvršni odbor (20), odločitve o pridobitvi deležev v lastniškem kapitalu in drugi tehnični podpori pa je sprejemal svet na predlog izvršnega odbora (21).

2.4   Preiskovani ukrepi

(43)

Podporni ukrep FITD, ki ga je BI odobrila 7. julija 2014, je zajemal naslednje ukrepe (v nadaljnjem besedilu: ukrepi, ki jih je sprejel FITD):

(a)

ukrep 1: nepovratni prispevek v višini 265 milijonov EUR za kritje negativnega lastniškega kapitala banke Tercas;

(b)

ukrep 2: jamstvo v vrednosti 35 milijonov EUR (za največ tri leta) za kritje kreditnega tveganja, povezanega z izpostavljenostma banke Tercas. Navedeni izpostavljenosti (dve posojili z odplačilom v enkratnem znesku in datumom zapadlosti 31. marca 2015) so dolžniki v celoti odplačali ob zapadlosti, zato je jamstvo preteklo, ne da bi bilo uveljavljeno;

(c)

ukrep 3: jamstvo v vrednosti do 30 milijonov EUR za kritje dodatnih stroškov, nastalih zaradi plačila davka na ukrep 1. Takšna plačila davka bi bila potrebna, če za ukrep 1 ne bi veljala oprostitev davka v skladu z italijansko zakonodajo. V skladu z zadevno italijansko zakonodajo bi morala Evropska komisija odobriti zadevno oprostitev davka za ukrepe FITD (22). FITD je banki Tercas izplačal celotni znesek 30 milijonov EUR, preden je Komisija sprejela odločitev o navedeni oprostitvi plačila davka.

2.5   Sklep (EU) 2016/1208

(44)

Komisija je v Sklepu (EU) 2016/1208 ugotovila, da ukrepi, ki jih je sprejel FITD, vključujejo nezakonito državno pomoč banki Tercas, ter odredila takojšnje in učinkovito vračilo navedene pomoči.

(45)

Komisija je zlasti v zvezi z oceno pripisljivosti ukrepa, ki ga je sprejel FITD, Italiji v Sklepu (EU) 2016/1208 opozorila, da je Sodišče v svoji sodbi v zadevi Stardust Marine (23) pojasnilo, da je mogoče o tem, ali je ukrep pomoči, ki ga je sprejel subjekt, ki je na prvi pogled neodvisen in ni del države, pripisljiv državi, sklepati na podlagi nabora kazalnikov, ki izvirajo iz okoliščin zadeve. Eden od takih kazalnikov je dejstvo, da zadevni subjekt ne more sprejeti izpodbijane odločitve, ki domnevno vključuje državno pomoč, ne da bi pred tem upošteval zahteve ali navodila javnih organov. V nekaterih okoliščinah so lahko za ugotovitev, da je ukrep pomoči, ki ga je sprejelo javno podjetje, pripisljiv državi, pomembni drugi kazalniki (uvodni izjavi 115 in 116 Sklepa (EU) 2016/1208).

(46)

Na podlagi navedenega je Komisija menila, da je med drugim mogoče iz naslednjih elementov, obravnavanih skupaj kot celota, sklepati, da so ukrepi, ki jih je sprejel FITD, pripisljivi Italiji:

(a)

FITD je bilo v skladu z zakonodajo podeljeno javno pooblastilo za zaščito prihrankov in vlagateljev, ki se je izražalo v različnih oblikah ukrepov. Določbe TUB, v skladu s katerimi je FITD lahko uporabljal sredstva, pridobljena od bank članic, za različne vrste ukrepov podpore, kot v obravnavani zadevi, je bilo treba razumeti kot izraz tega javnega pooblastila (uvodne izjave 117 do 121 Sklepa (EU) 2016/1208).

Čeprav je bil FITD konzorcij, ki ga ureja zasebno pravo, zgolj dejstva, da je bil ustanovljen kot subjekt na podlagi splošnega prava, ni bilo mogoče šteti za zadostno za izključitev, da je mogoče ukrep, ki ga je sprejel tak subjekt, pripisati državi. Načelna avtonomija podjetja ne preprečuje vključenosti države v praksi (uvodna izjava 122 Sklepa (EU) 2016/1208).

Vsekakor je imela BI v skladu z zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo pooblastila in sredstva za zagotovitev, da so vsi ukrepi, ki jih sprejme FITD kot sistem jamstva za vloge, priznan na podlagi TUB, skladni z njegovim javnim pooblastilom in prispevajo k zaščiti vlagateljev. Zato je morala BI odobriti vsak tak ukrep FITD na podlagi njegove vsebine, pri čemer je morala presoditi, ali je skladen z javnim pooblastilom FITD na podlagi TUB (uvodni izjavi 123 in 124 Sklepa (EU) 2016/1208);

(b)

BI je imela na podlagi TUB široka pooblastila v zvezi s FITD, italijanski javni organi pa so imeli različna pooblastila v zvezi s sprejemanjem ukrepov, kot so obravnavani ukrepi, ki so se lahko sprejeli samo za banke pod posebno upravo. Pooblaščeni so bili za začetek navedenih ukrepov na zahtevo posebnega upravitelja (javnega uslužbenca, ki ga imenuje in nadzoruje BI) in vplivanje nanje ob upoštevanju pooblastila BI, da jih vsebinsko odobri, in navzočnosti javnih organov na vseh zadevnih sejah za sprejemanje odločitev, na katerih so lahko izrazili pomisleke (uvodne izjave 127 do 130 Sklepa (EU) 2016/1208);

(c)

italijanski javni organi so izvajali svoja pooblastila v zvezi s sprejetjem zadevnih ukrepov. Iz ustreznih dokumentov, ki jih je predložila Italija, je razvidno, da je BI odobrila ukrepe, ki jih je sprejel FITD, ob upoštevanju interesov vlagateljev in strank v smislu ustreznih določb TUB ter torej v skladu s posebnimi določbami nacionalne javne politike. Pogajanja med posebnim upraviteljem banke Tercas in BPB so potekala „ob usklajevanju z BI“. Poleg tega je BI FITD pozvala, naj z BPB doseže uravnotežen sporazum (uvodna izjava 131 Sklepa (EU) 2016/1208).

Komisija je na podlagi teh elementov ter elementov iz točk (a) in (b) ugotovila, da sta bila cilj in namen zadevnega ukrepa podrobno določena z javnim pooblastilom FITD na podlagi TUB, vsebinsko pa so ju nadzorovali javni organi (uvodna izjava 132 Sklepa (EU) 2016/1208).

(47)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da navedeni elementi zaradi vsebine, usmerjenosti in predmeta obravnavanih ukrepov kažejo, da je verjetnost, da javni organi niso sodelovali pri njihovem sprejetju, majhna, ter da obstajajo zadostni kazalniki, ki kažejo, da so navedeni ukrepi pripisljivi državi in so se financirali iz državnih sredstev. Tudi če je bilo načeloma mogoče, da nekateri od zgoraj navedenih elementov, obravnavani posamično, sami po sebi niso zadostovali za ugotovitev, da so ukrepi pripisljivi državi, je ta nabor kazalnikov, obravnavan kot celota, kazal, da so ukrepi pripisljivi Italiji (uvodne izjave 143, 144 in 145 Sklepa (EU) 2016/1208).

2.6   Povzetek ustreznih sodnih postopkov

2.6.1   Razglasitev ničnosti Sklepa (EU) 2016/1208 s strani Splošnega sodišča: sodba v združenih zadevah T-98/16, T-196/16 in T-198/16

(48)

Splošno sodišče je s sodbo v združenih zadevah T-98/16, T-196/16 in T-198/16 razglasilo Sklep (EU) 2016/1208 za ničen, ker ni bil izpolnjen prvi pogoj za opredelitev pomoči kot „državna pomoč“ v smislu člena 107(1) PDEU, tj. da pomoč dodeli država ali se dodeli iz državnih sredstev.

(49)

Zlasti v zvezi s pripisljivostjo ukrepov, ki jih je sprejel FITD, Italiji, je Splošno sodišče po analizi dokazov, na katere se je oprla Komisija, ugotovilo, da Komisija ni pravno zadostno dokazala, da so bili italijanski javni organi vpleteni v sprejetje navedenih ukrepov niti da jih je mogoče pripisati državi v smislu člena 107(1) PDEU (24).

(50)

Splošno sodišče je ocenilo zlasti obseg javnega pooblastila, podeljenega FITD, in njegovo avtonomijo pri sprejemanju ukrepov.

(51)

Splošno sodišče je ugotovilo, da so bili ukrepi, ki jih je sprejel FITD, namenjeni predvsem uresničevanju zasebnih interesov bank članic FITD, in čeprav lahko navedeni zasebni interesi sovpadajo z javnim interesom, to samo po sebi ne pove ničesar o morebitni vpletenosti javnih organov v sprejetje ukrepa (25). Poleg tega je navedlo, da se v nasprotju z mnenjem Komisije iz Sklepa (EU) 2016/1208 z ukrepi, ki jih je sprejel FITD, ni izvajalo javno pooblastilo, podeljeno z italijansko zakonodajo. Javno pooblastilo, podeljeno FITD, je obsegalo izključno to, da kot sistem jamstva za vloge izplača vlagatelje v primeru prisilne likvidacije banke članice FITD (26).

(52)

Splošno sodišče je navedlo tudi, da ni nobenega strukturnega elementa, ki bi povezoval FITD z italijanskimi javnimi organi in da Komisija ni dokazala vpletenosti italijanskih javnih organov v sprejetje zadevnih ukrepov (27).

(53)

V zvezi s tem je Splošno sodišče najprej menilo, da dovoljenje BI za ukrepe, ki jih je FITD sprejel v korist banke Tercas, ni kazalnik, na podlagi katerega bi bilo mogoče zadevne ukrepe pripisati Italiji, saj je država v zvezi s tem zgolj spremljala skladnost ukrepov z regulativnim okvirom zaradi bonitetnega nadzora (28). Drugič, Splošno sodišče je menilo, da prisotnost predstavnikov BI na sejah upravljavskih organov FITD ni zadosten dokaz, da so ukrepi pripisljivi državi, saj so bili ti predstavniki le opazovalci brez glasovalne pravice in niso mogli dajati nasvetov (29). Tretjič, Splošno sodišče je menilo, da Komisija ni navedla nobenega elementa, ki bi dokazoval, da je BI odločilno vplivala na pogajanja med FITD na eni strani ter holdingom BPB in posebnim upraviteljem na drugi ter da je BI uporabila svoje stike s FITD, da bi odločilno vplivala na vsebino zadevnih ukrepov. Splošno sodišče je ugotovilo, da so ti stiki BI zgolj omogočili, da se je seznanila z razvojem zadeve kot pristojni nadzorni organ, in da niso vplivali na odločitev FITD, da sprejme ukrepe v korist banke Tercas (30). Nazadnje, Splošno sodišče je menilo, da vloga posebnega upravitelja v tem postopku ne more postaviti pod vprašaj avtonomije FITD pri odločanju o morebitnemu posredovanju. Poleg tega predloženi elementi niso dokazovali, da je posebni upravitelj predložil zahtevo za posredovanje FITD na podlagi navodil BI (31).

(54)

Glede na navedeno je Splošno sodišče ugotovilo, da Komisija ni pravno zadostno dokazala, da so bili italijanski javni organi vpleteni v sprejetje ukrepov FITD in da je zato te ukrepe mogoče pripisati državi v smislu člena 107(1) PDEU.

(55)

Komisija je zoper sodbo v združenih zadevah T-98/16, T-196/16 in T-198/16, s katero je bil Sklep (EU) 2016/1208 razglašen za ničen, vložila pritožbo.

2.6.2   Sodba Sodišča, s katero je bila zavrnjena pritožba Komisije

(56)

Sodišče je s sodbo v zadevi C-425/19 P zavrnilo pritožbo, ki jo je Komisija vložila zoper sodbo v združenih zadevah T-98/16, T-196/16 in T-198/16.

(57)

V zvezi s pripisljivostjo ukrepov, ki jih je sprejel FITD, Italiji je Sodišče navedlo, da Splošno sodišče ni napačno presodilo, da na podlagi dokazov, ki jih je Komisija predložila, da bi dokazala vpliv italijanskih javnih organov na FITD, zadevnih ukrepov Italiji ni mogoče pripisati Italiji.

(58)

Sodišče je menilo, da Splošno sodišče od Komisije ni zahtevalo, naj v zvezi s pripisljivostjo ukrepa državi izpolni višji dokazni standard zgolj zato, ker je FITD zasebni subjekt, ampak je izpeljalo posledice iz objektivnih razlik med položajem, v katerem je subjekt, ki dodeljuje pomoč, javno podjetje, in položajem, v katerem je ta subjekt zaseben. Sodišče je v zvezi s tem pojasnilo, da ustrezni dokazi za pripisljivosti ukrepa izhajajo iz okoliščin zadeve in okvira, v katerem je bil ta ukrep sprejet, pri čemer je to, da med zadevnim subjektom in državo ni kapitalske povezave, s tega vidika pomembno (32).

(59)

Sodišče je opozorilo tudi, da njegove sodne prakse v zvezi s pojmom „pojavna oblika države“, ki je bil oblikovan, da bi se lahko posamezniki sklicevali na brezpogojne in dovolj natančne določbe direktive, ki ni bila prenesena ali ki ni bila pravilno prenesena, zoper organizacije ali subjekte, ki so pod pristojnostjo oziroma nadzorom države, ni mogoče uporabiti za vprašanje pripisljivosti ukrepov pomoči državi v smislu člena 107(1) PDEU (33).

(60)

Poleg tega je Sodišče ugotovilo, da je Splošno sodišče opravilo celovito analizo dokazov, ki jih je predložila Komisija. Splošno sodišče je na podlagi analize vseh dokazov, na katere se je oprla Komisija, umeščenih v ustrezne okoliščine, ugotovilo, da je Komisija napačno uporabila pravo, ko je trdila, da je dokazala, da so italijanski organi izvajali znaten javni nadzor pri določitvi ukrepov, ki jih je FITD sprejel v korist banke Tercas (34).

3.   USTREZNE PRIPOMBE ZAINTERESIRANIH STRANI

(61)

Zainteresirane strani so po sprejetju sklepa o začetku postopka predložile pripombe. V tem oddelku so povzete samo pripombe v zvezi z oceno pripisljivosti zadevnih ukrepov državi in zato ne odraža vseh prejetih pripomb.

3.1   Pripombe Italije

(62)

Kar zadeva pripisljivost ukrepov, ki jih je sprejel FITD, Italiji, je Italija utemeljila svojo analizo na preskusu pripisljivosti, kot je bil oblikovan v sodbi v zadevi Stardust Marine in ki po navedbah Italije v zadevnem primeru ni izpolnjen iz razlogov, opisanih v nadaljevanju.

(63)

Prvič, FITD je subjekt zasebnega prava in vse njegove odločitve sprejemajo njegovi upravljavski organi, katerih člani so predstavniki bank članic in so popolnoma samostojni. Postopek odločanja o takih podpornih ukrepih je bil popolnoma neodvisen in dejavno sodelovanje BI ali katerega koli drugega javnega organa ni bilo predpisano. Dejstva, da je predstavnik BI sodeloval na sejah upravljavskih organov FITD, ni bilo mogoče razlagati kot kazalnik dejavnega sodelovanja BI v postopku odločanja, saj je bila vloga predstavnika v celoti omejena na vlogo pasivnega opazovalca.

(64)

Italija je trdila še, da pooblastilo BI, da potrdi statut FITD in njegove spremembe ter odobri posamezne ukrepe, ni vplivalo na neodvisni postopek odločanja FITD, saj je bilo v skladu z TUB omejeno zgolj na naknadno odobritev, pri kateri BI ravna kot organ, ki nadzoruje in usmerja krizno upravljanje. Odločitev BI je pomenila odločitev o ratifikaciji, ki je bila omejena na formalno retrospektivno preverjanje zakonitosti „zasebne“ odločitve, ki je v vseh pogledih že končana. To analizo so potrdila dejstva in zlasti obrazložitev v odredbi, s katero je BI odobrila ukrepe, ki jih je sprejel FITD, in v kateri je BI priznala, da ni opravila preiskave vsebine odločitev FITD. Italija je v podporo navedenemu argumentu trdila, da zadevni primer vključuje jasne podobnosti z zadevo Sicilcassa (35), v kateri je Komisija ugotovila, da zadevni ukrep ne pomeni državne pomoči glede na odločilno vlogo zasebnih subjektov.

(65)

Italija je v zvezi z dokazi, na katere se je Komisija sklicevala v sklepu o začetku postopka, trdila, da ne dokazujejo, da se je BI vmešala v postopek odločanja FITD. Po navedbah Italije posebni upravitelj kljub temu, da ga je imenovala BI, ni imel pooblastil, na podlagi katerih bi lahko neposredno vplival na odločitev FITD, da odobri financiranje banki v težavah. Namesto tega je ravnal kot upravitelj in pravni zastopnik banke pod posebno upravo in ne v imenu BI, kar pomeni, da je prevzel vsa pooblastila razrešenih upravljavskih organov, ki izhajajo iz zasebnega prava. Poleg tega je Italija izpodbijala obstoj znakov vmešavanja BI. Odlomek iz dopisa generalnega direktorja FITD z dne 28. maja 2014, v katerem je omenjeno, da je predstavnik BI FITD pozval, naj si prizadeva za uravnotežen sporazum z BPB za kritje negativnega lastniškega kapitala, je treba razumeti kot upanje, nikakor pa kot določitev obveznosti. Poleg tega je Italija ugotovila, da noben zapisnik v zvezi z odločitvami, ki so jih upravljavski organi FITD sprejeli v zvezi z ukrepom v korist banke Tercas, ne vsebujejo stališč, ki bi jih izrazila BI in bi lahko nakazovale na vplivanje na FITD.

3.2   Pripombe BI (36)

(66)

BI je v svojih pripombah v zvezi s sklepom o začetku postopka zanikala, da je podporni ukrep FITD pripisljiv državi, ker:

(a)

FITD pri zagotavljanju podpore kreditnim institucijam ni izpolnjeval pooblastila v okviru javne politike. Edino pooblastilo v okviru javne politike, ki ga imajo sistemi jamstva za vloge, je, da izplačajo vlagatelje. Zadnjega stavka člena 96a(1) TUB, na podlagi katerega posredovanje FITD ni omejeno na neposredna izplačila kritim vlagateljem v primeru likvidacije, ni mogoče razlagati kot znak, da so ukrepi FITD pripisljivi državi, razen povračil vlagateljem, niti v smislu podelitve pooblastila v okviru javne politike FITD. Navedena določba je zgolj omogočala druge oblike posredovanja;

(b)

BI ni niti na splošno niti v zadevnem primeru odločala o posredovanju v podporo posameznemu podjetju skupaj s FITD ter ni preverjala, ali FITD ravna v skladu z morebitnim pooblastilom, ki mu je podeljeno v okviru javne politike. BI je izvajala samo nadzorniška pooblastila v zvezi s cilji zaščite vlagateljev, stabilnosti bančnega sistema ter dobrega in preudarnega upravljanja banke. Poleg tega je BI trdila, da ni prispevala k načrtovanju ali izvajanju podpornega ukrepa FITD ter da stikov med BI in FITD pred uradno predložitvijo vloge FITD v odobritev BI ni mogoče opredeliti kot prispevek BI k navedenim ukrepom. BI je izvajala samo začetno usmerjanje izključno na podlagi zakonodajnih parametrov, v skladu s katerimi je potekal poznejši postopek odobritve. Dejstvo, da je BI imenovala in nadzirala posebnega upravitelja, ni vplivalo na zadevni primer, saj se naloge in cilji dejavnosti posebnega upravitelja ne razlikujejo bistveno od nalog in ciljev dejavnosti „običajnega“ direktorja zasebnega podjetja v kriznem položaju. Posebni upravitelj ni ravnal v imenu BI. Predstavnik BI, ki se je udeleževal sej sveta in izvršnega odbora FITD, je bil zgolj opazovalec in ni imel glasovalnih pravic. Dejstvo, da je spor med FITD in BPB v zvezi z zneskom negativnega lastniškega kapitala banke Tercas rešil arbiter, ki ga je imenovala BI, ni pomembno, saj sta stranki v sporu popolnoma neodvisno in na podlagi medsebojnega dogovora zaprosili BI, naj predlaga posameznika, ki sta ga nato imenovali za arbitra;

(c)

je bil zadevni primer bistveno drugačen od ukrepov državne pomoči, ki so jih sprejele Danska, Španija in Poljska ter so navedeni v sprotni opombi 28 sklepa o začetku postopka in v zvezi s katerimi je Komisija ugotovila, da so bila sredstva, uporabljena za ukrepe v zvezi s sistemi jamstva za vloge, na voljo javnim organom, zato so bili ukrepi pripisljivi državi.

3.3   Pripombe drugih zainteresiranih strani

(67)

Druge zainteresirane strani, in sicer FITD, BPB in banka Tercas, so navedle, da je Komisija napačno trdila, da je zelo verjetno, da bodo sistemi jamstva za vloge dodelili državno pomoč, saj ravnajo v skladu z javnim pooblastilom in jih nadzorujejo javni organi. Menile so, da je predhodna sklepna ugotovitev Komisije, da so ukrepi FITD pripisljivi državi, temeljila zgolj na dejstvu, da se takšni ukrepi zahtevajo z zakonom. Sklicevale so se na člen 96a TUB, ki določa, da sistemi jamstva za vloge „lahko izvajajo druge vrste in oblike posredovanja“ ter med drugim navedle, da neobvezna narava ukrepov FITD pomeni, da ni povezave med ukrepom FITD in njegovim zakonsko določenim ciljem.

(68)

FITD je navedel, da je subjekt zasebnega prava, ki ga nadzorujejo in upravljajo banke članice, ter da je ravnal kot nosilec za izvedbo ukrepov, ki so neposredno pripisljivi bankam članicam. Upravljavski organ FITD se je povsem po lastni presoji odločil, ali bo sprejel podporne ukrepe, kdaj jih bo sprejel in kako, pri čemer je bilo treba upoštevati zgolj zahtevo, da morajo biti stroški ukrepov nižji od stroškov povračila vlagateljem. FITD pri sprejemanju ukrepov podpore ni ravnal na podlagi javnega pooblastila in noben javni organ ni mogel od FITD zahtevati, naj posreduje. Poznejša odobritev BI je bila namenjena samo preverjanju ustreznosti ukrepa z vidika bonitetnega nadzora ter zagotovitvi njegove združljivosti s potrebo po zaščiti vlagateljev in stabilnostjo bančnega sistema.

(69)

Druge zainteresirane strani so poudarile tudi, da članstvo v FITD ni bilo obvezno ter da se država ni vmešavala niti v imenovanje članov upravljavskih organov FITD niti v postopek odločanja FITD. Dejstvo, da je BI sodelovala kot opazovalka brez glasovalnih pravic, ni vplivalo na neodvisni postopek odločanja FITD. Zainteresirane strani so ob sklicevanju na zadevo EARL Salvat père et fils (37) menile, da državna pomoč obstaja le, če je država zastopana v organu odločanja organizacije in lahko naloži svoje odločitve.

(70)

Druge zainteresirane strani so trdile še, da je FITD organ, ki zastopa interese svojih bank članic, ter da lahko BI na podlagi svojih pooblastil v zvezi z ukrepi FITD izpolnjuje samo svoje splošne cilje nadzora, tj. nadzor dobrega in preudarnega upravljanja subjektov pod nadzorom in zaščita interesov vlagateljev. Dejstvo, da je BI imenovala posebnega upravitelja za banke v krizi, ni kazalo povezave z državo. FITD je opozoril tudi, da posebni upravitelj ni bil predstavnik nadzornega organa, čeprav ga je imenovala BI. Posebni upravitelj je imel široko diskrecijsko pravico in je ravnal na lastno pobudo ter je lahko FITD predložil zgolj zahtevo za ukrep, FITD pa se je lahko odločil, da sprejme druge ukrepe, ki so v najboljšem interesu njegovih bank članic. V zadevnem primeru posebni upravitelj ni nadomestil generalne skupščine banke, ki je bila edini organ s pooblastili za odobritev izrednih dejavnosti. V zvezi z odobritvijo BI za ukrep FITD je FITD trdil, da je bila odobritev zagotovljena šele po tem, ko je FITD sprejel neodvisno odločitev o ukrepu, in je spadala v okvir običajne nadzorne vloge BI. Poleg tega je bil predstavnik BI, ki se je udeleževal sej sveta in izvršnega odbora FITD, zgolj opazovalec brez glasovalne pravice. Tako kot Italija so tudi druge zainteresirane strani trdile, da zadeve v zvezi s sistemi jamstva za vloge, ki jih je Komisija navedla v sklepu o začetku postopka, niso primerljive z zadevnim primerom.

4.   OCENA UKREPOV

4.1   Obstoj pomoči

(71)

Da bi Komisija ugotovila, ali ukrep pomeni pomoč v smislu člena 107(1) PDEU, mora ugotoviti: (i) ali je ukrep dodelila država ali je bil dodeljen iz državnih sredstev; (ii) ali se z ukrepom zagotavlja gospodarska prednost; (iii) ali lahko ukrep izkrivlja konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga; (iv) ali ukrep prizadene trgovino med državami članicami. Da bi ukrep pomenil državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU, morajo biti izpolnjeni vsi ti pogoji.

(72)

Splošno sodišče je s sodbo v združenih zadevah T-98/16, T-196/16 in T-198/16 Sklep (EU) 2016/1208 razglasilo za ničen. Zlasti je menilo, da se v nasprotju z mnenjem Komisije iz Sklepa (EU) 2016/1208 z ukrepi, ki jih je sprejel FITD, ni izvajalo javno pooblastilo, podeljeno z italijansko zakonodajo. Poleg tega je ocenilo dokaze, na katere se je Komisija oprla v Sklepu (EU) 2016/1208, in menilo, da Komisija glede na te dokaze ni pravno zadostno dokazala, da so bili italijanski javni organi vpleteni v sprejetje ukrepov FITD ali da je mogoče navedene ukrepe pripisati državi v smislu člena 107(1) PDEU.

(73)

To sodbo, zoper katero je bila vložena pritožba, je potrdilo Sodišče, ki je zasedalo v velikem senatu in je v svoji sodbi pojasnilo svojo sodno prakso v zvezi s pripisljivostjo ukrepov, ki jih dodeli zasebnopravni subjekt, ki ni državna organizacija ali javno podjetje, državi.

(74)

Kot je menilo Sodišče, se v primeru, ko je subjekt, ki je zagotovil pomoč, zasebni subjekt, ustrezni dokazi, s katerimi je mogoče dokazati pripisljivost ukrepa državi, razlikujejo od ustreznih dokazov, ki se zahtevajo, če je subjekt, ki je zagotovil pomoč, javno podjetje, pri čemer je s tega vidika gotovo pomembno, da med zadevnim subjektom in državo ni kapitalske povezave. Sodišče je menilo, da se Komisija ne more opreti na obstoj kapitalskih povezav med takim subjektom in državo, ker takih povezav v tovrstnem položaju ni. V takih primerih zato velja še strožja zahteva, da Komisija predstavi dokaze, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti, da je bil zadevni ukrep pomoči sprejet pod dejanskim vplivom ali nadzorom javnih organov.

(75)

Sodišče je navedlo tudi, da je Splošno sodišče na podlagi analize vseh dokazov, na katere se je oprla Komisija v Sklepu (EU) 2016/1208, umeščenih v njihov okvir, ugotovilo, da Komisija ni zadostno dokazala, da je mogoče ukrepe FITD pripisati Italiji.

(76)

Ker Komisija nima drugih ustreznih dokazov, s katerimi bi lahko pravno zadostno dokazala, da je FITD zadevne ukrepe sprejel pod dejanskim vplivom ali nadzorom italijanskih organov, je treba na podlagi dokazov, ki jih ima na voljo, ugotoviti, da teh ukrepov ni mogoče pripisati Italiji.

4.2   Sklepne ugotovitve

(77)

Komisija glede na navedene premisleke ugotavlja, da dokazi, ki jih ima na voljo, ne zadostujejo, da bi dokazala, da ukrepi, ki jih je sprejel FITD, vključujejo državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU.

5.   SKLEPNE UGOTOVITVE

(78)

Komisija ugotavlja, da ukrepi, ki jih je leta 2014 sprejel FITD v korist banke Tercas, ne pomenijo državne pomoči v smislu člena 107(1) PDEU –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Ukrepi, ki jih je leta 2014 sprejel italijanski sistem jamstva za vloge Fondo interbancario di tutela dei depositi v korist banke Tercas, ne pomenijo pomoči v smislu člena 107(1) PDEU.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na Italijansko republiko.

V Bruslju, 21. septembra 2023

Za Komisijo

Didier REYNDERS

član Komisije


(1)   UL C 136, 24.4.2015, str. 17.

(2)  Glej opombo 1.

(3)  Sklep Komisije (EU) 2016/1208 z dne 23. decembra 2015 o državni pomoči, ki jo je Italija dodelila banki Tercas (zadeva SA.39451 (2015/C) (ex 2015/NN)) (UL L 203, 28.7.2016, str. 1).

(4)  Sodba z dne 19. marca 2019, Italija in drugi proti Komisiji, T-98/16, T-196/16 in T-198/16; ECLI:EU:T:2019:167.

(5)  Sodba z dne 2. marca 2021, Komisija proti Italiji in drugim, C-425/19 P, ECLI:EU:C:2021:154.

(6)  BI je med 5. decembrom 2011 in 23. marcem 2012 opravila pregled banke Tercas. Ugotovila je številne nepravilnosti in odstopanja v zvezi z: (i) vodenjem in upravljanjem banke; (ii) službo za notranjo revizijo; (iii) kreditnim postopkom ter (iv) razkrivanjem podatkov upravljavskim organom in nadzornemu organu.

(7)   Decreto legislativo 1° settembre 1993, n. 385 – „Testo unico delle leggi in materia bancaria e creditizia“ (Gazzetta Ufficiale della Repubblica Italiana, Serie generale n. 230, 30.9.1993 - Supplemento ordinario n. 92). Sklici na TUB se razumejo kot sklici na različico zakona, ki se je uporabljala v času podpornega ukrepa FITD.

(8)  Zaradi resnih upravnih nepravilnosti in hudih kršitev zakonodaje.

(9)  Sklici na statut FITD se razumejo kot sklici na različico statuta, ki se je uporabljala ob izvedbi podpornega ukrepa FITD.

(10)  Glej uvodno izjavo 43.

(11)  Zapisnik skupščine delničarjev, repertorio n. 125.149, raccolta n. 28.024 del 29 luglio 2014 , notar dr. Vicenzo Galeota.

(12)  Direktiva 94/19/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 1994 o sistemih zajamčenih vlog (UL L 135, 31.5.1994, str. 5).

(13)  Člen 3(1) Direktive 94/19/ES.

(14)   „Le banche italiane aderiscono a uno dei sistemi di garanzia dei depositanti istituiti e riconosciuti in Italia. Le banche di credito cooperativo aderiscono al sistema di garanzia dei depositanti costituito nel loro ambito.“

(15)  Člen 25 statuta FITD in členi 9 do 14 Priloge k statutu FITD.

(16)  Členi od 3 do 15 statuta FITD.

(17)  Člen 12(3) statuta FITD.

(18)  Člen 13(10) statuta FITD. Banke Unicredit, Intesa Sanpaolo in Monte dei Paschi di Siena so imele takrat po dva predstavnika. Banke Credem, Credito Valtellinese, BNL, Deutsche Bank, Cariparma, Veneto Banca, CheBanca, BPM, Banco Desio e della Brianza, UBI, Banca di Credito Popolare Torre del Greco, Cassa di Risparmio di Rimini, Banca Popolare Pugliese, Unipol Banca, Banco Popolare, Banca Popolare dell’Emilia-Romagna in Banca del Piemonte so imele po enega predstavnika.

(19)  Glej člene 16, 17 in 18 statuta FITD.

(20)  Člen 17(1), točka (a), statuta FITD.

(21)  Člen 14(1), točka (e), statuta FITD.

(22)  Člen 1(627) Legge 7 dicembre 2013, n. 147 – Disposizioni per la formazione del bilancio annuale e pluriennale dello Stato (Legge di stabilità 2014) (Zakon št. 147/2013): „Ai fini del riassetto economico e finanziario dei soggetti in amministrazione straordinaria, gli interventi di sostegno disposti dal Fondo interbancario di tutela dei depositi non concorrono alla formazione del reddito dei medesimi soggetti“ . Člen 1(628) Zakona št. 147/2013: „L'efficacia delle disposizioni del comma 627 è subordinata all'autorizzazione della Commissione europea“ .

(23)  Sodba z dne 16. maja 2002, Francija proti Komisiji, C-482/99, ECLI:EU:C:2002:294.

(24)  Sodba v združenih zadevah T-98/16, T-196/16 in T-198/16, točka 132.

(25)  Prav tam, točke 96 do 99.

(26)  Prav tam, točke 100 do 106.

(27)  Prav tam, točki 113 in 132.

(28)  Prav tam, točke 115 do 120.

(29)  Prav tam, točke 121 do 124.

(30)  Prav tam, točke 125, 126 in 127.

(31)  Prav tam, točke 128 do 131.

(32)  Sodba v zadevi C-425/19, točke 69 do 73.

(33)  Prav tam, točka 77.

(34)  Prav tam, točke 80 do 85.

(35)  Odločba Komisije 2000/600/ES z dne 10. novembra 1999 o pogojni odobritvi pomoči, ki jo je Italija dodelila javnima bankama Banco di Sicilia in Sicilcassa (notificirano pod dokumentarno številko C(1999) 3865) (UL L 256, 10.10.2000, str. 21).

(36)  BI je predložila pripombe kot tretja oseba, zato v tem oddelku niso predstavljene skupaj s pripombami Italije. Ker pa je BI javna institucija, katere ravnanje kot tako pomeni ravnanje države članice, kar pomeni, da ni izvzeta s področja uporabe člena 107 PDEU kot neodvisen organ, sklic na „Italijo“ v oddelku o oceni ukrepov vključuje tudi BI.

(37)  Sodba z dne 20. septembra 2007, EARL Salvat père & fils in drugi proti Komisiji, T-136/05, EU:T:2007:295, točka 154.


ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2024/2033/oj

ISSN 1977-0804 (electronic edition)