SKLEPNI PREDLOGI GENERALNEGA PRAVOBRANILCA
MACIEJA SZPUNARJA,
predstavljeni 11. julija 2024 ( 1 )
Zadeva C-394/23
Association Mousse
proti
Commission nationale de l'informatique et des libertés (CNIL),
SNCF Connect
(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložil Conseil d’État (državni svet, Francija))
„Predhodno odločanje – Varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov – Uredba (EU) 2016/679 – Člen 6(1) – Načelo zakonitosti obdelave – Člen 5(1)(c) – Načelo najmanjšega obsega podatkov – Naziv – Nakup prevozne storitve na spletu – Člen 21 – Pravica do ugovora“
I. Uvod
|
1. |
Namen Uredbe (EU) 2016/679 ( 2 ) (v nadaljevanju: SUVP) je zagotoviti visoko raven varstva posameznikov pri obdelavi njihovih osebnih podatkov. Zato se z njo od upravljavcev zahteva, da pri obdelavi osebnih podatkov upoštevajo nekatera načela, med katerimi sta tako imenovano načelo „najmanjšega obsega podatkov“ in načelo zakonitosti obdelave. |
|
2. |
Ti načeli sta v središču te zadeve, ki se nanaša na spor med združenjem in nacionalnim nadzornim organom v zvezi z obdelavo podatkov o nazivih strank prevoznega podjetja, ki jo je to podjetje izvajalo z zatrjevanim namenom uporabe teh podatkov v svoji poslovni komunikaciji, in ki tako daje Sodišču priložnost, da pojasni njuno področje uporabe. |
II. Pravni okvir
A. Pravo Unije
|
3. |
V uvodnih izjavah 4, 10, 39, 40, 44, 47, 69 in 75 SUVP je navedeno:
[…]
[…]
[…]
[…]
[…]
[…]
|
|
4. |
Člen 2(1) SUVP določa, da se ta uredba uporablja za obdelavo osebnih podatkov v celoti ali delno z avtomatiziranimi sredstvi in za drugačno obdelavo kakor z avtomatiziranimi sredstvi za osebne podatke, ki so del zbirke ali so namenjeni oblikovanju dela zbirke. |
|
5. |
Člen 4 SUVP, naslovljen „Opredelitev pojmov“, določa: „V tej uredbi:
[…]
[…]
[…]“ |
|
6. |
Člen 5 SUVP, naslovljen „Načela v zvezi z obdelavo osebnih podatkov“, določa: „1. Osebni podatki so:
[…]
[…]“ |
|
7. |
Člen 6 SUVP, naslovljen „Zakonitost obdelave“, v odstavku 1 določa: „Obdelava je zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:
[…]“ |
|
8. |
Člen 13 SUVP, naslovljen „Informacije, ki se zagotovijo, kadar se osebni podatki pridobijo od posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki“, določa: „1. Kadar se osebni podatki v zvezi s posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki, pridobijo od tega posameznika, upravljavec zadevnemu posamezniku takrat, ko pridobi osebne podatke, zagotovi vse naslednje informacije: […]
[…]“ |
|
9. |
Člen 21 SUVP, naslovljen „Pravica do ugovora“, v odstavku 1 določa: „Posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ima na podlagi razlogov, povezanih z njegovim posebnim položajem, pravico, da kadar koli ugovarja obdelavi osebnih podatkov v zvezi z njim, ki temelji na točki (e) ali (f) člena 6(1), vključno z oblikovanjem profilov na podlagi teh določb. Upravljavec preneha obdelovati osebne podatke, razen če dokaže nujne legitimne razloge za obdelavo, ki prevladajo nad interesi, pravicami in svoboščinami posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za uveljavljanje, izvajanje ali obrambo pravnih zahtevkov.“ |
|
10. |
Člen 25 SUVP, naslovljen „Vgrajeno in privzeto varstvo podatkov“, v odstavku 2 določa: „Upravljavec izvede ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe, s katerimi zagotovi, da se privzeto obdelajo samo osebni podatki, ki so potrebni za vsak poseben namen obdelave. Ta obveznost velja za količino zbranih osebnih podatkov, obseg njihove obdelave, obdobje njihove hrambe in njihovo dostopnost. […]“ |
B. Francosko pravo
|
11. |
Člen 8 loi no 78-17 relative à l’informatique, aux fichiers et aux libertés ( 3 ) (zakon št. 78-17 o informatiki, zbirkah in svoboščinah) z dne 6. januarja 1978 določa: „Commission nationale de l’informatique et des libertés [nacionalna komisija za informatiko in svoboščine (CNIL)] je neodvisen upravni organ. Je nacionalni nadzorni organ v smislu in za uporabo [SUVP]. Opravlja te naloge: […]
V ta namen: […]
|
III. Dejansko stanje v sporu o glavni stvari, postopek pred Sodiščem in vprašanji za predhodno odločanje
|
12. |
SNCF Connect je družba, ki prek svojega spletnega mesta in aplikacij prodaja vozovnice za železniški promet, kot so vozovnice za vlak, sezonske vozovnice in kartice s popusti. Stranke te družbe morajo ob nakupu teh vozovnic obvezno navesti svoj naziv tako, da označijo navedbo „gospod“ ali „gospa“. |
|
13. |
Association Mousse (v nadaljevanju: Mousse), ki je menilo, da pogoji, pod katerimi se ob nakupu vozovnic zbirajo in beležijo podatki o nazivu strank, niso v skladu z zahtevami SUVP, je pri komisiji CNIL vložilo pritožbo zoper družbo SNCF Connect. V utemeljitev te pritožbe je navedlo, da zbiranje zadevnih podatkov ni v skladu z načelom zakonitosti iz člena 5(1)(a) te uredbe, ker ne temelji na nobeni od podlag iz člena 6(1) navedene uredbe. Poleg tega naj bi tako zbiranje podatkov kršilo načelo najmanjšega obsega podatkov in načelo točnosti, navedeni v členu 5(1)(c) oziroma (d) iste uredbe, ter obveznosti preglednosti in obveščanja, ki izhajata zlasti iz člena 13 navedene uredbe. V tem okviru je združenje Mousse trdilo, da družba SNCF Connect ne bi smela zbirati teh podatkov ali da bi morala svojim strankam ponuditi vsaj dodatne možnosti, kot je navedba „nevtralen“ ali „drugo“. |
|
14. |
Komisija CNIL je z odločbo z dne 23. marca 2021 končala postopek v zvezi s pritožbo, ki jo je obravnavala, saj je menila, da dejstva, ki se očitajo družbi SNCF Connect, ne pomenijo kršitve zadevnih določb SUVP. Ugotovila je, da je bila obdelava podatkov zakonita na podlagi člena 6(1)(b) te uredbe, ker je bila potrebna za izvajanje pogodbe o opravljanju prevoznih storitev. Poleg tega je navedla, da je taka obdelava glede na svoje namene v skladu z načelom najmanjšega obsega podatkov, saj naslavljanje strank z uporabo njihovega naziva ustreza običajni praksi v civilnih, poslovnih in upravnih komunikacijah. |
|
15. |
Združenje Mousse je 21. maja 2021 pri Conseil d'État (državni svet, Francija) vložilo tožbo za odpravo odločbe komisije CNIL z dne 23. marca 2021. V tožbi med drugim trdi, da obveznost izbire navedbe „gospod“ ali „gospa“ pri spletnem nakupu ni v skladu z načelom zakonitosti in načelom najmanjšega obsega podatkov, navedenima v členu 5(1)(a) oziroma (c) SUVP, saj ta navedba ni potrebna za izvajanje pogodbe ali za namene zakonitih interesov družbe SNCF Connect. Dejstvo, da se zadevna navedba uporablja v poslovni korespondenci, naj ne bi zadostovalo za to, da bi bilo zbiranje teh podatkov potrebno. Nazadnje, takšna obveznost naj bi posegala v pravico do potovanja brez navedbe naziva, pravico do spoštovanja zasebnega življenja in svobodo proste opredelitve svojega spolnega izraza. Zlasti kar zadeva državljane držav, ki pri osebnem stanju priznavajo „nevtralni spol“, naj ta navedba ne bi ustrezala resničnosti in bi zato lahko bila v nasprotju z načelom točnosti iz člena 5(1)(d) te uredbe, hkrati pa posegala v njihovo pravico do prostega gibanja, ki jo zagotavlja pravo Unije. |
|
16. |
Komisija CNIL predlaga, naj se ta tožba zavrne, in trdi, da bi se lahko obdelava podatkov o nazivu štela za „potrebno“ tudi zaradi zakonitih interesov družbe SNCF Connect v smislu člena 6(1)(f) SUVP in da bi lahko posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, glede na svoj posebni položaj uveljavljali pravico do ugovora, ki jo zagotavlja člen 21 te uredbe. |
|
17. |
Predložitveno sodišče se sprašuje, po eni strani, ali se lahko za presojo, ali je zbiranje podatkov ustrezno, relevantno in omejeno na to, kar je potrebno, ter nujnosti njihove obdelave upoštevajo splošno sprejete prakse v civilnih, poslovnih in upravnih komunikacijah, tako da bi se lahko zbiranje podatkov o nazivih strank, omejeno na navedbi „gospod“ ali „gospa“, štelo za „zakonito in v skladu“ z načelom najmanjšega obsega podatkov. Po drugi strani se sprašuje, ali je treba za presojo nujnosti obveznega zbiranja in nadaljnje obdelave podatkov v zvezi z nazivom strank ter kadar nekatere stranke menijo, da se ne uvrščajo v nobenega od obeh nazivov, upoštevati dejstvo, da bi lahko te stranke po tem, ko so te podatke zagotovile upravljavcu, da bi koristile ponujeno storitev, uveljavljale svojo pravico do ugovora zoper uporabo takih podatkov zaradi svojega posebnega položaja v smislu člena 21 SUVP. |
|
18. |
V teh okoliščinah je Conseil d’État (državni svet) prekinil odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložil ti vprašanji:
|
|
19. |
Pisna stališča so predložili združenje Mousse, družba SNCF Connect, francoska vlada in Evropska komisija. Iste stranke so se udeležile obravnave 29. aprila 2024. |
IV. Analiza
A. Prvo vprašanje za predhodno odločanje
|
20. |
Predložitveno sodišče s prvim vprašanjem za predhodno odločanje v bistvu sprašuje, ali je treba člen 5(1)(c) ter člen 6(1)(b) in (f) SUVP razlagati tako, da je treba obdelavo osebnih podatkov v zvezi z nazivom strank prevoznega podjetja šteti za potrebno za izvajanje pogodbe ali ukrepov pred sklenitvijo pogodbe ali za potrebno zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, kadar je namen te obdelave omogočiti posamezniku prilagojeno poslovno komunikacijo ob zagotavljanju upoštevanja splošno sprejetih praks na področju poslovne komunikacije. |
|
21. |
V zvezi s tem moram navesti dve uvodni opombi. |
|
22. |
Po eni strani ugotavljam, da se stranke strinjajo in da ni dvoma, da so podatki o nazivu strank prevoznega podjetja osebni podatki v smislu člena 4, točka 1, SUVP ter da je poleg tega treba njihovo zbiranje in beleženje s strani družbe SNCF Connect šteti za obdelavo v smislu člena 4, točka 2, te uredbe, tako da ju je treba preučiti ob upoštevanju določb navedene uredbe. |
|
23. |
Po drugi strani družba SNCF Connect in francoska vlada zagovarjata stališče, da bi nikalni odgovor na prvo vprašanje za predhodno odločanje pripeljal do uporabe SUVP v okoliščinah, na katere se ne nanaša, saj zakonodajalec s sprejetjem te uredbe ni nameraval urediti praks na področju komunikacije ali vprašanja spola. Čeprav se vsekakor strinjam z generalnim pravobranilcem M. Bobkom, da se lahko pravila o varstvu zasebnosti včasih „uporabljajo v precej presenetljivih okoliščinah“, ( 4 ) menim, da ta položaj ne spada mednje. Dejstvo, da gre za podatke o nazivu in da se pri tem posredno kažejo obstoječe razprave v nacionalnih pravnih redih glede vprašanja binarnosti spola, ne more zakriti dejstva, da gre v obravnavani zadevi za avtomatizirano obdelavo osebnih podatkov strank prevozne družbe, ki jo izvaja ta družba in ki ne le objektivno spada na področje uporabe SUVP, temveč pomeni tudi dejanje obdelave podatkov, ki ga je zakonodajalec Unije imel namen urediti. ( 5 ) |
|
24. |
Analizo prvega vprašanja za predhodno odločanje bom torej začel z nekaterimi splošnimi opombami glede pogoja v zvezi z zakonitostjo obdelave podatkov, ki v skladu s SUVP velja za upravljavce, nato pa bom ugotovil, ali je treba glede na navedena načela ta pogoj šteti za izpolnjen v primeru obdelave podatkov o nazivu strank prevoznega podjetja za namen komuniciranja s temi strankami z uporabo splošno sprejetih praks na področju poslovne komunikacije. |
1. Zakonitost obdelave osebnih podatkov
|
25. |
Člen 5 SUVP določa nekatera načela v zvezi z obdelavo osebnih podatkov. Natančneje, določa, da so taki podatki „obdelani zakonito“ ( 6 ) ter „ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo“ ( 7 ). Povedano drugače, vsa obdelava podatkov mora biti v skladu med drugim z načelom zakonitosti in načelom najmanjšega obsega podatkov. |
|
26. |
V členu 6 SUVP je pojasnjeno področje uporabe načela zakonitosti obdelave podatkov. Člen 6(1) te uredbe v delu, v katerem dovoljuje omejitev pravice do varstva osebnih podatkov, ( 8 ) izpolnjuje pogoje iz člena 52(1) Listine: zadevna omejitev je predpisana z zakonom in upošteva bistveno vsebino te pravice. Poleg tega je ta omejitev nujna in ustreza cilju splošnega interesa, ki ga priznava Unija, ali potrebam po varstvu pravic in svoboščin drugih. ( 9 ) |
|
27. |
Zakonodajalec je zato določil šest razlogov, na podlagi katerih je obdelava podatkov zakonita, pri čemer je jasno navedel cilje splošnega interesa ter pravice in svoboščine, ki jih je treba zaščititi in ki lahko upravičujejo omejitev pravice do varstva osebnih podatkov. Člen 6(1) SUVP tako določa „izčrpen in taksativen seznam primerov, v katerih je mogoče šteti, da je obdelava osebnih podatkov zakonita“. ( 10 ) |
|
28. |
Člen 6(1) SUVP ne določa stroge hierarhije ( 11 ) med razlogi, na podlagi katerih je treba obdelavo podatkov šteti za zakonito. Sodišče je tako v svoji sodni praksi opredelilo razmerja med njimi. |
|
29. |
Po eni strani je opozorilo, da je v skladu s členom 6(1)(a) SUVP „obdelava osebnih podatkov zakonita, le in kolikor je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, privolil v obdelavo svojih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov“. Dodalo je, da „[č]e take privolitve ni […], je taka obdelava vseeno upravičena, če izpolnjuje eno od zahtev nujnosti iz člena 6(1), […] od (b) do (f), te uredbe“. ( 12 ) Poleg tega je odločilo, da „je treba [zadevne] utemeljitve […], ker omogočajo, da je obdelava osebnih podatkov, opravljena brez privolitve posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, zakonita, razlagati ozko“. ( 13 ) Razlogi za obdelavo osebnih podatkov iz člena 6(1) navedene uredbe so torej enakovredni in nobenega se ne sme šteti za podrejenega drugemu. |
|
30. |
Po drugi strani je Sodišče opredelilo nekumulativno naravo utemeljitev iz člena 6(1) SUVP. Tako je navedlo, da „kadar je mogoče ugotoviti, da je obdelava osebnih podatkov potrebna glede na eno od utemeljitev iz člena 6(1), […] od (b) do (f), [SUVP], ni treba ugotoviti, ali ta obdelava spada tudi v okvir druge utemeljitve“. ( 14 ) Povedano drugače in kot sem že navedel, ( 15 ) je obdelava osebnih podatkov zakonita, če je upravičena na podlagi enega samega razloga, pri čemer enega razloga ni mogoče šteti za podrejenega drugemu. |
|
31. |
Vendar načela zakonitosti, ki je podrobno določeno v členu 6(1) SUVP, ni mogoče analizirati ločeno. Sodišče tako dosledno odloča, da je treba ta pogoj „preučiti skupaj z načelom ‚najmanjšega obsega podatkov‘ iz člena 5(1)(c) [te uredbe]“. ( 16 ) To načelo v skladu s sodno prakso Sodišča in kot sem že poudaril, ( 17 ) odraža načelo sorazmernosti, ( 18 ) ki zahteva, kot v svojem pisnem stališču trdi francoska vlada, da so uporabljena sredstva primerna za uresničitev zastavljenega cilja in ne presegajo tistega, kar je potrebno za njegovo dosego. ( 19 ) |
|
32. |
Povedano drugače, načelo najmanjšega obsega podatkov predpostavlja, da je treba preveriti, ali so obdelani podatki primerni za dosego namena, za katerega se obdelujejo – v skladu z razlogi iz člena 6(1) SUVP –, in ali se podatki obdelujejo le, če namena obdelave ni mogoče razumno doseči z drugimi sredstvi. Obseg tako obdelanih podatkov s količinskega in vsebinskega vidika ni širši, kot je potrebno za dosego tega namena. ( 20 ) |
|
33. |
V zvezi s tem bom navedel dodatno opombo. Poudarjam, da je Sodišče načelo najmanjšega obsega podatkov v povezavi z načelom zakonitosti obdelave razlagalo le v primerih, v katerih je zadevna obdelava temeljila na enem od razlogov iz člena 6(1), od (b) do (f), SUVP. Povedano drugače, Sodišče ni pojasnilo, ali naj bi se načelo najmanjšega obsega podatkov uporabljalo tudi, kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, privolil v obdelavo svojih osebnih podatkov. Res je, da bi lahko zagovarjali stališče, da lahko upravljavec, če oseba privoli v obdelavo, obdeluje vse podatke, ne da bi ga pri tem oviralo načelo najmanjšega obsega podatkov. |
|
34. |
Vendar menim, da taka razlaga ni združljiva niti s ciljem SUVP, ki je zagotoviti visoko raven varstva posameznikov pri obdelavi njihovih osebnih podatkov, niti z besedilom zadevnih določb. |
|
35. |
Ugotavljam namreč, da člen 6(1)(a) SUVP določa, da je obdelava zakonita, če je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, „privolil v obdelavo [svojih] osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov“. ( 21 ) V zvezi s tem poudarjam, da privolitev pomeni „vsako prostovoljno, izrecno, informirano in nedvoumno izjavo volje“. ( 22 ) Povedano drugače, to ne more biti splošna privolitev v obdelavo vseh podatkov. Poleg tega mora biti posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, obveščen o namenu, za katerega je privolil v obdelavo podatkov. Člen 5(1)(c) te uredbe določa, da morajo biti obdelani podatki „ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo“. ( 23 ) Pod temi pogoji se mi zdi, da se načelo najmanjšega obsega podatkov uporablja tudi v primeru, v katerem se ti podatki obdelujejo s privolitvijo posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, in pomeni, da je treba preveriti, ali so zadevni podatki dejansko omejeni na to, kar je potrebno za dosego določenega namena obdelave. |
|
36. |
Glede na te preudarke je treba zdaj preučiti obdelavo podatkov o nazivu strank družbe SNCF Connect, ki jo izvaja ta družba, z vidika člena 6(1)(b) in (f) SUVP, pri čemer je treba navesti, da se predložitveno sodišče sklicuje izključno na ta namena obdelave. |
2. Člen 6(1)(b) SUVP: nujnost obdelave za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe
|
37. |
Člen 6(1)(b) SUVP določa, da je obdelava osebnih podatkov zakonita, če je „potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe“. |
|
38. |
Sodišče je v sodbi Meta Platforms in drugi pojasnilo področje uporabe te določbe. Tako je odločilo, da „mora biti obdelava osebnih podatkov, da bi se štela za potrebno za izvajanje pogodbe v smislu te določbe, objektivno nujna za uresničitev namena, ki je sestavni del pogodbene dajatve, namenjene posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki. Upravljavec mora tako biti zmožen dokazati, zakaj glavni predmet pogodbe ne bi mogel biti dosežen brez zadevne obdelave.“ ( 24 ) |
|
39. |
Stranke se strinjajo, da je glavni predmet pogodbe zagotovitev vozovnice in in fine prevoz strank po železnici. Preveriti je torej treba, prvič, ali se podatki o nazivu stranke obdelujejo za uresničitev namena, ki je sestavni del prevozne storitve, in drugič, ali je ta obdelava objektivno nujna za ta namen. |
a) Opredelitev namena obdelave
|
40. |
Družba SNCF Connect in francoska vlada trdita, da je za izvajanje pogodbe o prevozu potrebna komunikacija s stranko tako ob rezervaciji zadevnega potovanja kot tudi med njim in po njem, za kar je treba poznati naziv te stranke, da bi bila komunikacija z njo prilagojena njej in v skladu s splošno sprejetimi praksami na področju poslovne komunikacije. |
|
41. |
Družba SNCF Connect dodaja, da je treba za izvajanje pogodbe o prevozu poznati spol zadevne osebe, da se lahko storitev v posebnih primerih prilagodi, na primer za pomoč osebam z zmanjšano mobilnostjo ali za dostop do vagonov, rezerviranih za ženske na nočnih vlakih. V zvezi s tem ugotavljam, da tak cilj ni strogo predmet prvega vprašanja za predhodno odločanje, kot ga je oblikovalo predložitveno sodišče, ki se izrecno sklicuje na uporabo splošno sprejetih praks na področju poslovne komunikacije. Ker pa predložitveno sodišče Sodišče splošneje sprašuje o zbiranju podatkov o nazivu z vidika načel najmanjšega obsega podatkov in zakonitosti obdelave, bom to trditev vseeno prečil. |
|
42. |
Kar zadeva namen komunikacije s stranko, menim, da bi ga bilo treba šteti za sestavni del pogodbe o prevozu. Taka pogodba namreč predpostavlja zagotovitev vozovnice in torej vzpostavitev stika s stranko, da se ji vozovnica pošlje. Menim, da komunikacija s stranko ostaja potrebna tudi med izvedbo prevoza, da bi bila ta med drugim opozorjena na kakršen koli dogodek, ki vpliva na njeno potovanje, in po prevozu, zlasti v primeru izmenjave informacij s službo za stike s strankami v zvezi s tem potovanjem. |
|
43. |
V zvezi s tem moram pojasniti, da je treba trditev francoske vlade, v skladu s katero namen obdelave ni le komunikacija s stranko, temveč natančneje komunikacija s stranko v skladu z običajnimi praksami na področju poslovne komunikacije, zavrniti. Po eni strani se mi tako opredeljen namen ne zdi sestavni del opravljanja prevozne storitve: nič ne kaže na to, da tega ne bi bilo mogoče izvesti brez komunikacije v skladu s splošno sprejetimi praksami na področju poslovne komunikacije. Po drugi strani ta trditev izhaja iz krožnega razlogovanja. Tako opredeljen namen obdelave podatkov – komunikacija v skladu s splošno sprejetimi praksami na področju poslovne komunikacije – se namreč združi s sredstvi, uporabljenimi za dosego tega namena – uporabo splošno sprejetih praks na področju poslovne komunikacije. |
|
44. |
Kar zadeva prilagoditev prevozne storitve posameznim primerom, kot jih navaja družba SNCF Connect, se mi prav tako zdi, da bi težko izpodbijali, da je to sestavni del te storitve, saj je namen te prilagoditve prav zagotovitev izvedbe te storitve. |
|
45. |
Vendar čeprav so nameni zadevne obdelave po mojem mnenju dejansko neločljivo povezani z opravljanjem prevozne storitve in jih je mogoče dopustiti na podlagi člena 6(1)(b) SUVP, pa mora biti obdelava osebnih podatkov še vedno nujna za uresničitev navedenega namena, tako da glavnega predmeta pogodbe ne bi bilo mogoče doseči brez te obdelave in da ni drugih izvedljivih in manj vsiljivih rešitev za uresničitev istega namena. |
|
46. |
Po mojem mnenju pa obdelava podatkov o nazivu presega tisto, kar je potrebno, da se omogoči pravilno izvajanje pogodbe. |
b) Nujnost obdelave za uresničitev opredeljenih namenov
|
47. |
Na prvem mestu, kar zadeva namen komunikacije, pravilno izvajanje pogodbe o prevozu ne more biti odvisno od uporabe naziva pri komunikaciji prevozne družbe s svojimi strankami, tudi če namerava upravljavec s svojimi strankami komunicirati na način, ki je prilagojen posamezniku. Prevozna družba lahko namreč s svojimi strankami zlahka komunicira na način, ki je prilagojen posamezniku, ne da bi pri tem uporabila njihov naziv. |
|
48. |
Poleg tega, čeprav je družba SNCF Connect na obravnavi poudarila, da je treba ohraniti podobo blagovne znamke z uporabo fraz, ki so splošno sprejete v poslovni komunikaciji, je mogoče ta rezultat doseči tudi z drugimi frazami, s katerimi se izkazuje spoštovanje do stranke in ki niso odvisne od naziva. |
|
49. |
To velja še toliko bolj, ker, kot trdi združenje Mousse in kar bo moralo preveriti predložitveno sodišče, družba SNCF Connect v praksi ne uporablja sistematično splošno sprejetih praks na področju poslovne komunikacije, pri katerih bi bilo treba poznati naziv strank, temveč uporablja druge, splošnejše fraze, kot sta „Hvala in srečno pot“ ali „Pozdravljeni“. Menim, da neobstoj sistematične uporabe naziva strank v komunikaciji družbe SNCF Connect jasno kaže ne le na nepotrebnost obdelave teh podatkov za izvajanje zadevne pogodbe, temveč tudi na to, da se glede na načelo najmanjšega obsega podatkov obdeluje več podatkov, kot je potrebno. |
|
50. |
Podobno ugotavljam, da se je družba SNCF Connect, ko je bila o tem vprašana na obravnavi, strinjala, da namerno posredovanje naziva, ki ni pravi naziv zadevne osebe, dejansko ne vpliva na opravljanje prevozne storitve. V teh okoliščinah je treba ugotoviti, da je glavni predmet pogodbe še vedno mogoče doseči brez obdelave zadevnih podatkov. |
|
51. |
Na drugem mestu, kar zadeva namen prilagoditve prevozne storitve, tudi pri tem menim, da obdelava podatkov o nazivu presega to, kar je potrebno, da se omogoči njena izvedba. Po eni strani menim, da upoštevni osebni podatki, da se omogoči takšna prilagoditev, niso podatki o nazivu, ki po mnenju francoske vlade niso element osebnega stanja osebe, temveč podatki o spolu strank, kot je naveden v osebnem stanju oseb. Po drugi strani bi bilo isti cilj mogoče doseči z zbiranjem in obdelavo teh podatkov ne za vsa naročila vozovnic, temveč le za posamezne primere, pri katerih je to potrebno, kot je na primer naročilo vozovnice za potovanje v vagonu, rezerviranem za ženske na nočnih vlakih, ali prošnja za pomoč osebi z zmanjšano mobilnostjo. |
|
52. |
V teh okoliščinah menim, da je treba člen 6(1)(b) in člen 5(1)(c) SUVP razlagati tako, da sistematične obdelave podatkov o nazivu ni mogoče šteti za potrebno za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe, kadar je namen te obdelave omogočiti posamezniku prilagojeno poslovno komunikacijo ob zagotavljanju upoštevanja splošno sprejetih praks na področju poslovne komunikacije ali zagotoviti prilagoditev prevozne storitve glede na spol posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. |
3. Člen 6(1)(f) SUVP: nujnost obdelave zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba
|
53. |
Člen 6(1)(f) SUVP določa, da je obdelava osebnih podatkov zakonita, če je „potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok“. |
|
54. |
V skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča iz te določbe izhaja, da morajo biti za zakonitost obdelave osebnih podatkov, na katero se nanaša navedena določba, izpolnjeni trije kumulativni pogoji. Prvič, upravljavec ali tretja oseba si mora prizadevati za zakoniti interes. Drugič, obdelava osebnih podatkov je potrebna za uresničitev zakonitega interesa. Tretjič, interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanaša varstvo podatkov, ne prevladajo nad zakonitim interesom upravljavca ali tretje osebe. ( 25 ) |
|
55. |
Kar zadeva prvi pogoj, ki se nanaša na prizadevanje za zakoniti interes, je Sodišče v sodbi Meta Platforms in drugi poudarilo, da „mora upravljavec v skladu s členom 13(1)(d) SUVP, kadar se osebni podatki v zvezi s posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki, pridobijo od tega posameznika, tega posameznika obvestiti o zakonitih interesih, za uveljavljanje katerih si ta upravljavec prizadeva, če ta obdelava temelji na členu 6(1)[...](f) te uredbe“. ( 26 ) Sodišče je tako v isti sodbi odločilo, da je treba zadnjenavedeno odločbo razlagati tako, da se lahko obdelava osebnih podatkov „šteje za potrebno zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, v smislu te določbe le, če je navedeni operater uporabnikom, od katerih so bili podatki zbrani, navedel zakoniti interes, ki mu sledi obdelava teh podatkov“. ( 27 ) |
|
56. |
Povedano drugače, sankcija za neizpolnjevanje obveznosti zagotovitve informacij iz člena 13(1)(d) SUVP je nezakonitost zadevne obdelave osebnih podatkov. |
|
57. |
Kot pa trdi Komisija in kar bo moralo preveriti predložitveno sodišče, menim, da družba SNCF Connect ni izpolnila te obveznosti. |
|
58. |
Kot poudarja Komisija, družba SNCF Connect v svoji „listini o zaupnosti“, ki je na voljo na njenem spletnem mestu, kot pravno podlago za obdelavo podatkov o nazivu navaja „zakoniti interes“. V zvezi s tem bom navedel dve opombi. Po eni strani zgolj z navedbo zakonitega interesa, ne da bi bilo natančno opredeljeno, kakšen je ta zakoniti interes, ni mogoče izpolniti obveznosti zagotovitve informacij iz člena 13(1)(d) SUVP, ki zahteva, da upravljavec navede zakoniti interes, za uveljavljanje katerega si prizadeva. Po drugi strani in vsekakor tudi splošna navedba zakonitega interesa v „listini o zaupnosti“, ki je sicer na voljo na spletnem mestu upravljavca, vendar jo mora stranka prostovoljno poiskati, ni v skladu s členom 13(1)(d) te uredbe. S to določbo se namreč zahteva, da je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, obveščen o zakonitem interesu, za uveljavljanje katerega si upravljavec prizadeva, takrat, ko se podatki zbirajo, kar po mojem mnenju pomeni, da je stranka s temi informacijami neposredno seznanjena, ko zagotovi zadevne podatke, ki se nanašajo nanjo. |
|
59. |
Poleg tega družba SNCF Connect, ko je bila na obravnavi vprašana o obveznosti zagotovitve informacij, ni mogla navesti, da je zakoniti interes, za uveljavljanje katerega si prizadeva z obdelavo, dejansko sporočen njenim strankam ob zbiranju podatkov o nazivu. |
|
60. |
Zato prvi pogoj iz člena 6(1)(f) SUVP, ki se nanaša na obstoj zakonitega interesa, razložen ob upoštevanju obveznosti obvestitve o tem interesu, določene v členu 13(1)(d) te uredbe, ni izpolnjen. Obdelave podatkov o nazivu v takem primeru torej ni mogoče šteti za zakonito v smislu te določbe, ne da bi bilo treba preučiti, ali sta druga dva pogoja iz člena 6(1)(f) navedene uredbe izpolnjena. |
a) Sklepna ugotovitev glede razlage člena 6(1)(f) SUVP
|
61. |
Iz zgoraj navedenega izhaja, da je treba po mojem mnenju člen 6(1)(f) in člen 5(1)(c) SUVP razlagati tako, da obdelave podatkov o nazivu strank prevozne družbe ni mogoče šteti za potrebno zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, v smislu te določbe, če ta družba uporabnikov, od katerih so bili podatki zbrani, ni seznanila z zakonitim interesom obdelave teh podatkov. |
b) Dodatne opombe
|
62. |
Zaradi izčrpnosti in če bi Sodišče ugotovilo, da je bil zadevni zakoniti interes sporočen v skladu s členom 13(1)(d) SUVP, bom kljub temu nadaljeval analizo pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, da se obdelava osebnih podatkov šteje za zakonito na podlagi člena 6(1)(f) te uredbe. |
|
63. |
Kar zadeva, na prvem mestu, pogoj v zvezi z obstojem zakonitega interesa, družba SNCF Connect in francoska vlada trdita, da je zakoniti interes, za katerega si ta družba prizadeva, komunikacija s stranko. |
|
64. |
Naj opozorim, da je Sodišče v zvezi s pojmom „zakoniti interes“ odločilo, da „je treba, ker ta pojem v SUVP ni opredeljen, poudariti […], da se za zakonit načeloma lahko šteje širok nabor interesov“. ( 28 ) |
|
65. |
V zvezi s tem naj spomnim, da je družba SNCF Connect podjetje, ki ponuja spletno prodajo vozovnic za železniški promet. Kot sem že navedel, ( 29 ) se za to storitev predpostavlja vzpostavitev stika s stranko vsaj za to, da se ji pošlje vozovnica. Zato menim, da namen komunikacije s stranko lahko pomeni zakoniti interes tega podjetja v smislu člena 6(1)(f) SUVP, tako da bi bilo treba po mojem mnenju prvi pogoj, ki se nanaša na obstoj takega zakonitega interesa, šteti za izpolnjen. |
|
66. |
Kar zadeva, na drugem mestu, pogoj v zvezi z nujnostjo obdelave osebnih podatkov za uresničitev zakonitega interesa, menim, da ni izpolnjen. Kot sem dokazal v okviru analize člena 6(1)(b) SUVP, obdelava podatkov o nazivu presega tisto, kar je potrebno za dosego namena komunikacije s stranko, saj lahko ta komunikacija poteka brez uporabe teh podatkov. ( 30 ) |
|
67. |
Kar zadeva, na tretjem in zadnjem mestu, pogoj v zvezi s tem, da interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ne prevladajo nad zakonitim interesom upravljavca ali tretje osebe, naj poudarim, da je Sodišče odločilo, da „ta pogoj pomeni tehtanje zadevnih nasprotujočih si pravic in interesov, ki je načeloma odvisno od konkretnih okoliščin posameznega primera, in da mora zato predložitveno sodišče to tehtanje opraviti ob upoštevanju teh specifičnih okoliščin“. ( 31 ) Vendar bom navedel nekaj opomb za usmeritev predložitvenega sodišča pri izvedbi te presoje. |
|
68. |
Sodišče je tako odločilo, da je treba „[v] okviru tega tehtanja zadevnih nasprotujočih si pravic in interesov, in sicer pravic in interesov upravljavca na eni strani ter pravic in interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, na drugi strani, […] upoštevati […] zlasti razumna pričakovanja posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ter obseg zadevne obdelave in njen vpliv na tega posameznika“. ( 32 ) |
|
69. |
Poleg tega iz uvodne izjave 47 SUVP izhaja, da „bi bila za ugotovitev obstoja zakonitega interesa potrebna skrbna ocena, tudi glede tega, ali posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, lahko v času zbiranja osebnih podatkov in v njegovem okviru razumno pričakuje, da se bodo ti obdelali v zadevni namen“. |
|
70. |
V zvezi s tem ne razumem, v kolikšnem obsegu bi lahko stranka prevoznega podjetja razumno pričakovala, da bo to podjetje njene podatke o nazivu obdelalo za namen komunikacije z njo v zvezi z nakupom vozovnice. |
|
71. |
Vsekakor menim, da zgolj obstoj razumnih pričakovanj ne zadostuje za zagotovitev, da zakoniti interes upravljavca prevlada nad interesi ali temeljnimi pravicami in svoboščinami posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Čeprav je tak element zagotovo upošteven v okviru tehtanja, ki ga je treba opraviti, pa po drugi strani ne more sistematično pripeljati do odločitve, da zakoniti interes upravljavca prevlada, zlasti kadar bi lahko obdelava zadevnih osebnih podatkov posegala v temeljno pravico ali svoboščino posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, kot jo zagotavlja Listina. |
|
72. |
Kot trdi združenje Mousse, pa menim, da je to v obravnavani zadevi podano. To združenje namreč trdi, da zaradi obdelave podatkov o nazivu obstaja tveganje diskriminacije na podlagi spola, zlasti v zvezi s transspolnimi osebami ali osebami z državljanstvom države, ki priznava nevtralni spol. |
|
73. |
V teh okoliščinah in s pridržkom preverjanj, ki jih mora opraviti predložitveno sodišče, menim, da zakoniti interes komunikacije s stranko ne more prevladati nad interesi ali temeljnimi pravicami in svoboščinami posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. |
B. Drugo vprašanje za predhodno odločanje
|
74. |
Predložitveno sodišče želi z drugim vprašanjem za predhodno odločanje v bistvu izvedeti, ali je treba člen 6(1)(f) SUVP razlagati tako, da je treba za presojo nujnosti obdelave osebnih podatkov v smislu te določbe upoštevati morebitni obstoj pravice do ugovora posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, na podlagi člena 21(1) te uredbe. |
|
75. |
Člen 21(1) SUVP določa, da ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, na podlagi razlogov, povezanih z njegovim posebnim položajem, pravico, da kadar koli ugovarja obdelavi osebnih podatkov v zvezi z njim, ki temelji na členu 6(1)(e) ali (f), vključno z oblikovanjem profilov na podlagi teh določb. Upravljavec preneha obdelovati osebne podatke, razen če dokaže nujne legitimne razloge za obdelavo, ki prevladajo nad interesi, pravicami in svoboščinami posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za uveljavljanje, izvajanje ali obrambo pravnih zahtevkov. |
|
76. |
V skladu z ustaljeno sodno prakso je treba pri razlagi določbe prava Unije upoštevati ne le njeno besedilo, ampak tudi njen kontekst in cilje, ki jim sledi ureditev, katere del je. ( 33 ) |
|
77. |
Kar zadeva besedilo člena 21(1) SUVP, ugotavljam, da zakonodajalec Unije poudarja, da se pravica do ugovora nanaša na obdelavo osebnih podatkov, ki med drugim temelji na členu 6(1)(f) te uredbe. Povedano drugače, kot trdita združenje Mousse in Komisija, pravica do ugovora predpostavlja obstoj zakonite obdelave, ki med drugim temelji na zakonitem interesu upravljavca. To pravico je torej mogoče uveljavljati šele, ko je bila opravljena zakonita obdelava, da bi se doseglo njeno prenehanje. |
|
78. |
To po mojem mnenju potrjuje drugi del člena 21(1) SUVP, ki določa, da v primeru ugovora na podlagi te določbe, ki ga uveljavlja posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, upravljavec preneha obdelovati zadevne podatke. ( 34 ) Po mojem mnenju tako besedilo jasno nakazuje, da je obdelava zadevnih podatkov zakonita v skladu s pogoji iz člena 6(1)(f) te uredbe, vendar pa se ti podatki po vložitvi ugovora ne smejo več obdelovati. |
|
79. |
Povedano drugače, člen 21(1) SUVP se lahko uporabi šele, ko je ugotovljena zakonitost obdelave. |
|
80. |
Iz besedila člena 21(1) SUVP torej izhaja, da obstoj pravice do ugovora nikakor ni upošteven za presojo nujnosti take obdelave na podlagi člena 6(1)(f) te uredbe, ker se za izvajanje člena 21(1) te uredbe predpostavlja, da so pogoji iz člena 6(1)(f) iste uredbe že izpolnjeni. |
|
81. |
Tako jezikovno razlago člena 21(1) SUVP potrjuje tudi analiza tega člena glede na kontekst in cilje te uredbe. |
|
82. |
Kar zadeva kontekstualno razlago te določbe, naj poudarim, da so razlogi, na katerih lahko temelji obdelava osebnih podatkov, navedeni v členu 6 SUVP, ki se nanaša na načelo zakonitosti, v poglavju II te uredbe o načelih, ki urejajo obdelavo podatkov. Člen 21 navedene uredbe pa spada v poglavje III, ki se nanaša na pravice posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Poleg tega so, kot sem že poudaril, razlogi, navedeni v členu 6 iste uredbe, v skladu z ustaljeno sodno prakso izčrpni. ( 35 ) V teh okoliščinah imata zadevni določbi dve različni funkciji in ni mogoče šteti, da se lahko člen 21 SUVP upošteva pri preučitvi zakonitosti obdelave, ki jo ureja izključno člen 6 te uredbe. |
|
83. |
Kar zadeva teleološko razlago člena 6(1)(f) in člena 21 SUVP, bi upoštevanje obstoja pravice do ugovora za namene presoje zakonitosti obdelave podatkov na podlagi člena 6 te uredbe pomenilo priznanje zakonitosti obdelave podatkov samo zaradi možnosti, da lahko posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, pozneje ugovarja tej obdelavi. To bi torej pripeljalo do tega, da bi bili razlogi za zakonitost obdelave razširjeni prek edinih primerov iz člena 6 navedene uredbe in da bi bila raven varstva posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, odvisna od njihove skrbnosti za uveljavljanje ugovora zoper obdelavo njihovih osebnih podatkov, brez katerega bi se ta obdelava lahko štela za zakonito. Menim torej, da bi taka razlaga lahko ogrozila cilj zagotavljanja visoke ravni varstva posameznikov pri obdelavi njihovih osebnih podatkov. |
|
84. |
Zato menim, da je treba na drugo vprašanje za predhodno odločanje odgovoriti tako, da je treba člen 6(1)(f) SUVP razlagati tako, da nasprotuje temu, da se za namene presoje nujnosti obdelave osebnih podatkov v smislu te določbe upošteva morebitni obstoj pravice posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, do ugovora na podlagi člena 21(1) te uredbe. |
V. Predlog
|
85. |
Glede na vse zgornje preudarke predlagam, naj se na vprašanji za predhodno odločanje, ki ju je postavil Conseil d'État (državni svet, Francija), odgovori: Člen 6(1)(b) in člen 5(1)(c) Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) je treba razlagati tako, da sistematične obdelave podatkov o nazivu ni mogoče šteti za potrebno za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe, kadar je namen te obdelave omogočiti posamezniku prilagojeno poslovno komunikacijo ob zagotavljanju upoštevanja splošno sprejetih praks na področju poslovne komunikacije ali zagotoviti prilagoditev prevozne storitve glede na spol posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Člen 6(1)(f) in člen 5(1)(c) Uredbe 2016/679 je treba razlagati tako, da obdelave podatkov o nazivu strank prevozne družbe ni mogoče šteti za potrebno zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, v smislu te določbe, če ta družba uporabnikov, od katerih so bili podatki zbrani, ni seznanila z zakonitim interesom obdelave teh podatkov. Člen 6(1)(f) Uredbe 2016/679 je treba razlagati tako, da: nasprotuje temu, da se za namene presoje nujnosti obdelave osebnih podatkov v smislu te določbe upošteva morebitni obstoj pravice posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, do ugovora na podlagi člena 21(1) te uredbe. |
( 1 ) Jezik izvirnika: francoščina.
( 2 ) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL 2016, L 119, str. 1, in popravek, UL 2018, L 127, str. 2).
( 3 ) JORF z dne 7. januarja 1978, str. 227, kakor je bil spremenjen s sklepom št. 2018-1125 z dne 12. decembra 2018 (JORF št. 288 z dne 13. decembra 2018).
( 4 ) Sklepni predlogi generalnega pravobranilca M. Bobka v zadevi Rīgas satiksme (C-13/16, EU:C:2017:43, točka 93).
( 5 ) Nasprotno je bilo v zadevi, v kateri je bila izdana sodba z dne 4. maja 2017, Rīgas satiksme (C-13/16, EU:C:2017:336), sporno vprašanje posredovanja osebnih podatkov fizični osebi, ki jih je potrebovala za začetek civilnega postopka proti drugi fizični osebi, ki je domnevno storila prekršek.
( 6 ) Člen 5(1)(a) SUVP.
( 7 ) Člen 5(1)(c) SUVP.
( 8 ) Kot je določena v členu 8(1) Listine in členu 16(1) PDEU.
( 9 ) O povezavi med členom 6(1) SUVP in členom 52(1) Listine glej Kotschy, W., „Article 6. Lawfulness of Processing“, The EU General Data Protection Regulation (SUVP). A Commentary, Kuner, C., Bygrave, L. A., in Docksey, C. (ur.), Oxford University Press, Oxford, 2020, str. 325 in 326.
( 10 ) Sodbi z dne 22. junija 2021, Latvijas Republikas Saeima (Kazenske točke) (C-439/19, EU:C:2021:504, točka 99), in z dne 4. julija 2023, Meta Platforms in drugi (Splošni pogoji za uporabo družbenega omrežja) (C-252/21, v nadaljevanju: sodba Meta Platforms in drugi, EU:C:2023:537, točka 90).
( 11 ) Glej Kotschy, W., „Article 6. Lawfulness of Processing“, The EU General Data Protection Regulation (GDPR). A Commentary, op. cit., str. 329.
( 12 ) Sodba Meta Platforms in drugi (točki 91 in 92).
( 13 ) Sodba Meta Platforms in drugi (točka 93).
( 14 ) Sodba Meta Platforms in drugi (točka 94).
( 15 ) Glej moje sklepne predlogi v zadevi Latvijas Republikas Saeima (Kazenske točke) (C-439/19, EU:C:2020:1054, točka 93).
( 16 ) Sodbi Meta Platforms in drugi (točka 109) in z dne 7. decembra 2023, SCHUFA Holding (Odpis preostanka dolga) (C-26/22 in C-64/22, EU:C:2023:958, točka 78).
( 17 ) Glej moje sklepne predlogi v zadevi Latvijas Republikas Saeima (Kazenske točke) (C-439/19, EU:C:2020:1054, točka 109).
( 18 ) Sodba z dne 22. junija 2021, Latvijas Republikas Saeima (Kazenske točke) (C-439/19, EU:C:2021:504, točka 98). Glej v zvezi s tem tudi Lubasz, D., v Lubasz, D. (ur.), Ochrona danych osobowych, Wolters Kluwer, Varšava, 2020, točka 202.
( 19 ) Glej na primer sodbo z dne 9. novembra 2010, Volker und Markus Schecke in Eifert (C-92/09 in C-93/09, EU:C:2010:662, točka 74 in navedena sodna praksa).
( 20 ) Glej de Terwangne, C., „Article 5. Principles Relating to Processing of Personal Data“, The EU General Data Protection Regulation (GDPR). A Commentary, op. cit., str. 317.
( 21 ) Moj poudarek.
( 22 ) Člen 4, točka 11, SUVP.
( 23 ) Moj poudarek.
( 24 ) Sodba Meta Platforms in drugi (točka 98). Moj poudarek.
( 25 ) Glej sodbo z dne 17. junija 2021, M.I.C.M. (C-597/19, EU:C:2021:492, točka 106), in sodbo Meta Platforms in drugi (točka 106).
( 26 ) Sodba Meta Platforms in drugi (točka 107).
( 27 ) Sodba Meta Platforms in drugi (točka 126 in izrek).
( 28 ) Sodba z dne 7. decembra 2023, SCHUFA Holding (Odpis preostanka dolga) (C-26/22 in C-64/22, EU:C:2023:958, točka 76).
( 29 ) Glej točko 42 teh sklepnih predlogov.
( 30 ) Glej točko 47 in naslednje teh sklepnih predlogov.
( 31 ) Sodba Meta Platforms in drugi (točka 110).
( 32 ) Sodba Meta Platforms in drugi (točka 116).
( 33 ) Sodbe z dne 11. maja 2017, Krijgsman (C-302/16, EU:C:2017:359, točka 24); z dne 29. septembra 2022, LOT (Odškodnina, ki jo naloži upravni organ) (C-597/20, EU:C:2022:735, točka 21), in z dne 29. februarja 2024, Eventmedia Soluciones (C-11/23, EU:C:2024:194, točka 24).
( 34 ) Glej različice v nemščini („Der Verantwortliche verarbeitet die personenbezogenen Daten nicht mehr […]“), angleščini („The controller shall no longer process the personal data […]“) ali poljščini („Administratorowi nie wolno już przetwarzać tych danych osobowych […]“). Moj poudarek.
( 35 ) Glej točko 27 teh sklepnih predlogov. Glej tudi sodbo Meta Platforms in drugi (točka 90).