<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><JUDGMENT xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.58-20161101.xd"><BIB.JUDGMENT><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>T-108/18</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62018TJ0108</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2021:104">EU:T:2021:104</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>12</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>12</PAGE.TOTAL><AUTHOR>T</AUTHOR></BIB.JUDGMENT><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P><HT TYPE="SC">Sodba z dne <DATE ISO="20210224">24. 2. 2021</DATE> – Zadeva T‑108/18 (odlomki)</HT></P><P><HT TYPE="SC">Universität Koblenz-Landau/EACEA</HT></P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sodba Splošnega Sodišča</HT> (deseti razširjeni senat)</P><P>z dne <DATE ISO="20210224">24. februarja 2021</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="STAR" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik postopka: nemščina.</P></NOTE></P></TI></TITLE><INTERMEDIATE><INDEX IDX.CLOSE="“" SEPARATOR=" – " IDX.OPEN="„"><KEYWORD>Arbitražna klavzula</KEYWORD><KEYWORD>Program Tempus IV</KEYWORD><KEYWORD>Sporazumi o dodelitvi nepovratnih sredstev</KEYWORD><KEYWORD>Pogodbena narava spora</KEYWORD><KEYWORD>Prekvalifikacija tožbe</KEYWORD><KEYWORD>Upravičeni stroški</KEYWORD><KEYWORD>Sistemske in ponavljajoče se napake</KEYWORD><KEYWORD>Vračilo vseh izplačanih zneskov</KEYWORD><KEYWORD>Sorazmernost</KEYWORD><KEYWORD>Pravica do izjave</KEYWORD><KEYWORD>Obveznost obrazložitve</KEYWORD><KEYWORD>Člen 41 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah</KEYWORD></INDEX></INTERMEDIATE><JUDGMENT.INIT><P>V zadevi T‑108/18,</P></JUDGMENT.INIT><PARTIES><PLAINTIFS><P><HT TYPE="BOLD">Universität Koblenz-Landau</HT> s sedežem v Mainzu (Nemčija), ki jo zastopata C. von der Lühe in I. Felder, odvetnika,</P><PARTY.STATUS>tožeča stranka,</PARTY.STATUS></PLAINTIFS><AGAINST>proti</AGAINST><DEFENDANTS><P><HT TYPE="BOLD">Izvajalska agencija za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo (EACEA)</HT>, ki jo zastopa H. Monet, agent, skupaj z R. van der Houtom in C. Wagnerjem, odvetnikoma,</P><PARTY.STATUS>tožena stranka,</PARTY.STATUS></DEFENDANTS></PARTIES><P>zaradi, primarno, predloga na podlagi člena 263 PDEU za razglasitev ničnosti dopisov EACEA z dne <DATE ISO="20171221">21. decembra 2017</DATE> in <DATE ISO="20180207">7. februarja 2018</DATE> v zvezi z zneski, plačanimi tožeči stranki v okviru sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstev, sklenjenih za izvedbo treh projektov na področju visokošolskega izobraževanja, in, podredno, predloga na podlagi člena 272 PDEU za ugotovitev, da je pravica do izterjave, ki se zahteva, neobstoječa,</P><PREAMBLE><PREAMBLE.INIT><P>SPLOŠNO SODIŠČE (deseti razširjeni senat),</P><P>v sestavi S. Papasavvas, predsednik, A. Kornezov (poročevalec), E. Buttigieg, sodnika, K. Kowalik-Bańczyk, sodnica, in G. Hesse, sodnik,</P><P>sodni tajnik: L. Ramette, administrator,</P></PREAMBLE.INIT><GR.VISA><VISA>na podlagi pisnega dela postopka in obravnave z dne <DATE ISO="20200916">16. septembra 2020</DATE></VISA></GR.VISA><PREAMBLE.FINAL>izreka naslednjo</PREAMBLE.FINAL></PREAMBLE><?PAGE NO="2"?><CONTENTS.JUDGMENT><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Sodbo<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NOTE.ID="E0002"><P>Navedene so le točke zadevne sodbe, za katere Splošno sodišče meni, da je njihova objava koristna.</P></NOTE></HT></P></TI></TITLE></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Dejansko stanje</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1</NO.P><TXT>Tožeča stranka, Universität Koblenz-Landau, je nemška javna visokošolska ustanova.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2</NO.P><TXT>Tožeča stranka je v letih 2008 in 2010 v okviru programov Evropske unije za sodelovanje s tretjimi državami, katerih cilj je posodobitev visokošolskih sistemov teh držav, imenovanih Tempus IV, podpisala te tri sporazume o dodelitvi nepovratnih sredstev:</TXT><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>sporazum o dodelitvi nepovratnih sredstev z dne <DATE ISO="20081205">5. decembra 2008</DATE> z referenčno številko št. 2008–4744 za izvedbo projekta <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0001" REF.END="QE0001"/>Educational Centers Network on Modern Technologies of Local Governing<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="201C" ID="QE0001"/> (mreža izobraževalnih centrov o sodobnih tehnikah lokalnega upravljanja) (v nadaljevanju: sporazum Ecesis), ki sta ga podpisali tožeča stranka kot edini upravičenec in Evropska komisija;</P></ITEM><ITEM><P>sporazum o dodelitvi nepovratnih sredstev z dne <DATE ISO="20101018">18. oktobra 2010</DATE> z referenčno številko št. 2010–2844 za izvedbo projekta <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0002" REF.END="QE0002"/>Development and Integration of University Self-assessment Systems<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="201C" ID="QE0002"/> (razvoj in vključitev univerzitetnih sistemov samoocenjevanja) (v nadaljevanju: sporazum Diusas), ki sta ga med drugim podpisali tožeča stranka kot koordinatorka in soupravičenec ter Izvajalska agencija za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo (EACEA);</P></ITEM><ITEM><P>sporazum o dodelitvi nepovratnih sredstev z dne <DATE ISO="20100930">30. septembra 2010</DATE> z referenčno številko št. 2010–2862 v zvezi z izvedbo projekta <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0003" REF.END="QE0003"/>Development of Quality Assurance System in Turkmenistan on the base of Bologna Standards<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/> (razvoj sistema zagotavljanja kakovosti v Turkmenistanu na podlagi meril bolonjskega procesa) (v nadaljevanju: sporazum Deque), ki sta ga med drugim podpisali tožeča stranka, kot koordinatorka in soupravičenka, ter EACEA.</P></ITEM></LIST></P><P>[…]</P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19</NO.P><TXT>EACEA je z dopisom z dne <DATE ISO="20171221">21. decembra 2017</DATE> (v nadaljevanju: dopis z dne <DATE ISO="20171221">21. decembra 2017</DATE>) tožečo stranko obvestila, da se je odločila izterjati znesek 756.381,89 EUR na podlagi sporazuma Ecesis. Glede sporazumov Diusas in Deque je tožečo stranko obvestila, da namerava zahtevati le vračilo zneskov, ki jih je ta prejela v okviru teh sporazumov kot končni upravičenec, torej razen vsote, ki jo je zadnja nakazala soupravičencem, katere znesek bi ji morala še sporočiti. EACEA je pojasnila, da bo – če ne bo prejela informacij o zneskih, ki so bili nakazani soupravičencem na podlagi teh dveh sporazumov – zahtevala vračilo teh zneskov v celoti ali vračilo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0004" REF.END="QE0004"/>višjega<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/> zneska.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20</NO.P><TXT>EACEA je z dopisom z dne <DATE ISO="20180207">7. februarja 2018</DATE> (v nadaljevanju: dopis z dne <DATE ISO="20180207">7. februarja 2018</DATE>) na eni strani ugotovila, da tožeča stranka ni predložila potrebnih informacij za določitev vsote zneskov, ki so ji bili izplačani na podlagi sporazumov Diusas in Deque in ki so bili nato preneseni na druge soupravičene subjekte. Na drugi strani je EACEA navedla, da je sama navezala stik z zadnjenavedenimi in da je od nekaterih izmed njih prejela zahtevane informacije. EACEA je na podlagi tako zbranih informacij določila znesek vračila v višini 695.919,31 EUR za sporazum Diusas in 343.525,10 EUR za sporazum Deque. EACEA je tožečo stranko pozvala, naj ji – če je potrebno – predloži svoja stališča v roku petnajstih koledarskih dni, pri čemer je pojasnila, da bo – če ne bo predložila takšnih stališč – izterjala zgoraj navedene zneske.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21</NO.P><TXT>EACEA je <DATE ISO="20180213">13. februarja 2018</DATE> tožeči stranki poslala bremepis za znesek 756.381,89 EUR na podlagi sporazuma Ecesis (v nadaljevanju: bremepis).</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="3"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22</NO.P><TXT>Skupni znesek, zahtevan na podlagi treh sporazumov, je tako znašal 1.795.826,30 EUR.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Postopek</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23</NO.P><TXT>Tožeča stranka je <DATE ISO="20180222">22. februarja 2018</DATE> v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila to tožbo. Uperjena je bila zoper <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0005" REF.END="QE0005"/>Komisijo, ki jo zastopa EACEA<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24</NO.P><TXT>V skladu s sklepom predsednika Splošnega sodišča z dne <DATE ISO="20180328">28. marca 2018</DATE> se je štelo, da je bila ta tožba vložena proti EACEA in proti Komisiji.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25</NO.P><TXT>Komisija je z ločeno vlogo v sodnem tajništvu Splošnega sodišča <DATE ISO="20180504">4. maja 2018</DATE> proti zgoraj navedeni tožbi vložila ugovor nedopustnosti na podlagi člena 130 Poslovnika Splošnega sodišča, v delu, v katerem se je nanašala nanjo. Tožeča stranka je svoja stališča glede tega ugovora predložila <DATE ISO="20180618">18. junija 2018</DATE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26</NO.P><TXT>EACEA je v sodnem tajništvu Splošnega sodišča <DATE ISO="20180615">15. junija 2018</DATE> vložila odgovor na tožbo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27</NO.P><TXT>Tožeča stranka je z vlogo, vloženo v sodnem tajništvu Splošnega sodišča <DATE ISO="20180807">7. avgusta 2018</DATE>, vložila repliko.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28</NO.P><TXT>EACEA je z vlogo, vloženo v sodnem tajništvu Splošnega sodišča <DATE ISO="20180925">25. septembra 2018</DATE>, vložila dupliko.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29</NO.P><TXT>Splošno sodišče je z dopisom z dne <DATE ISO="20181008">8. oktobra 2018</DATE> Komisijo na podlagi člena 89(3)(d) Poslovnika Splošnega sodišča pozvalo, naj predloži nekatere dokumente. Komisija je tej zahtevi ugodila v predpisanem roku.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30</NO.P><TXT>Tožeča stranka je z dopisom z dne <DATE ISO="20181102">2. novembra 2018</DATE> v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila svoja stališča glede dokumentov, ki jih je predložila Komisija.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31</NO.P><TXT>Na predlog tožeče stranke je bil postopek dvakrat prekinjen z odločbama z dne 28. februarja in <DATE ISO="20190611">11. junija 2019</DATE>, ker sta tožeča stranka in EACEA začeli pogovore z namenom sklenitve morebitnega sporazumnega dogovora.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32</NO.P><TXT>Tretji predlog za prekinitev postopka je bil z odločbo z dne <DATE ISO="20190905">5. septembra 2019</DATE> zavrnjen.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33</NO.P><TXT>Splošno sodišče je s sklepom z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20191023">23. oktobra 2019</DATE>, <NAME.CASE>Universität Koblenz-Landau/Komisija in EACEA</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑108/18</NO.CASE>, neobjavljen, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2019:768">EU:T:2019:768</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), tožbo zavrglo kot nedopustno v delu, v katerem se je nanašala na Komisijo, in tožeči stranki naložilo plačilo stroškov tega postopka.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34</NO.P><TXT>Ker se je sestava senatov Splošnega sodišča spremenila, je bila ta zadeva s sklepom predsednika Splošnega sodišča z dne <DATE ISO="20191024">24. oktobra 2019</DATE> na podlagi člena 27(5) Poslovnika Splošnega sodišča predodeljena desetemu senatu.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35</NO.P><TXT>EACEA je v skladu s členom 106(2) Poslovnika Splošnega sodišča <DATE ISO="20191106">6. novembra 2019</DATE> predlagala, naj se opravi obravnava, da bi ustno podala navedbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36</NO.P><TXT>Splošno sodišče je s sklepom z dne <DATE ISO="20200311">11. marca 2020</DATE> na podlagi člena 28 Poslovnika Splošnega sodišča odločilo, da zadevo dodeli desetemu senatu, ki zaseda v razširjenem senatu petih sodnikov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37</NO.P><TXT>Splošno sodišče je v okviru ukrepov procesnega vodstva z dne 12. marca in <DATE ISO="20200527">27. maja 2020</DATE>, sprejetih na podlagi člena 89(3)(a) in (d) Poslovnika Splošnega sodišča, strankama postavilo vprašanja, na katera sta odgovorili v predpisanem roku.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="4"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38</NO.P><TXT>Na predlog sodnika poročevalca je Splošno sodišče odločilo, da začne ustni del postopka.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39</NO.P><TXT>Stranki sta ustno podali navedbe in odgovorili na vprašanja Splošnega sodišča na obravnavi <DATE ISO="20200916">16. septembra 2020</DATE>, po kateri je bil končan ustni del postopka.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40</NO.P><TXT>Tožeča stranka je <DATE ISO="20210203">3. februarja 2021</DATE> v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila predlog za ponovno odprtje ustnega dela postopka, v skladu s členom 113(2)(c) Poslovnika Splošnega sodišča, pri čemer se je sklicevala na sklep državnega tožilstva v Koblenzu z dne <DATE ISO="20201228">28. decembra 2020</DATE>, ki ji je bil vročen <DATE ISO="20210128">28. januarja 2021</DATE>. Predsednik desetega razširjenega senata Splošnega sodišča je s sklepom z dne <DATE ISO="20210204">4. februarja 2021</DATE> zavrnil ta predlog, o čemer so bile stranke obveščene z dopisom sodnega tajništva z dne <DATE ISO="20210205">5. februarja 2021</DATE>.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Predlogi</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41</NO.P><TXT>Tožeča stranka Splošnemu sodišču v tožbi predlaga, naj:</TXT><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>obvestilo z dne <DATE ISO="20171221">21. decembra 2017</DATE> razglasi za nično;</P></ITEM><ITEM><P>obvestilo z dne <DATE ISO="20180207">7. februarja 2018</DATE> razglasi za nično;</P></ITEM><ITEM><P>odloži izvršbo dopisa z dne <DATE ISO="20171221">21. decembra 2017</DATE> in dopisa z dne <DATE ISO="20180207">7. februarja 2018</DATE> ter [bremepisa] do dokončne odločitve o tej tožbi za razglasitev ničnosti;</P></ITEM><ITEM><P>toženi stranki naloži plačilo stroškov.</P></ITEM></LIST></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42</NO.P><TXT>Tožeča stranka v repliki Splošnemu sodišču predlaga, podredno, naj to tožbo prekvalificira v tožbo, ki temelji na členu 272 PDEU, in ugotovi, da terjatev v višini 756.381,89 EUR, ki se zahteva na podlagi sporazuma Ecesis, in terjatev v višini 1.039.444,41 EUR, ki se zahteva na podlagi sporazumov Diusas in Deque o dodelitvi nepovratnih sredstev, ne obstajata.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43</NO.P><TXT>Poleg tega je tožeča stranka navedla, da je treba postopek v zvezi s tretjim predlogom, navedenim v tožbi, ustaviti v delu, v katerem se je EACEA odločila ustaviti izterjavo zneskov, zahtevanih v dopisih z dne <DATE ISO="20171221">21. decembra 2017</DATE> in <DATE ISO="20180207">7. februarja 2018</DATE>, o čemer je bila tožeča stranka obveščena z dopisom z dne <DATE ISO="20180409">9. aprila 2018</DATE>, predloženim v prilogi C.5 k odgovoru na tožbo. Tožeča stranka je na obravnavi v odgovor na vprašanje Splošnega sodišča v zvezi s tem potrdila, da je umaknila tretji predlog, kar je bilo zabeleženo v zapisniku obravnave.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0044"><NO.P>44</NO.P><TXT>EACEA Splošnemu sodišču predlaga, naj:</TXT><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>tožbo zavrže kot očitno nedopustno in, podredno, zavrne kot neutemeljeno;</P></ITEM><ITEM><P>tožeči stranki naloži plačilo stroškov.</P></ITEM></LIST></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0045"><NO.P>45</NO.P><TXT>EACEA je na obravnavi izjavila, da se odpoveduje pravici do izpodbijanja svojega statusa tožene stranke in s tem dopustnosti tožbe v delu, v katerem se nanaša nanjo, kar je bilo zabeleženo v zapisniku obravnave.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Pravo</HT></P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Pristojnost Splošnega sodišča in ugovori nedopustnosti, ki jih uveljavlja EACEA</HT></HT></P></TI><STI><P>[…]</P></STI></TITLE><?PAGE NO="5"?><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Prekvalifikacija tožbe, kot da temelji na členu 272 PDEU</HT></P></TI><STI><P>[…]</P></STI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0065"><NO.P>64</NO.P><TXT>Iz navedenega izhaja, na eni strani, da je treba to tožbo, ki je bila prvotno vložena na podlagi člena 263 PDEU, prekvalificirati v tožbo, vloženo na podlagi člena 272 PDEU, in na drugi strani, da je Splošno sodišče pristojno za odločanje o tej tožbi v skladu s členom 272 PDEU in arbitražnimi klavzulami iz člena I.8 sporazuma Ecesis ter člena I.9 sporazumov Diusas in Deque.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Vsebinska presoja</HT></HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0066"><NO.P>65</NO.P><TXT>Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja štiri tožbene razloge, od katerih se prvi nanaša na kršitev pravice do izjave, drugi na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0006" REF.END="QE0006"/>nepravilno uporabo evropskega prava<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="201C" ID="QE0006"/>, tretji na neobstoj obrazložitve in četrti na kršitev načela sorazmernosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0067"><NO.P>66</NO.P><TXT>Najprej je treba preučiti prvi in tretji tožbeni razlog, nato drugi tožbeni razlog in nazadnje četrti tožbeni razlog.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Prvi in tretji tožbeni razlog, ki se nanašata, prvi, na kršitev pravice do izjave in, tretji, na neobstoj obrazložitve</HT></P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P>–</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Možnost sklicevanja na pravico do izjave in obveznost obrazložitve v okviru pogodbenega spora</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0068"><NO.P>67</NO.P><TXT>EACEA trdi, da v okviru pogodbenega spora ni mogoče učinkovito uveljavljati pravice do izjave in obveznosti obrazložitve. Zato EACEA meni, da ni bila zavezana, da tožečo stranko, preden ji je poslala dopisa z dne <DATE ISO="20171221">21. decembra 2017</DATE> in <DATE ISO="20180208">8. februarja 2018</DATE> ter bremepis, zasliši, niti da zadnje obrazloži.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0069"><NO.P>68</NO.P><TXT>Ta ugovor je treba zavrniti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0070"><NO.P>69</NO.P><TXT>V zvezi s tem je treba poudariti, da sta bili pravica do izjave in obveznost obrazložitve, ki ju tožeča stranka navaja v okviru prvega in tretjega tožbenega razloga, vključeni v člen 41(2)(a) in (c) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina), v skladu s katerim morajo institucije, organi, uradi in agencije Unije na eni strani spoštovati pravico vsake osebe, da poda izjavo pred sprejetjem kakršnega koli posamičnega ukrepa, ki jo prizadene, in na drugi strani, obrazložiti svoje sklepe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0071"><NO.P>70</NO.P><TXT>Splošno sodišče je tako že imelo priložnost razsoditi, da Listina, ki je del primarnega prava, v členu 51(1) brez izjeme določa, da se njene določbe <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0007" REF.END="QE0007"/>uporabljajo za institucije, organe, urade in agencije Unije ob spoštovanju načela subsidiarnosti<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="201C" ID="QE0007"/> in da zato temeljne pravice urejajo izvajanje pristojnosti, ki so podeljene institucijam Unije, vključno v pogodbenem okviru (sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180503">3. maja 2018</DATE>, <NAME.CASE>Sigma Orionis/Komisija</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑48/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2018:245">EU:T:2018:245</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0102">102</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>, in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180503">3. maja 2018</DATE>, <NAME.CASE>Sigma Orionis/REA</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑47/16</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2018:247">EU:T:2018:247</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0079">79</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0080">80</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>; glej po analogiji tudi sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20200513">13. maja 2020</DATE>, <NAME.CASE>Talanton/Komisija</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑195/18</NO.CASE>, neobjavljena, v pritožbenem postopku, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2020:194">EU:T:2020:194</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0073">73</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0072"><NO.P>71</NO.P><TXT>Poleg tega Sodišče meni, da kadar institucije, organi, uradi ali agencije Unije izvajajo pogodbo, zanje še naprej veljajo obveznosti iz Listine in splošnih načel prava Unije (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20200716">16. julija 2020</DATE>, <NAME.CASE>ADR Center/Komisija</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑584/17 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:576">EU:C:2020:576</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0086">86</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="6"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0073"><NO.P>72</NO.P><TXT>Sodišče je prav tako poudarilo, da če se stranke v pogodbi z arbitražno klavzulo odločijo, da bodo sodišču Unije dodelile pristojnost za odločanje o sporih v zvezi s to pogodbo, bo to sodišče ne glede na pravo, ki se uporablja in ki je dogovorjeno v navedeni pogodbi, pristojno za preučitev morebitnih kršitev Listine in splošnih načel prava Unije (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20200716">16. julija 2020</DATE>, <NAME.CASE>Inclusion Alliance for Europe/Komisija</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑378/16 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:575">EU:C:2020:575</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0081">81</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0074"><NO.P>73</NO.P><TXT>Poleg tega je treba poudariti, da institucije, organi, uradi in agencije Unije, kadar delujejo v pogodbenem okviru, niso popolnoma primerljivi z zasebnimi pogodbenimi strankami. Tako po eni strani nepovratna sredstva, ki jih ti dodeljujejo, temeljijo na javnih sredstvih Unije, tako da institucije, organi, uradi in agencije Unije pri dodeljevanju takšnih nepovratnih sredstev še naprej delujejo zlasti v okviru proračunskih zahtev, ki izhajajo iz člena 317 PDEU, in finančnih pravil, ki jih v zvezi s tem določa veljavna finančna uredba. Po drugi strani ima zlasti Komisija – v primeru pogodbe, ki vsebuje, kot v obravnavanem primeru, arbitražno klavzulo, ki podeljuje pristojnost sodišču Unije – posebne pravice, ki presegajo splošno pravo, ki ji omogočajo formalizacijo ugotovitve pogodbene terjatve s tem, da na podlagi člena 72(2) Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne <DATE ISO="20020625">25. junija 2002</DATE> o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 1, zvezek 4 str. 74) ali na podlagi člena 79(2) Uredbe št. 966/2012 enostransko sprejme sklep, ki je izvršilni naslov na podlagi člena 299 PDEU, katerega učinki in zavezujoč učinek izhajajo iz teh določb (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20200716">16. julija 2020</DATE>, <NAME.CASE>ADR Center/Komisija</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑584/17 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:576">EU:C:2020:576</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 68 do 70 in 73). Poleg tega je treba ugotoviti, da se lahko v skladu s členom 108(1), drugi pododstavek, Uredbe št. 1605/2002 in členom 121(1), drugi pododstavek, Uredbe št. 966/2012 nepovratna sredstva dodelijo bodisi na podlagi pisnega sporazuma bodisi s sklepom Komisije, ki je bil vročen upravičencu. Zakonodajalec Unije je tako določil, da se nepovratna sredstva lahko dodelijo tako na podlagi pogodbe kot v upravnem postopku. Institucije, organi, uradi in agencije Unije pa se ne morejo po svoji volji izogniti obveznostim, ki izhajajo iz primarnega prava, vključno z Listino, glede na njihovo izbiro, da nepovratna sredstva dodelijo na podlagi sporazuma, ne pa s sklepom.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0075"><NO.P>74</NO.P><TXT>Zato je treba zavrniti ugovor EACEA v zvezi z možnostjo sklicevanja na pravico do izjave in obveznostjo obrazložitve v okviru pogodbenih sporov.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P>–</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Pravica do izjave</HT></TXT></NP></TI><STI><P>[…]</P></STI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0078"><NO.P>77</NO.P><TXT>Prvič, preveriti je treba, ali je EACEA tožeči stranki zagotovila možnost, da koristno in učinkovito izrazi svoje stališče, preden ji je poslala dopisa z dne <DATE ISO="20171221">21. decembra 2017</DATE> in <DATE ISO="20180207">7. februarja 2018</DATE> ter bremepis z dne <DATE ISO="20180213">13. februarja 2018</DATE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0079"><NO.P>78</NO.P><TXT>Sodišče je namreč že imelo priložnost razsoditi, da so bile institucije, organi, uradi ali agencije Unije, zlasti v skladu z zahtevami načela dobrega upravljanja, zavezani spoštovati načelo kontradiktornosti v okviru revizijskega postopka, kakršen je ta, ki je določen v členu II.19 spornih sporazumov. Institucije, organi, uradi ali agencije Unije morajo pridobiti vse ustrezne informacije, zlasti pa tiste, ki jim jih lahko pogodbena stranka predloži, preden sprejmejo odločitev o izterjavi, izdajo bremepis, odstopijo od pogodbe ali zavrnejo izplačilo dodatnih plačil sopogodbeniku (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150611">11. junija 2015</DATE>, <NAME.CASE>EMA/Komisija</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑100/14 P</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:382">EU:C:2015:382</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0123">123</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0080"><NO.P>79</NO.P><TXT>V zvezi s tem Splošno sodišče ugotavlja, prvič, da je bil osnutek revizijskega poročila poslan tožeči stranki in da jo je EACEA pozvala, naj predstavi svoje stališče glede ugotovitev revizorjev, kar je dejansko podrobno storila v dopisih z dne 29. septembra in <DATE ISO="20161111">11. novembra 2016</DATE> (glej točki 10 in 11). Natančneje, v osnutku revizijskega poročila je bilo navedeno, da so ugotovljene nepravilnosti potencialno sistemske in ponavljajoče se. Tožeča stranka se je v zgoraj navedenih dopisih opredelila do vseh ugotovitev iz osnutka revizijskega poročila.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="7"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0081"><NO.P>80</NO.P><TXT>Drugič, EACEA je z dopisom z dne <DATE ISO="20170726">26. julija 2017</DATE> tožeči stranki poslala končno revizijsko poročilo in končno poročilo urada OLAF. V prvem so bila navedena stališča in dokazi, ki jih je tožeča stranka predložila v dopisih z dne 29. septembra in <DATE ISO="20161111">11. novembra 2016</DATE> v zvezi z vsako od 35 finančnih ugotovitev (Financial Audit Findings) in 7 ugotovitev glede upravljanja (Management Audit Findings), pri čemer so bile vsakič pojasnjene presoje revizorjev v zvezi s tem.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0082"><NO.P>81</NO.P><TXT>Tretjič, EACEA je v dopisu z dne <DATE ISO="20170726">26. julija 2017</DATE> navedla, da namerava zaradi resnosti ugotovljenih nepravilnosti ter zaradi njihove sistemske in ponavljajoče se narave izterjati vse zneske, ki so bili tožeči stranki plačani na podlagi spornih sporazumov. Tožeča stranka je bila pozvana, naj v roku 60 dni predloži svoja stališča glede nameravane izterjave.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0083"><NO.P>82</NO.P><TXT>Tožeča stranka se je na ta poziv odzvala z dopisom z dne <DATE ISO="20170925">25. septembra 2017</DATE> in ponovno predložila dokumente.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0084"><NO.P>83</NO.P><TXT>V teh okoliščinah je EACEA v dopisu z dne <DATE ISO="20171221">21. decembra 2017</DATE>, med drugim v zvezi s sporazumoma Diusas in Deque, navedla, da namerava zahtevati vračilo zneska, ki ustreza tistemu, ki ga je tožeča stranka prejela kot končni upravičenec, in da zato, ker tožeča stranka ni predložila potrebnih informacij, na podlagi katerih bi lahko dokazala resničnost tega zneska, ni imela druge možnosti, kot da ga določi na podlagi razpoložljivih informacij. EACEA je tožečo stranko prav tako obvestila o svoji odločitvi, da izterja celotni znesek, ki ga je plačala na podlagi sporazuma Ecesis, v okviru katerega je bila tožeča stranka edini upravičenec.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0085"><NO.P>84</NO.P><TXT>EACEA je z dopisom z dne <DATE ISO="20180207">7. februarja 2018</DATE> določila zneske, ki jih je treba izterjati na podlagi sporazumov Diusas in Deque, na podlagi informacij, ki jih je lahko sama pridobila od nekaterih soupravičencev.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0086"><NO.P>85</NO.P><TXT>V teh okoliščinah je treba ugotoviti, da je tožeča stranka imela možnost, in to večkrat, da koristno in učinkovito izrazi svoje stališče, preden sta ji bila poslana dopisa z dne <DATE ISO="20171221">21. decembra 2017</DATE> in <DATE ISO="20180207">7. februarja 2018</DATE> ter bremepis tako glede narave in obsega ugotovljenih nepravilnosti kot glede zneskov, ki jih je treba izterjati.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0087"><NO.P>86</NO.P><TXT>Drugič, tožeča stranka kljub temu trdi, da ni mogla predložiti izvirnikov nekaterih računov, kot jih je zahtevala EACEA v dopisu z dne <DATE ISO="20170726">26. julija 2017</DATE>, ker takrat z njimi ni več razpolagala, saj so bili ti računi zaseženi v okviru kazenskega preiskovalnega postopka, ki ga je vodilo državno tožilstvo v Koblenzu.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0088"><NO.P>87</NO.P><TXT>V zvezi s tem je treba poudariti, da lahko načeloma objektivna in dokazana nezmožnost predložitve nekaterih dokumentov na zahtevo EACEA iz razlogov, ki jih ni mogoče pripisati zadevni osebi, tej osebi v nekaterih primerih odvzame vsako možnost, da koristno in učinkovito izrazi svoje stališče glede dejstev, ki so predmet teh dokumentov, če je njihova nepredložitev vplivala na določitev zneskov, ki so predmet zahtevkov za vračilo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0089"><NO.P>88</NO.P><TXT>Vendar v obravnavani zadevi ni tako. Čeprav ni sporno, da tožeča stranka iz razlogov, ki ji jih ni mogoče pripisati, objektivno in dokazano ni mogla predložiti izvirnikov računov, ki jih je zahtevala EACEA v dopisu z dne <DATE ISO="20170726">26. julija 2017</DATE>, ostaja dejstvo, da ta nepredložitev nikakor ni vplivala na določitev zneskov, ki so predmet zahtevkov za vračilo, vsebovanih v dopisih z dne <DATE ISO="20171221">21. decembra 2017</DATE> in <DATE ISO="20180207">7. februarja 2018</DATE> ter v bremepisu z dne <DATE ISO="20180213">13. februarja 2018</DATE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0090"><NO.P>89</NO.P><TXT>Po eni strani je namreč iz spisa razvidno, da je državno tožilstvo v Koblenzu dokumente zaseglo <DATE ISO="20170622">22. junija 2017</DATE>, medtem ko sta bili tako revizija kot preiskava urada OLAF opravljeni v obdobju od leta 2014 do leta 2016, to je pred zadevnim zasegom, tako da so revizorji in urad OLAF lahko vpogledali v vsebino zadevnih računov in na njihovi podlagi prišli do ustreznih ugotovitev, kot poleg tega priznava tožeča stranka v svojih stališčih v odgovor na ukrep procesnega vodstva, ki ga je Splošno sodišče sprejelo <DATE ISO="20200527">27. maja 2020</DATE>. Prav tako je bil ta zaseg izveden po tem, ko je bil tožeči stranki<?PAGE NO="8"?> <DATE ISO="20160422">22. aprila 2016</DATE> poslan osnutek revizijskega poročila, ki je že vseboval bistvo ugotovitev v zvezi z upravljanjem spornih sporazumov. Iz navedenega poročila je zlasti razvidno, da sklepi revizorjev temeljijo na preizkusu skoraj vseh stroškov, zahtevanih v okviru spornih sporazumov (glej točko 7 zgoraj). Poleg tega je tožeča stranka z dopisoma z dne 29. septembra in <DATE ISO="20161111">11. novembra 2016</DATE>, to je še vedno veliko pred zadevnim zasegom, podala svoja stališča glede ugotovitev iz osnutka revizijskega poročila, tako da se je takrat lahko seznanila z vso upoštevno dokumentacijo, s katero je razpolagala, vključno z računi, ki so bili predmet poznejšega zasega, in tako uveljavljala svoje stališče ob popolnem poznavanju zadeve.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0091"><NO.P>90</NO.P><TXT>Na drugi strani je EACEA v dopisu z dne <DATE ISO="20170726">26. julija 2017</DATE> sicer zahtevala predložitev nekaterih izvirnikov računov. Vendar se je EACEA v dopisu z dne <DATE ISO="20171221">21. decembra 2017</DATE> seznanila s tem, da tožeča stranka ni imela zahtevanih izvirnikov računov in da jih zato ne more predložiti. Vendar iz tega ni izpeljala nobene posledice. Iz nobenega elementa tega dopisa ali dopisa z dne <DATE ISO="20180207">7. februarja 2018</DATE> namreč ni razvidno, da bi nepredložitev navedenih računov kakor koli vplivala na določitev zneskov, ki so predmet zahtevkov za vračilo, vsebovanih v dopisih z dne <DATE ISO="20171221">21. decembra 2017</DATE> in <DATE ISO="20180207">7. februarja 2018</DATE> ter v bremepisu z dne <DATE ISO="20180213">13. februarja 2018</DATE>. Kot pojasnjuje EACEA v odgovoru na vprašanje, postavljeno v okviru ukrepa procesnega vodstva z dne <DATE ISO="20200312">12. marca 2020</DATE> in na obravnavi, ne da bi ji tožeča stranka glede tega nasprotovala, so se nekatere izmed številnih nepravilnosti, ugotovljenih v končnih revizijskih poročilih in poročilih urada OLAF, nanašale zlasti na neskladnosti v zvezi z vsebino računov (glej točko 15 zgoraj), ne pa na to, da ni šlo za izvirnike.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0092"><NO.P>91</NO.P><TXT>Poleg tega dejstvo, da tožeča stranka ni imela zahtevanih izvirnikov računov, prav tako ni moglo preprečiti predložitve informacij, potrebnih za razčlenitev – na zahtevo EACEA – med zneski, ki jih je tožeča stranka prejela kot končna prejemnica sporazumov Diusas in Deque, in zneski, ki jih je tožeča stranka prenesla na soupravičence navedenih sporazumov. V skladu z dopisom EACEA z dne <DATE ISO="20170726">26. julija 2017</DATE> bi bilo namreč treba to razčlenitev opraviti na podlagi bančnih nakazil ali bančnih izpiskov, ne pa na podlagi navedenih računov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0093"><NO.P>92</NO.P><TXT>Iz tega sledi, da nepredložitev izvirnikov računov, ki jih je zahtevala EACEA v dopisu z dne <DATE ISO="20170726">26. julija 2017</DATE>, nikakor ni vplivala na določitev zneskov, ki so predmet zahtevkov za vračilo, vsebovanih v dopisih z dne <DATE ISO="20171221">21. decembra 2017</DATE> in <DATE ISO="20180207">7. februarja 2018</DATE> ter v bremepisu.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0094"><NO.P>93</NO.P><TXT>Zato je treba prvi tožbeni razlog, ki se nanaša na kršitev pravice do izjave, zavrniti kot neutemeljen.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P>–</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Obveznost obrazložitve</HT></TXT></NP></TI><STI><P>[…]</P></STI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0097"><NO.P>96</NO.P><TXT>Obseg te obveznosti obrazložitve je treba presojati glede na okoliščine posameznega primera, zlasti glede na vsebino akta, naravo navedenih razlogov in interes za pojasnila, ki bi ga lahko imel naslovnik akta, za presojo zadostnosti obrazložitve pa jo je treba postaviti v dejanski in pravni okvir sprejetja zadevnega akta. Tako je akt dovolj obrazložen, če je bil sprejet v okviru, ki je zadevnemu naslovniku poznan in ki mu omogoča, da razume obseg ukrepa, sprejetega v zvezi z njim (glej po analogiji sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20121115">15. novembra 2012</DATE>, <NAME.CASE>Svet/Bamba</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑417/11 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:718">EU:C:2012:718</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0053">53</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0054">54</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> ter navedena sodna praksa; z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20111024">24. oktobra 2011</DATE>, <NAME.CASE>P/Parlament</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑213/10 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2011:617">EU:T:2011:617</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0030">30</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>, in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20120927">27. septembra 2012</DATE>, <NAME.CASE>Applied Microengineering/Komisija</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑387/09</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2012:501">EU:T:2012:501</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 64 do 67).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0098"><NO.P>97</NO.P><TXT>V obravnavanem primeru, prvič, Splošno sodišče ugotavlja, da so v dopisih z dne <DATE ISO="20171221">21. decembra 2017</DATE> in <DATE ISO="20180207">7. februarja 2018</DATE> jasno opredeljeni pravna podlaga za nameravano izterjavo, in sicer člen II.19(3) in (5) spornih sporazumov in člen 135(4) Uredbe št. 966/2012 (glej točke od 16 do 20 zgoraj), in zneski, za katere je EACEA menila, da jih je treba izterjati.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="9"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0099"><NO.P>98</NO.P><TXT>Drugič, številni dopisi, ki so bili izmenjani med strankama v obdobju od posredovanja osnutka revizijskega poročila tožeči stranki z dopisom z dne <DATE ISO="20160422">22. aprila 2016</DATE> in na katere je bilo opozorjeno v točkah od 7 do 20 zgoraj, vsebujejo zadostne in skladne informacije, ki tožeči stranki omogočajo, da razume razloge, zaradi katerih se je EACEA odločila zahtevati zadevno vračilo, in način določitve zneskov, ki jih je treba vrniti. Natančneje, kot je bilo navedeno v točkah 80 in 81 zgoraj, so bila v končnem revizijskem poročilu, na zaključke katerega se EACEA opira za namene izterjave, upoštevana vsa stališča tožeče stranke in dokazi, ki jih je predložila, so bili preučeni in posamično zavrnjeni, pri čemer so bili za vsakega povzeti razlogi, zaradi katerih s temi stališči ali dokazi niso bile omajane ugotovitve revizorjev.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0100"><NO.P>99</NO.P><TXT>Tretjič, EACEA je v dopisu z dne <DATE ISO="20171221">21. decembra 2017</DATE> na eni strani odgovorila na vse trditve, ki jih je tožeča stranka navedla v svojih dopisih z dne 9. avgusta in <DATE ISO="20170925">25. septembra 2017</DATE>, in na drugi strani jasno pojasnila, da zneski, ki jih je treba izterjati, niso bili določeni glede na stroške, ki se štejejo za neupravičene, temveč na podlagi ugotovitve resnih, sistemskih in ponavljajočih se nepravilnosti, ki vplivajo na izvajanje spornih sporazumov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0101"><NO.P>100</NO.P><TXT>Iz tega sledi, da dopisa z dne <DATE ISO="20171221">21. decembra 2017</DATE> in <DATE ISO="20180207">7. februarja 2018</DATE> vsebujeta zadostno obrazložitev, da lahko tožeča stranka razume razloge, iz katerih se je EACEA odločila zahtevati vračilo zadevnih zneskov, sodišču Unije pa omogoča, da opravi nadzor.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0102"><NO.P>101</NO.P><TXT>Zato je treba tretji tožbeni razlog, ki se nanaša na neobstoj ali pomanjkljivo obrazložitev, zavrniti kot neutemeljen.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Drugi tožbeni razlog: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0008" REF.END="QE0008"/>napačna uporaba evropskega prava<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="201C" ID="QE0008"/></HT></P></TI><STI><P>[…]</P></STI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P>–</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Prvi očitek: neobstoj pravne podlage, na podlagi katere bi bilo mogoče izterjati izplačane zneske v celoti</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0104"><NO.P>103</NO.P><TXT>Tožeča stranka meni, da niti člen II.19(3) in (5) spornih sporazumov niti člen 135(4) Uredbe št. 966/2012 ne omogočata, da bi EACEA v celoti izterjala zneske, ki so ji bili izplačani v okviru spornih sporazumov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0105"><NO.P>104</NO.P><TXT>EACEA izpodbija trditve tožeče stranke.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0106"><NO.P>105</NO.P><TXT>V obravnavanem primeru Splošno sodišče ugotavlja, da v skladu s členom I.8, prvi odstavek, sporazuma Ecesis, dodelitev nepovratnih sredstev urejajo določbe tega sporazuma, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0009" REF.END="QE0009"/>veljavna pravila Skupnosti<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="201C" ID="QE0009"/>, in podredno, belgijsko pravo o dodelitvi nepovratnih sredstev. Glede sporazumov Diusas in Deque, v skladu s členom I.9 vsakega od njiju, ta urejajo pogodbena določila in veljavna pravila prava Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0107"><NO.P>106</NO.P><TXT>Na prvem mestu, v zvezi z upoštevnimi pogodbenimi določili je treba navesti, da ima EACEA, v skladu s členom II.19(3) vsakega od teh sporazumov, pravico izvajati nadzor nad uporabo nepovratnih sredstev. V skladu s to določbo lahko rezultati nadzora privedejo do odločb o izterjavi. Prav tako člen II.19(5) sporazumov določa, da ima urad OLAF pravico opraviti pregled, ki prav tako lahko vodi do izdaje odločb o izterjavi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0108"><NO.P>107</NO.P><TXT>Ti klavzuli, katerih kršitev tožeča stranka zatrjuje, torej ne izključujeta možnosti EACEA, da v celoti izterja zneske, izplačane na podlagi navedenih sporazumov. Navajata namreč, da EACEA lahko <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0010" REF.END="QE0010"/>izterja<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="201C" ID="QE0010"/> nepovratna sredstva brez kakršne koli omejitve v zvezi s tem.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="10"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0109"><NO.P>108</NO.P><TXT>Drugič, Splošno sodišče v zvezi z <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0011" REF.END="QE0011"/>veljavnimi pravili Unije<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/> v smislu člena I.8, prvi odstavek, sporazuma Ecesis in člena I.9 sporazumov Diusas in Deque poudarja, da se v obravnavani zadevi <HT TYPE="ITALIC">ratione temporis</HT> uporabljata najprej Uredba št. 1605/2002, ki je bila razveljavljena z učinkom od <DATE ISO="20130101">1. januarja 2013</DATE> (člen 212 Uredbe št. 966/2012), in nato Uredba št. 966/2012, ki je bila nato razveljavljena z učinkom od <DATE ISO="20180802">2. avgusta 2018</DATE> z Uredbo (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20180718">18. julija 2018</DATE> o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="193" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2018">UL 2018, L 193, str. 1</REF.DOC.OJ>). Na podlagi člena 187, drugi odstavek, Uredbe št. 1605/2002 in člena 212 Uredbe št. 966/2012 se je namreč Uredba št. 1605/2002 na splošno uporabljala od <DATE ISO="20030101">1. januarja 2003</DATE> do <DATE ISO="20130101">1. januarja 2013</DATE>, medtem ko sta bila sporna sporazuma sklenjena leta 2008 oziroma 2010 (glej točko 2 zgoraj). Poleg tega je bilo obdobje izvrševanja sporazumov, in torej revidirano obdobje, obdobje od <DATE ISO="20090115">15. januarja 2009</DATE> do <DATE ISO="20110114">14. januarja 2011</DATE> za sporazum Ecesis, od <DATE ISO="20101015">15. oktobra 2010</DATE> do <DATE ISO="20121014">14. oktobra 2012</DATE> za sporazum Diusas in od <DATE ISO="20101015">15. oktobra 2010</DATE> do <DATE ISO="20131014">14. oktobra 2013</DATE> za sporazum Deque. Iz tega sledi, na eni strani, da se je Uredba št. 1605/2002 uporabljala <HT TYPE="ITALIC">rationae temporis</HT> za sporazuma Ecesis in Diusas ter, na drugi strani, da sta se ta uredba in Uredba št. 966/2012 zaporedoma uporabljali za sporazum Deque.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0110"><NO.P>109</NO.P><TXT>V skladu s členom 119(2) Uredbe št. 1650/2002, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0012" REF.END="QE0012"/>[č]e upravičenec ne ravna v skladu s svojimi obveznostmi, se v primerih, ki so določeni v izvedbenih določbah, potem ko se upravičencu da možnost, da izrazi svoje stališče, donacija ustavi ali zniža ali prekine<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="201C" ID="QE0012"/>. Uporaba izraza <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0013" REF.END="QE0013"/>prekine<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="201C" ID="QE0013"/> tako nakazuje na predpostavko izterjave vseh prejetih zneskov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0111"><NO.P>110</NO.P><TXT>Poleg tega člen 135(4) Uredbe št. 966/2012 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0014" REF.END="QE0014"/>Kadar gre za napake, nepravilnosti ali goljufije upravičenca, ali če upravičenec krši obveznosti, ki jih ima po sporazumu ali sklepu o nepovratnih sredstvih, lahko odgovorni odredbodajalec poleg tega zmanjša nepovratna sredstva ali izterja zneske, ki so bili nepravilno izplačani po sporazumu ali sklepu o nepovratnih sredstvih, in sicer sorazmerno z resnostjo napak, nepravilnosti ali goljufij ali kršitvijo obveznosti, pod pogojem, da je bila upravičencu dana možnost, da izrazi svoje stališče.<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="201C" ID="QE0014"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0112"><NO.P>111</NO.P><TXT>Poleg tega člen 135(5) Uredbe št. 966/2012 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0015" REF.END="QE0015"/>Kadar kontrole ali revizije pokažejo sistemske ali ponavljajoče se napake, nepravilnosti, goljufije ali kršitve obveznosti, ki jih je mogoče pripisati upravičencu in ki znatno vplivajo na več nepovratnih sredstev, ki so bila dodeljena temu upravičencu pod podobnimi pogoji, lahko odgovorni odredbodajalec prekine izvrševanje vseh zadevnih nepovratnih sredstev ali, kadar je ustrezno, odpove zadevne sporazume ali sklepe o nepovratnih sredstvih s tem upravičencem, sorazmerno z resnostjo napak, nepravilnosti, goljufij ali kršitev obveznosti, pod pogojem, da je bila upravičencu dana možnost, da izrazi svoje stališče.</ALINEA><ALINEA>Odgovorni odredbodajalec lahko poleg tega po kontradiktornem postopku zmanjša nepovratna sredstva ali izterja nepravilno izplačane zneske glede na vsa nepovratna sredstva, na katere vplivajo sistemske ali ponavljajoče se napake, nepravilnosti, goljufije ali kršitve obveznosti iz prvega pododstavka, ki se lahko revidirajo v skladu s sporazumi ali sklepi o nepovratnih sredstvih.<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="201C" ID="QE0015"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0113"><NO.P>112</NO.P><TXT>Tako niti člen 119(2) Uredbe št. 1605/2002 niti člen 135(4) Uredbe št. 966/2012 ne ovirata izterjave nepovratnih sredstev v celoti. Zadošča namreč navesti, prvič, da ta zadnjenavedena določba izrecno zahteva upoštevanje resnosti napak, nepravilnosti, goljufij ali kršitev ugotovljenih obveznosti. Tako je dejstvo, da so zadnje sistemske ali ponavljajoče se, očitno element, ki ga je treba upoštevati pri presoji resnosti navedenih nepravilnosti. Zato, če je resnost napak, nepravilnosti, goljufij ali kršitev ugotovljenih obveznosti takšna, da ogroža celoten sistem nadzora in upravljanja zadevnih sporazumov, in tako vse prijavljene izdatke, ni mogoče šteti, da je celotna izterjava izplačanih zneskov nesorazmerna.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="11"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0114"><NO.P>113</NO.P><TXT>Ta ugotovitev je poleg tega podprta s členom 135(5), drugi pododstavek, Uredbe št. 966/2012, v skladu s katerim lahko odredbodajalec v primeru sistemskih in ponavljajočih se nepravilnosti, ki jih je mogoče pripisati upravičeni osebi in ki materialno vplivajo na več nepovratnih sredstev, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0016" REF.END="QE0016"/>izterja neupravičeno izplačane zneske<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="201C" ID="QE0016"/> na podlagi vseh sporazumov, na katere so te nepravilnosti vplivale. Ta določba torej ne izključuje možnosti, da se določena nepovratna sredstva v celoti izterjajo, če je resnost ugotovljenih nepravilnosti takšna, da je treba šteti, da so bili vsi zadevni zneski neupravičeno izplačani.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0115"><NO.P>114</NO.P><TXT>Ta ugotovitev je tudi skladna z načelom dobrega finančnega poslovodenja sredstev Unije iz člena 317 PDEU. Tako morajo institucije, organi, uradi ali agencije Unije v primeru nespoštovanja pogojev, določenih s sporazumom o dodelitvi nepovratnih sredstev, izterjati dodeljena nepovratna sredstva v višini zneskov, ki se štejejo za nezanesljive ali nepreverljive.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0116"><NO.P>115</NO.P><TXT>Poleg tega je sodišče Unije že imelo priložnost razsoditi, da v sistemu dodelitve finančne pomoči Unije za uporabo teh pomoči veljajo pravila, ki lahko privedejo do delnega ali popolnega vračila že izplačane pomoči (sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20100707">7. julija 2010</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Hellenic Ventures in drugi</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑44/06</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2010:284">EU:T:2010:284</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0085">85</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>, in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20101216">16. decembra 2010</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Arci Nuova associazione comitato di Cagliari in Gessa</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑259/09</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2010:536">EU:T:2010:536</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0061">61</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0117"><NO.P>116</NO.P><TXT>Iz navedenega izhaja, da pogodbena določila in upoštevne določbe Uredbe št. 1605/2002 in Uredbe št. 966/2012, kot jih razlaga sodišče Unije, EACEA načeloma ne preprečujejo izterjave vseh zneskov, ki so bili tožeči stranki izplačani na podlagi spornih sporazumov. Vprašanje, ali je taka izterjava v obravnavanem primeru skladna z načelom sorazmernosti, je predmet četrtega tožbenega razloga in bo torej obravnavano v nadaljevanju.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0118"><NO.P>117</NO.P><TXT>Zato je treba prvi očitek drugega tožbenega razloga zavrniti kot neutemeljen.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P>–</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Drugi očitek: neobstoj sistemskih in ponavljajočih se nepravilnosti</HT></TXT></NP></TI><STI><P>[…]</P></STI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0139"><NO.P>138</NO.P><TXT>Nazadnje, tožeča stranka se ne more sklicevati na to, da se člen 135(4) Uredbe št. 966/2012 ne sklicuje na sistemske in ponavljajoče se nepravilnosti ali da ta pojma v navedeni uredbi nista opredeljena. Zadošča namreč navesti, prvič, da ta določba izrecno zahteva upoštevanje resnosti ugotovljenih nepravilnosti. Dejstvo, da so te nepravilnosti sistemske ali ponavljajoče se, je očitno element, ki ga je treba upoštevati pri presoji resnosti navedenih nepravilnosti. Po drugi strani dejstvo, da so v Uredbi št. 966/2012 ti pojmi uporabljeni, zlasti v njenem členu 135(5), ne da bi bili izrecno opredeljeni, lahko ostane le brez vsakršnega vpliva na predvideno izterjavo, ker vsebina teh pojmov nedvomno izhaja iz običajnega pomena teh pojmov, v skladu s katerim so sistemske in ponavljajoče se nepravilnosti tiste, za katere je značilno, da se ponavljajo in da vplivajo na celoten sistem nadzora in upravljanja, kot so tiste, navedene v točkah od 124 do 131 zgoraj.</TXT><P>[…]</P></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Stroški</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0165"><NO.P>164</NO.P><TXT>V skladu s členom 134(1) Poslovnika se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki. V obravnavanem primeru tožeča stranka ni uspela, zato se ji v skladu s predlogi EACEA naloži plačilo stroškov.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><JURISDICTION><INTRO><P>Iz teh razlogov je</P><P>SPLOŠNO SODIŠČE (deseti razširjeni senat)</P><?PAGE NO="12"?><P>razsodilo:</P></INTRO><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">1.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Tožba se zavrne.</HT></TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">2.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Universität Koblenz-Landau se naloži plačilo stroškov.</HT></TXT></NP></ITEM></LIST></JURISDICTION></CONTENTS.JUDGMENT><SIGNATURE.CASE><SIGNATORY><P>Papasavvas</P></SIGNATORY><SIGNATORY><P>Kornezov</P></SIGNATORY><SIGNATORY><P>Buttigieg</P></SIGNATORY><SIGNATORY><P>Kowalik-Bańczyk</P></SIGNATORY><SIGNATORY><P>Hesse</P></SIGNATORY><P>Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, <DATE ISO="20210224">24. februarja 2021</DATE>.</P><SIGNATORY><P>Podpisi</P></SIGNATORY></SIGNATURE.CASE></JUDGMENT>