Začasna izdaja
SKLEPNI PREDLOGI GENERALNEGA PRAVOBRANILCA
RIMVYDASA NORKUSA,
predstavljeni 18. decembra 2025(1)
Zadeva C-798/24 (Jautiva)(i)
A in drugi
intervenient:
Latvijas Republikas Saeima
(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Latvijas Republikas Satversmes tiesa (ustavno sodišče, Latvija))
„ Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Direktiva (EU) 2017/1132 – Pravo družb – Člen 14(d)(ii) – Razlaga izraza „udeležene pri upravljanju, nadzoru ali obvladovanju družbe“ – Obveznost po nacionalnem pravu, da se dajo na voljo določene informacije o vsakem delničarju delniške družbe – Varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov – Člena 7 in 8 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah – Uredba (EU) 2016/679 – Člen 5 – Načela v zvezi z obdelavo osebnih podatkov – Člen 6 – Zakonitost obdelave – Načelo sorazmernosti “
I. Uvod
1. Ta predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Latvijas Republikas Satversmes tiesa (ustavno sodišče, Latvija),(2) se nanaša na obveznost na podlagi latvijskega prava, da se splošni javnosti dajo na voljo nekatere določene informacije o delničarjih(3) delniških družb(4) latvijskega prava. Zadevne informacije so na spletnem mestu registra družb na voljo „neidentificiranim uporabnikom“.(5) Javnosti torej ni treba dokazati legitimnega interesa za pridobitev takih informacij.
2. Predložitveno sodišče želi izvedeti, ali se obveznost, da se zadevne informacije dajo na voljo, zahteva na podlagi prava Unije. Navedeno sodišče tako Sodišče sprašuje, ali se izraz osebe, ki so „udeležene pri upravljanju, nadzoru ali obvladovanju družbe“ iz člena 14(d)(ii) Direktive (EU) 2017/1132 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o nekaterih vidikih prava družb(6) nanaša na katerega koli delničarja delniške družbe in ali mora država članica v skladu s členom 16(3) navedene direktive dati javnosti na voljo določene informacije o vsakem delničarju take družbe. Če bi bilo treba na podlagi Direktive 2017/1132 take informacije dati javnosti na voljo, se predložitveno sodišče sprašuje, ali je člen 14(d)(ii) te direktive veljaven glede na pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, zagotovljeno s členom 7 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina), in pravico do varstva osebnih podatkov, zagotovljeno s členom 8 Listine.
3. Latvijas Republikas Satversmes tiesa (ustavno sodišče) želi tudi izvedeti, ali je treba člen 5(1) Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov)(7) (v nadaljevanju: SUVP) razlagati tako, da dovoljuje, da se take informacije dajo na voljo javnosti brez kakršne koli zahteve po izkazovanju legitimnega interesa za njihovo pridobitev, da bi se zagotovili določeni nameni, in sicer: (i) pregledno poslovno okolje in zaščita interesov tretjih strani; (ii) preprečilo pranje denarja, financiranje terorizma in proliferacije(8), ter (iii) zagotovile informacije, potrebne za izvrševanje nacionalnih in mednarodnih sankcij ter sankcij Evropske unije. V zvezi s tem predložitveno sodišče sprašuje, ali bi bilo mogoče te cilje razumno doseči na enako učinkovit način v skladu s postopkom z zahtevo za pridobitev dostopa do omejenih informacij, ki ga določa latvijsko pravo.(9)
4. Predložitveno sodišče se poleg tega sprašuje, ali je razlogovanje v sodbi v zadevi Luxembourg Business Registers(10) – v kateri je Sodišče razsodilo, da je zahteva na podlagi prava Unije, da morajo države članice zagotoviti, da imajo do informacij o dejanskih lastnikih družb in drugih pravnih subjektov, ustanovljenih na njihovem ozemlju, vedno dostop vsi člani splošne javnosti, neveljavna – mogoče prenesti na razkritje informacij v zvezi z vsemi delničarji delniške družbe, ne glede na to, da se obseg informacij in namen razkritja v obeh položajih razlikujeta.
II. Pravni okvir
A. Pravo Unije
5. Za obravnavano zadevo so posebej upoštevni členi 7, 8 in 52(1) Listine, uvodne izjave 3, 7, in 8 ter člena 14 in 16 Direktive 2017/1132 ter člena 5 in 6 SUVP.
B. Latvijsko pravo
6. Člen 8 Komerclikums (trgovinski zakonik)(11) je naslovljen „Vsebina vpisov v poslovni register“. Člen 8(3), točki 3 in 4, tega zakonika določa:
„(3) Informacije o kapitalski družbi, ki se vpišejo v poslovni register, so navedene spodaj:
[…]
(3) ime, priimek, osebna identifikacijska številka (ob neobstoju identifikacijske številke datum rojstva, številka in datum izdaje osebnega dokumenta, država in organ, ki je izdal ta dokument) ter položaj članov upravnega odbora kapitalske družbe in članov nadzornega sveta (če ima kapitalska družba tak svet);
(4) pooblastilo članov upravnega odbora, da posamično ali skupaj sprejemajo obveznosti v imenu družbe;“
7. Člen 12 trgovinskega zakonika, naslovljen „Objava v poslovnem registru“, določa:
„(1) Vpisi v poslovni register imajo zoper tretje strani učinek šele od trenutka njihove objave. […]
[…]“
8. Člen 235 trgovinskega zakonika, naslovljen „Informacije, ki jih je treba vnesti v register delničarjev“, določa:
„(1) Za vsak vpis v register delničarjev se navedejo ime družbe, registracijska številka, poslovni naslov in, če je potrebno, informacije o tem, ali je družba v postopku likvidacije ali zaradi insolventnosti, ter naslov dokumenta „Vpis v register delničarjev“ in vsebovati mora te informacije:
(1) referenčno številko in datum vpisa;
(2) referenčno številko registracije, pri čemer se uporablja zaporedno številčenje od prvega vpisa v register delničarjev;
(3) referenčne številke, povezane z delnicami;
(4) podatke o delničarjih;
(a) za posameznike: ime, priimek, osebno identifikacijsko številko (ob neobstoju osebne identifikacijske številke datum rojstva, številko in datum izdaje osebnega dokumenta, državo in organ, ki je izdal ta dokument) ter naslov, na katerem je oseba dosegljiva;
(b) za pravne osebe in partnerstva: ime, registracijsko številko in poslovni naslov;
(5) elektronski naslov delničarja, če je delničar zahteval, naj ga družba uporabi za stik z njim;
(6) razred, število in nominalno vrednost delnic vsakega delničarja ter število glasov, ki se nanaša nanje;
(7) stanje v zvezi z vplačilom delnic;
(8) skupnega zastopnika delničarjev, imenovanega v skladu s postopkom iz člena 157 tega zakonika, z navedbo informacij iz člena 235(1), točka 4 in 5;
(9) informacije o delnicah, ki jih je pridobila družba sama, z navedbo razlogov za njihovo pridobitev.
[…]“
9. Člen 4.10(5), člen 4.11(1), točka 2, člen 4.15(1), točka 2(b) in 3(a), ter člen 4.15(1), (2), (3) in (4) Likums „Par Latvijas Republikas Uzņēmumu reģistru“ (zakon o registru družb Republike Latvije)(12) (v nadaljevanju: zakon o registru družb) določajo:
„Člen 4.10 Pravica do dostopa do informacij v registru družb
Register družb brezplačno zagotavlja informacije in dokumente iz javnega dela registracijskega spisa (člen 4.15(1)), in sicer prek spletnega prenosa podatkov (vključno z množičnim prenosom).
[…]
Člen 4.11 Informacije, ki se objavijo na spletnem mestu registra družb
Register družb zagotovi, da ima neidentificirani uporabnik na spletnem mestu tega registra javno dostopne te najnovejše (posodobljene) informacije v zvezi s pravnimi osebami in pravnimi dejstvi, shranjenimi v registre, ki jih vodi register družb:
[…]
2) druge informacije, shranjene v register.
[…]
Člen 4.15 Javni in nejavni deli registracijskega spisa
Javni del registracijskega spisa vključuje:
[…]
2) druge informacije, vnesene v register.
[…]
(b) informacije o vpisu v register delničarjev (članov) kapitalske družbe v zvezi z delničarji (člani) te družbe […];
3) dokumente v nadaljevanju, ki so del registracijskega spisa:
a) v poslovnem registru – […] vpis v register delničarjev (članov), […]
Dokumenti in informacije, ki so del registracijskega spisa in niso navedeni v členu 4.15(1), se vključijo v nejavni del registracijskega spisa.
Če vpis v registru ali registrirane informacije pridobijo status omejenih informacij ali je njihova dostopnost javnosti postala omejena z zakonodajo, se ti vključijo v nejavni del registracijskega spisa.
Informacije in dokumenti, ki so vključeni v nejavni del registracijskega spisa (člen 4.15(2) in (3)), so omejene informacije, ki jih lahko pridobijo organi kazenskega pregona za opravljanje nalog, določenih v zakonih in predpisih, in, brez omejitev, Finanšu izlūkošanas dienests (služba za finančne informacije, Latvija) ter nadzorni in kontrolni organi na področju preprečevanja pranja denarja ter financiranja terorizma in proliferacije, medtem ko morajo drugi organi za njihovo pridobitev predložiti obrazloženo prošnjo. Posamezniki zahtevajo dostop do informacij in dokumentov iz nejavnega dela registracijskega spisa v skladu s postopkom za zahtevo za pridobitev omejenih informacij, določenim v Informācijas atklātības likums“(zakon o dostopu do informacij javnega značaja).
III. Spor o glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje
10. Tožeče stranke v postopku pred Latvijas Republikas Satversmes tiesa (ustavno sodišče) so 17 manjšinskih delničarjev delniške družbe. Te menijo, da člen 4.15(1), točka 2(b), zakona o registru družb (v nadaljevanju: sporna določba) ni združljiv s členom 96 Latvijas Republikas Satversme (ustava Republike Latvije, v nadaljevanju: latvijska ustava), ki določa, da „ima vsakdo pravico do nedotakljivosti svojega zasebnega življenja, doma in dopisovanja“.
11. Tožeče stranke trdijo, da latvijski zakonodajalec ni presodil in utemeljil nujnosti razkritja informacij o delničarjih javnosti in njihove obravnave kot splošno dostopnih informacij. Enkrat, ko so informacije javnosti na voljo, naj ne bi bilo nikakršnih omejitev za njihovo nadaljnjo uporabo. Zato naj bi obstajalo veliko tveganje, da se bodo zadevne informacije uporabile za nepoštene namene, kot so goljufija, izsiljevanje ali grožnja. Po mnenju tožečih strank je treba ustavnost izpodbijane določbe presojati ob upoštevanju sodbe v zadevi Luxembourg Business Registers, ki se je nanašala na dajanje splošni javnosti na voljo informacij o dejanskih lastnikih družb. Glede na to, da je Sodišče v navedeni zadevi menilo, da podobni podatki o dejanskih lastnikih ne bi smeli biti na voljo javnosti, naj bi bilo dajanje splošni javnosti na voljo osebnih podatkov delničarjev še toliko bolj neupravičeno in nesorazmerno. Tožeče stranke kot manjšinski delničarji niso niti dejanski lastniki delniške družbe niti osebe, odgovorne za njen izvršilni ali upravni organ. Nimajo niti pravice niti možnosti izvrševanja nadzora nad to družbo.
12. Saeima (latvijski parlament) trdi, da je sporna določba v skladu s členom 96 latvijske ustave. Meni, da je omejitev temeljnih pravic legitimna za zagotovitev preglednega poslovnega okolja in zaščite interesov tretjih strani, da se prepreči pranje denarja ter financiranje terorizma in proliferacije ter da se vsem omogoči izpolnjevanje obveznosti na podlagi Starptautisko un Latvijas Republikas nacionālo sankciju likums (zakon o mednarodnih in nacionalnih sankcijah Republike Latvije). Za dosego teh ciljev naj bi bilo treba nemudoma dati zadevne informacije na voljo vsem, brez zamud in brez zahteve po izkazovanju legitimnega interesa za pridobitev teh informacij. Razlogovanja v sodbi Luxembourg Business Registers, ki se je nanašala le na en legitimni cilj – in sicer na preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma – naj ne bi bilo mogoče prenesti na obravnavano zadevo, saj naj bi zadevna latvijska ureditev sledila več različnim legitimnim ciljem, ki upravičujejo omejitev temeljnih pravic.
13. Datu valsts inspekcija (nacionalni organ za varstvo podatkov, Latvija), ki je v postopku pred predložitvenim sodiščem interveniral kot amicus curiae, meni, da zakon o registru družb v nasprotju z načelom preglednosti iz SUVP ne opredeljuje specifičnega cilja, za katerega je obdelava osebnih podatkov delničarjev delniške družbe potrebna. Obseg podatkov, ki so predmet obdelave, in vprašanje, ali namena obdelave podatkov ni mogoče doseči z manj obsežno obdelavo podatkov, naj bi bilo treba presojati ob upoštevanju načela najmanjšega obsega podatkov. Brez posebej opredeljenega namena naj ne bi bilo mogoče oceniti, ali je obseg obdelave osebnih podatkov sorazmeren. Zato naj načeli omejitve namena in najmanjšega obsega podatkov ne bi bili spoštovani.
14. Služba za finančne informacije, ki je v postopku o glavni stvari prav tako intervenirala kot amicus curiae, meni, da tretje strani morajo imeti dostop do zadevnih informacij, da lahko ugotovijo, ali za poslovnega partnerja veljajo mednarodne ali nacionalne sankcije.
15. Predložitveno sodišče želi izvedeti, ali so delničarji delniških družb osebe, ki so udeležene pri upravljanju, nadzoru ali obvladovanju družbe v smislu člena 14(d)(ii) Direktive 2017/1132 in torej ali se z navedeno direktivo zahteva razkritje informacij v zvezi z delničarji takih družb. Če bi Sodišče razsodilo, da taki delničarji spadajo na področje uporabe člena 14(d)(ii) Direktive 2017/1132 in da je treba informacije v zvezi z njimi razkriti in jih dati na voljo javnosti v skladu s členom 16(3) te direktive, predložitveno sodišče med drugim sprašuje, ali je prvonavedena določba veljavna glede na člena 7 in 8 Listine.
16. Predložitveno sodišče se prav tako sprašuje, ali je obdelava osebnih podatkov delničarjev delniških družb v skladu z načeli iz člena 5(1) SUVP in zlasti z načelom „najmanjšega obsega podatkov“, ki je odraz načela sorazmernosti. To načelo ne nasprotuje temu, da se javnosti dajo na voljo osebni podatki, kadar je to nujno za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca na podlagi člena 6(1), prvi pododstavek, točka (c), SUVP. Vendar morajo biti v skladu s členom 52(1) Listine omejitve temeljnih pravic do spoštovanja zasebnega življenja in varstva osebnih podatkov predpisane z zakonom ter morajo spoštovati bistveno vsebino temeljnih pravic in načelo sorazmernosti.
17. Predložitveno sodišče se zlasti sprašuje, ali je treba člen 5(1)(b) SUVP ob upoštevanju, med drugim, sodb v zadevah Luxembourg Business Registers in Manni,(13) razlagati tako, da je obdelava osebnih podatkov delničarjev delniške družbe lahko namenjena zaščiti interesov tretjih strani. Sprašuje se tudi, ali načela iz člena 5(1) SUVP državi članici omogočajo, da za ta namen sprejme zakonodajo, na podlagi katere lahko vsakdo pridobi osebne podatke vsakega delničarja delniške družbe, ne da bi moral izkazati legitimni interes za pridobitev takih podatkov. Navedeno sodišče se poleg tega sprašuje, ali je treba člen 5(1)(b) SUVP razlagati tako, da je obdelava osebnih podatkov delničarjev delniške družbe lahko namenjena preprečevanju pranja denarja ter financiranja terorizma in proliferacije. V zvezi s tem je po mnenju latvijskega zakonodajalca namen tega, da se splošni javnosti dajo na voljo zadevni podatki, omogočiti vsem, da čim bolj prispevajo k takemu preprečevanju.
18. Predložitveno sodišče se nazadnje sprašuje, ali je treba člen 5(1)(b) SUVP razlagati tako, da je obdelava osebnih podatkov delničarjev delniške družbe lahko namenjena zagotavljanju informacij, potrebnih za izvrševanje nacionalnih in mednarodnih sankcij ter sankcij Evropske unije.
19. Predložitveno sodišče meni, bi bilo dajanje javnosti na voljo osebnih podatkov delničarjev delniških družb lahko primerno, potrebno in ustrezno za dosego teh legitimnih ciljev. Vendar v primeru dajanja osebnih podatkov na voljo javnosti na spletu ni mogoče zagotoviti, da bodo ti podatki obdelani pošteno in da ne bodo nadalje obdelani na način, ki ni združljiv z zgoraj navedenimi nameni, kot se zahteva s členom 5(1)(a) in (b) SUVP. To sodišče zato dvomi, prvič, ali zadevno razkritje temelji na ustreznem uravnoteženju zastavljenih ciljev splošnega interesa na eni strani in zadevnih temeljnih pravic na drugi, in, drugič, ali obstajajo ustrezna jamstva za preprečevanje tveganja zlorabe takih osebnih podatkov.
20. V skladu z latvijskim zakonom je treba zahtevo za dostop do omejenih informacij predložiti v pisni obliki, oseba, ki informacije zahteva, pa mora svojo zahtevo utemeljiti in navesti namen, za katerega se bodo informacije uporabile. Ko se omejene informacije posredujejo, se prejemnik takih informacij zaveže, da jih bo uporabil samo za namene, za katere so bile zahtevane.(14) Da se te informacije posredujejo, lahko traja več dni. Če zahteva za informacije izpolnjuje zakonske zahteve in se informacije zahtevajo le v elektronski obliki ter ne zahtevajo nadaljnje obdelave, se informacije zagotovijo v roku 10 dni. Predložitveno sodišče se zato sprašuje, ali je mogoče postopek z zahtevo za pridobitev omejenih informacij šteti za drug način, s katerim bi bilo zgoraj navedene cilje mogoče razumno doseči na enako učinkovit način.
21. Latvijas Republikas Satversmes tiesa (ustavno sodišče) je zato prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:
“(1) Ali je treba pojem oseb, ki so „udeležene pri upravljanju, nadzoru ali obvladovanju družbe“, iz člena 14(d) Direktive 2017/1132 razlagati tako, da se nanaša na vsakega delničarja delniške družbe, tako da mora država članica razkriti informacije o vsakem delničarju delniške družbe in jih v skladu s členom 16(3) Direktive 2017/1132 dati na voljo javnosti v registru?
(2) Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen, ali je člen 14(d)(ii) Direktive 2017/1132 glede na pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, zagotovljeno s členom 7 Listine, in pravico do varstva osebnih podatkov, zagotovljeno s členom 8 Listine, veljaven v delu, v katerem določa razkritje podatkov o vsakem delničarju delniške družbe?
(3) Ali je treba člen 5(1)(b) [SUVP] razlagati tako, da je lahko namen obdelave osebnih podatkov delničarjev delniške družbe, na prvem mestu, zagotavljanje preglednega poslovnega okolja in varovanje interesov tretjih strani, na drugem mestu, preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ter proliferacije in, na tretjem mestu, zagotavljanje informacij, potrebnih za izvrševanje nacionalnih in mednarodnih sankcij ter sankcij [EU]?
(4) Ali načela iz člena 5(1) [SUVP] omogočajo, da se za zgoraj navedene namene vzpostavi nacionalna ureditev, na podlagi katere lahko vsakdo pridobi osebne podatke vsakega delničarja delniške družbe, ne da bi moral izkazati legitimni interes za pridobitev takih podatkov?“
IV. Postopek pred Sodiščem
22. Pisna stališča so predložili tožeče stranke A in drugi, finska, latvijska, norveška, poljska in švedska vlada, Svet Evropske unije ter Evropska komisija.
23. Stališča, ki so jih predložili švedska vlada,(15) Parlament in Svet, se nanašajo le na prvo in drugo vprašanje predložitvenega sodišča.
V. Presoja
A. Prvo in drugo vprašanje
24. Latvijas Republikas Satversmes tiesa (ustavno sodišče) želi s prvim vprašanjem izvedeti, ali je treba člen 14(d)(ii) Direktive 2017/1132, ki se nanaša na osebe, ki so „udeležene pri upravljanju, nadzoru ali obvladovanju družbe“, razlagati tako, da se nanaša na vsakega delničarja delniške družbe,(16) in s tem državam članicam nalaga, da razkrijejo informacije o vseh delničarjih take družbe in jih v skladu s členom 16(3) Direktive 2017/1132 dajo javnosti na voljo v registru.
25. Države članice morajo v skladu s členom 14(d) Direktive 2017/1132 sprejeti potrebne ukrepe za zagotovitev obveznosti družb, da razkrijejo informacije o imenovanju, prenehanju funkcije in podatke o osebah, ki so ali kot zakonsko predvideni organ ali kot članice takega organa pooblaščene, da zastopajo družbo v poslih s tretjimi stranmi in v sodnih postopkih, ali so udeležene pri upravljanju, nadzoru ali obvladovanju te družbe. Vse stranke in zainteresirane stranke, ki so predložile stališča, menijo, da člena 14(d)(ii) Direktive 2017/1132 ni mogoče razlagati tako, da se nanaša na katerega koli delničarja delniške družbe.
26. Poudariti je treba, da se postopek o glavni stvari, o katerem odloča predložitveno sodišče, nanaša na tožbo, ki jo je vložilo 17 manjšinskih delničarjev. Pri presoji se bom zato omejil na ta položaj. V skladu z ustaljeno sodno prakso je treba pri razlagi določbe prava Unije upoštevati ne le njeno besedilo, temveč tudi kontekst, v katerem se pojavlja, in cilje, ki se uresničujejo z ureditvijo, katere del je.(17)
27. Člen 14(d) Direktive 2017/1132 se ne sklicuje na delničarje ali na skupščino delničarjev.(18) Poleg tega izraz „udeležene pri upravljanju, nadzoru ali obvladovanju družbe“ v členu 14(d)(ii) Direktive 2017/1132 v tej direktivi ni opredeljen(19) in Sodišče te določbe še ni razlagalo. Čeprav take opredelitve (oziroma takih opredelitev) v Direktivi 2017/1132 ni, je med drugim iz njenih členov 60 in 64 razvidno, da za namene te direktive obstaja razlika med upravnim ali poslovodnim organom družbe in skupščino delničarjev družbe. To razlikovanje se po mojem mnenju a fortiori nanaša na posamezne delničarje.
28. Poleg tega pojma „imenovanje“ in „prenehanje funkcije“ iz člena 14(d) Direktive 2017/1132 nista združljiva s samim statusom delničarjev delniške družbe. Čeprav so namreč nekateri delničarji lahko imenovani v organe in opravljajo naloge iz člena 14(d) Direktive 2017/1132, obvezno razkritje zlasti identitete in osebnih podatkov delničarja v tem okviru neločljivo temelji na njegovem imenovanju v zadevni organ ali na prenehanju funkcije in pooblastil za opravljanje nekaterih nalog, ne pa na njegovem statusu delničarja.(20) Nasprotno pa delničarji uživajo ali imajo koristi od tega statusa in s tem povezanih pravic in obveznosti, vključno s pravico do udeležbe in glasovanja na skupščini družbe, zgolj na podlagi lastništva delnic družbe in ne na podlagi „imenovanja“ v „organ“ družbe. Izraza „imenovanje“ in „prenehanje funkcije“, ki nakazujeta na določeno pooblastilo ali odgovorno funkcijo(21) v družbi, torej nista združljiva s statusom delničarja kot takim ter pravicami in obveznostmi, ki so vezane na ta status v okviru člena 14(d) Direktive 2017/1132.
29. Iz besedila in konteksta, v katerih se člen 14(d)(ii) v Direktivi 2017/1132 pojavlja, je torej razvidno, da se ta člen te direktive ne uporablja za delničarje kot take.
30. Kar zadeva cilje Direktive 2017/1132, je v členu 1, druga alineja, te direktive navedeno, da ta določa ukrepe v zvezi z „uskladitvijo zaščitnih ukrepov, ki jih države članice za varovanje interesov družbenikov in tretjih strani zahtevajo od gospodarskih družb v smislu drugega odstavka člena 54 [PDEU], glede objave, veljavnosti sprejetih obveznosti in ničnosti delniških družb in drugih kapitalskih družb, da se zagotovi, da imajo ti zaščitni ukrepi enak učinek“.(22) Člen 14 Direktive 2017/1132 vsebuje seznam dokumentov in podatkov, ki jih morajo zadevne družbe razkriti, pri čemer gre za najmanjši obseg.(23) Ti dokumenti in podatki morajo biti v skladu s členom 16, od (3) do (5), te direktive shranjeni v spisu ali vpisani v register, do njih mora biti mogoče dostopati, tako da se na zahtevo pridobi njihov celoten ali delen prepis, in biti morajo razkriti v celotnem besedilu ali njegovem delu ali z navedbo napotila v nacionalnem uradnem listu ali z enako učinkovitim načinom objave.(24)
31. Glede na to, da je namen Direktive 2017/1132 in zlasti člena 14(d) te direktive zaščititi interese delničarjev družbe in tretjih strani z zahtevo po razkritju informacij v zvezi z nekaterimi določenimi osebami, katerih naloge ali pooblastila se lahko izvajajo v škodo teh interesov,(25) ne razumem, kako bi večja preglednost glede identitete vsakega delničarja, zlasti manjšinskih delničarjev, ki nimajo nikakršnih posebnih nalog ali pooblastil v družbi,(26) prispevala k temu namenu.
32. V zvezi s tem je Sodišče v sodbi Manni(27) poudarilo, da so podatki, ki se razkrijejo v skladu, med drugim, s členom 2(1)(d) Direktive 68/151 – ki ustreza členu 14(d) Direktive 2017/1132 – omejene narave.(28) Razlaga člena 14(d) Direktive 2017/1132, ki bi vključevala informacije o vsakem posameznem delničarju, po naravi očitno ni taka.(29) Iz uvodnih izjav 3, 7 in 8 Direktive 2017/1132 je razvidno, da ta direktiva zagotavlja le minimalno harmonizacijo ali uskladitev „določenih vidikov“(30) prava družb za varstvo delničarjev, upnikov in drugih tretjih strani. Države članice lahko tako v mejah prava Unije,(31) zlasti SUVP(32) in načela sorazmernosti, sprejmejo ali ohranijo v veljavi strožje ali dodatne določbe na področju prava družb.
33. Menim torej, da pojma osebe, „udeležene pri upravljanju, nadzoru ali obvladovanju družbe“, uporabljenega v členu 14(d) Direktive 2017/1132, ni mogoče razlagati tako, da se nanaša na katerega koli delničarja delniške družbe. Država članica ni dolžna razkriti informacij o vsakem delničarju delniške družbe in jih v skladu s členom 16(3) Direktive 2017/1132 dati javnosti na voljo v registru.
34. Glede na to, da je drugo vprašanje predložitvenega sodišča odvisno od pritrdilnega odgovora na prvo vprašanje, menim, da je drugo vprašanje, ki se nanaša na veljavnost člena 14(d)(ii) Direktive 2017/1132 glede na člena 7 in 8 Listine, brezpredmetno.
B. Tretje in četrto vprašanje
35. Predložitveno sodišče želi s tretjim in četrtim vprašanjem(33) izvedeti, ali je treba člen 5(1) SUVP razlagati tako, da dovoljuje obdelavo nekaterih osebnih podatkov delničarjev delniške družbe, tako da se ti podatki dajo na voljo vsem osebam, ne da bi bilo treba izkazati legitimni interes za pridobitev takih podatkov, za namene: (i) zagotavljanja preglednega poslovnega okolja in zaščite interesov tretjih strani; (ii) preprečevanja pranja denarja, financiranja terorizma in proliferacije, ter (iii) zagotavljanja informacij, potrebnih za izvrševanje nacionalnih in mednarodnih sankcij ter sankcij Evropske unije. V zvezi s tem Latvijas Republikas Satversmes tiesa (ustavno sodišče) sprašuje, ali sta načeli „omejitve namena“ in „najmanjšega obsega podatkov“ iz člena 5(1)(b) in (c) SUVP(34) upoštevani.(35)
36. Iz spisa, ki je na voljo Sodišču, je jasno razvidno, da zahteva na podlagi latvijskega prava, da se javnosti dajo na voljo nekatere določene informacije o delničarjih delniških družb latvijskega prava, spada na stvarno področje uporabe SUVP. Člen 2(1) SUVP določa, da se ta uredba uporablja za vsako „obdelavo osebnih podatkov v celoti ali delno z avtomatiziranimi sredstvi in za drugačno obdelavo kakor z avtomatiziranimi sredstvi za osebne podatke, ki so del zbirke ali so namenjeni oblikovanju dela zbirke“, brez razlikovanja glede na identiteto avtorja zadevne obdelave. Iz tega sledi, da se SUVP, razen v primerih iz člena 2(2) in (3) te uredbe, uporablja za obdelavo, ki jo izvajajo tako zasebnopravni subjekti kot javni organi.(36)
37. Čeprav je obdelava osebnih podatkov s strani držav članic pri opravljanju dejavnosti, ki spadajo na področje uporabe poglavja 2 naslova V Pogodbe EU, v zvezi s skupno zunanjo in varnostno politiko, izključena s stvarnega področja uporabe SUVP, se ta uredba po mojem mnenju uporablja za obdelavo osebnih podatkov pri opravljanju dejavnosti, ki spadajo na področje uporabe člena 215 PDEU.(37) Vendar je treba poudariti, da je nekatere pravice posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, na podlagi SUVP mogoče omejiti v skladu s členom 23 te uredbe. Člen 23(1)(a) SUVP na primer določa, da se v nekaterih okoliščinah lahko naložijo omejitve za zagotavljanje državne varnosti.
38. V obravnavani zadevi ni sporno, da zakonska obveznost na podlagi latvijskega prava,(38) da se javnosti dajo na voljo informacije o delničarjih delniških družb latvijskega prava –ki so posamezniki – vključno z njihovim imenom, priimkom, osebno identifikacijsko številko, kontaktnim naslovom ali elektronskim naslovom, številom in nominalno vrednostjo njihovih delnic ter številom glasov, ki se nanaša na te delnice, pomeni obdelavo osebnih podatkov za namene člena 4(1) in (2) SUVP.(39)
39. Glede na to, da zadevne nacionalne določbe vključujejo obdelavo osebnih podatkov, ki spada na področje uporabe SUVP, mora Republika Latvija izvajati, med drugim, SUVP. Iz tega sledi, da dostop katerega koli člana splošne javnosti do teh podatkov posega v temeljno pravico posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, do spoštovanja njihovega zasebnega življenja, zagotovljeno s členom 7 Listine. Poleg tega to, da se te informacije dajo na voljo splošni javnosti, pomeni obdelavo osebnih podatkov, ki spada na področje uporabe člena 8 Listine. Dalje, dajanje na voljo teh osebnih podatkov tretjim osebam pomeni poseganje v temeljne pravice, določene v členih 7 in 8 Listine, ne glede na nadaljnjo uporabo posredovanih informacij. Vendar je Sodišče navedlo, da taka obdelava, če so izpolnjeni pogoji za zakonito obdelavo osebnih podatkov v skladu s SUVP, načeloma izpolnjuje zahteve iz členov 7 in 8 Listine.(40)
40. Iz člena 1(2) SUVP v povezavi z uvodnima izjavama 4 in 10 te uredbe izhaja, da je njen cilj zlasti zagotoviti visoko raven varstva temeljnih pravic in svoboščin posameznikov pri obdelavi njihovih osebnih podatkov.(41)
41. SUVP zagotavlja dosledno in enotno uporabo pravil za varstvo temeljnih pravic in svoboščin posameznikov pri obdelavi njihovih osebnih podatkov v vsej Evropski uniji. Vsaka obdelava osebnih podatkov mora – s pridržkom odstopanj, dovoljenih v členu 23 SUVP (42)– spoštovati načela, ki urejajo obdelavo osebnih podatkov, in pravice zadevnih oseb, navedene v poglavjih II oziroma III te uredbe. Natančneje, vsaka obdelava osebnih podatkov mora, prvič, biti skladna z načeli iz člena 5 SUVP in, drugič, izpolnjevati pogoje zakonitosti iz člena 6 SUVP.(43) Poleg tega je treba spoštovati pravice posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, iz členov od 12 do 22 SUVP.(44)
42. V skladu s členom 5(1) SUVP je treba osebne podatke obdelovati v skladu s številnimi specifičnimi načeli. Tako je treba osebne podatke med drugim obdelovati zakonito, pošteno in na pregleden način v zvezi s posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki;(45) zbrati za določene, izrecne in zakonite namene;(46) biti morajo ustrezni, relevantni omejeni na to, kar je potrebno za namene;(47) biti morajo točni in, kadar je to potrebno, posodobljeni;(48) hranjeni morajo biti v obliki, ki dopušča identifikacijo posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, le toliko časa, kolikor je potrebno za namene, za katere se obdelujejo,(49) in obdelovati jih je treba na način, ki zagotavlja ustrezno varnost osebnih podatkov.(50) Ta načela v zvezi z obdelavo osebnih podatkov se uporabljajo kumulativno.(51)
43. Člen 6(1), prvi pododstavek, SUVP določa izčrpen in taksativen seznam primerov, v katerih je mogoče šteti, da je obdelava osebnih podatkov zakonita.(52) Tako mora obdelava, da je zakonita, spadati v enega od primerov iz člena 6(1), prvi pododstavek, SUVP.(53) Čeprav Latvijas Republikas Satversmes tiesa (ustavno sodišče) izrecno ne navaja, da obdelava osebnih podatkov iz obravnavanih zadev temelji na členu 6(1), prvi pododstavek, točka (c), SUVP, je primer v členu 6(1), prvi pododstavek, SUVP, edini, na katerega se navedeno sodišče sklicuje v predlogu za sprejetje predhodne odločbe.(54) Ker zadevna obdelava temelji posebej na nacionalni ureditvi in se z njo zahteva(55), in ni „potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu“,(56) menim, da ta obdelava temelji na členu 6(1), prvi pododstavek, točka (c), SUVP, saj je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, določene v pravu države članice – v tej zadevi latvijskem pravu – ki velja za upravljavca.(57) Organ, pristojen za vodenje poslovnega registra države članice, ki v tem registru objavi osebne podatke, ki jih je treba razkriti v skladu z Direktivo 2017/1132, je „upravljavec“ teh podatkov, zlasti ker jih da na voljo javnosti.(58)
44. Člen 6(3) SUVP med drugim določa, da se v položajih, ko je obdelava zakonita v skladu s členom 6(1), prvi pododstavek, točka (c), te uredbe,(59) namen obdelave „določi v navedeni pravni podlagi“(60) in da mora ta pravna podlaga izpolnjevati cilj javnega interesa in biti sorazmerna z zastavljenim legitimnim ciljem.(61)
45. Iz spisa, ki je na voljo Sodišču, ni jasno, ali je bila v obravnavani zadevi izpolnjena zahteva, da se namen (oziroma nameni) obdelave „določi [(oziroma določijo)] v navedeni pravni podlagi“. Nacionalni organ za varstvo podatkov je v svojem stališču pred predložitevnim sodiščem navedel, da zakon o registru družb ne opredeljuje namena (oziroma namenov), za katerega (oziroma katere) je obdelava osebnih podatkov delničarjev delniške družbe potrebna. Zato je naloga predložnega sodišča, da preveri, ali je bila ta zahteva iz člena 6(3) SUVP v zvezi s tremi zadevnimi nameni izpolnjena. Če zadevna zahteva ni bila izpolnjena, je obdelava osebnih podatkov v nasprotju s členom 6(3) SUVP.(62) Glede na različne zakonodajne tehnike v 27 državah članicah je po mojem mnenju ustrezno, da se zadevni namen (oziroma nameni) „dovolj zanesljivo“ določi (oziroma določijo) na podlagi besedila zakonodaje ali njenega zakonodajnega okvira.(63)
46. Zahtevi v skladu s členom 6(3) SUVP, da mora obdelava izpolnjevati cilj javnega interesa in biti sorazmerna z zastavljenim zakonitim ciljem, sta izraz zahtev, ki izhajajo iz člena 52(1) Listine, in ju je treba razlagati glede na zadnjenavedeno določbo. V zvezi s tem je Sodišče navedlo, da temeljni pravici do spoštovanja zasebnega življenja in varstva osebnih podatkov, zagotovljeni v členih 7 in 8 Listine, nista absolutni pravici, ampak ju je treba obravnavati glede na vlogo, ki jo imata v družbi, in ju uravnotežiti z drugimi temeljnimi pravicami. Omejitve se torej lahko naložijo, če so v skladu s členom 52(1) Listine predpisane z zakonom ter spoštujejo bistveno vsebino temeljnih pravic in načelo sorazmernosti. V skladu z ustaljeno sodno prakso sorazmernost ukrepov, ki imajo za posledico poseganje v pravice, zagotovljene s členoma 7 in 8 Listine, zahteva spoštovanje ne le zahtev glede primernosti in nujnosti(64) ampak tudi zahteve po sorazmernosti teh ukrepov stricto sensu glede na zastavljeni cilj.(65) Presoditi je torej treba, ali zadevna nacionalna ureditev vzpostavlja pravično ravnotežje med interesom (oziroma interesi), ki mu (oziroma jim) sledi država članica, in interesom (oziroma interesi) tistih, na katere negativno vpliva.(66) Zato je treba izmeriti resnost poseganja v temeljni pravici do spoštovanja zasebnega življenja in varstva osebnih podatkov ter ugotoviti, ali je pomembnost cilja v splošnem interesu, ki se ga z njo uresničuje, sorazmerna z resnostjo tega poseganja.(67)
47. Za oceno resnosti tega poseganja je treba med drugim upoštevati naravo zadevnih osebnih podatkov, zlasti njihovo morebitno občutljivost, ter naravo in konkretne podrobnosti obdelave navedenih podatkov, zlasti število oseb, ki imajo do njih dostop, in načine dostopa do njih.(68)
48. Ni sporno, da informacije, ki se dajo širši javnosti na voljo o delničarju, ki je posameznik, vključujejo njegovo ime, priimek in osebno identifikacijsko številko, naslov, na katerem je dosegljiv, elektronski naslov,(69) razred, število in nominalno vrednost delnic, ki jih ima delničar, ter število glasov, ki se nanaša nanje.(70) Te informacije lahko omogočijo oblikovanje profila v zvezi, prvič, z nekaterimi osebnimi identifikacijskimi podatki in, drugič, vsaj v določeni meri, s stanjem premoženja zadevne osebe v Latviji ter z gospodarskimi sektorji in določenimi podjetji, v katere je v Latviji vlagala. Zadevne informacije so lahko dostopne potencialno neomejenemu številu oseb, zlasti zato, ker so na voljo na spletnem mestu registra družb. Do njih je mogoče prosto dostopati iz razlogov, ki niso povezani z zastavljenimi cilji zadevne nacionalne zakonodaje,(71) in jih je mogoče hraniti, razširjati in nadalje obdelovati. Enostaven dostop splošne javnosti do zadevnih informacij posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, izpostavlja morebitni zlorabi njihovih osebnih podatkov, kar jim otežuje ali celo onemogoča učinkovito obrambo pred takimi zlorabami. Zadevni dostop tako pomeni resno poseganje v temeljne pravice, določene v členih 7 in 8 Listine.(72)
1. Obstoj cilja v splošnem interesu, ki ga priznava Unija
49. Trije nameni zadevne nacionalne zakonodaje, ki jih navaja predložitveno sodišče,(73) so načeloma v javnem interesu Unije in torej legitimni.(74) Z njimi je mogoče upravičiti tudi resna poseganja v temeljne pravice, določene v členih 7 in 8 Listine pod pogojem, da spoštujejo načelo sorazmernosti.(75)
50. Glede namena zagotavljanja preglednega poslovnega okolja in zaščite interesov tretjih strani menim, da je pojem zagotavljanje preglednega poslovnega okolja sam po sebi precej nejasna in neopredeljena ambicija in zato kot taka ne more biti legitimen namen. V izogib dvomu torej menim – kar mora preveriti predložitveno sodišče – da je upošteven namen latvijske ureditve zagotoviti pregledno poslovno okolje za zaščito interesov tretjih strani. Ob upoštevanju člena 50(2)(g) PDEU,(76) ki se v bistvu nanaša na zaščito delničarjev in tretjih strani,(77) menim, da zadevni namen pomeni cilj splošnega interesa, ki ga priznava Evropska unija.
51. Sodišče je v sodbi v zadevi Luxembourg Business Registers(78) navedlo, da je preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma s tem, da se širši javnosti omogoči dostop do informacij o dejanskih lastnikih, cilj v splošnem interesu, s katerim je mogoče upravičiti celo resno poseganje v temeljne pravice, določene v členih 7 in 8 Listine.(79) Razlogovanje, na katerem temelji ta sodba, je po mojem mnenju mogoče uporabiti tudi v obravnavani zadevi.
52. Glede razkritja informacij, potrebnih za izvrševanje sankcij, je Sodišče navedlo, da je na uresničevanje pravice do svobodnega opravljanja poklicne dejavnosti in uresničevanje lastninske pravice mogoče uvesti omejevalne ukrepe. Ti ukrepi morajo ustrezati ciljem v splošnem interesu – kot so cilji zunanjega delovanja Unije iz člena 21 PEU – in v zvezi z zastavljenim ciljem ne smejo pomeniti nesorazmernega in nedopustnega poseganja, ki bi ogrožalo samo bistvo tako zagotovljenih pravic.(80) Zato menim, da izvrševanje takih omejevalnih ukrepov, vključno s sprejetjem ukrepov, ki omogočajo dostop do informacij, ki so potrebne za zagotovitev te izvršitve, pomeni cilj splošnega interesa, ki ga priznava Unija.
2. Primernost, nujnost in sorazmernost zadevnega poseganja stricto sensu
a) Namen zagotavljanja preglednega poslovnega okolja za zaščito interesov tretjih strani
53. Iz razlogov, ki sem jih navedel v točki 31 teh sklepnih predlogov, menim, da obveznost iz zadevnega latvijskega prava, ki velja za vsakega delničarja delniške družbe, ne glede na to, ali ima v družbi kakršno koli posebno nalogo ali pooblastilo, ne podpira ali spodbuja namena zagotavljanja preglednega poslovnega okolja za zaščito interesov tretjih strani. Poleg tega, čeprav namen Direktive 2017/1132 ni, da bi bila izčrpna, in ta zgolj harmonizira in usklajuje nekatere vidike prava družb, v spisu, ki je na voljo Sodišču, ni nikakršnega indica, da bi se ta direktiva(81) izkazala za nezadostno za zagotovitev preglednega poslovnega okolja za zaščito interesov tretjih strani, zaradi česar bi bilo treba sprejeti zadevno nacionalno ureditev.(82) Zato je po mojem mnenju poseganje neustrezno in nepotrebno. Menim tudi, da je ta ureditev nesorazmerna stricto sensu, saj ne zagotavlja pravičnega ravnovesja med interesi, ki jim sledi latvijski zakonodajalec in interesi delničarjev.
b) Namena ustvarjanja okolja za spodbujanje preprečevanja pranja denarja, financiranja terorizma in proliferacije ter dostopnosti informacij, ki so potrebne za izvrševanje nacionalnih in mednarodnih sankcij ter sankcij Evropske unije
54. Obveznost po latvijskem pravu, da se splošni javnosti dajo na voljo nekatere določene informacije o delničarjih delniških družb latvijskega prava, in posledični neobstoj kakršne koli zahteve, da se izkaže legitimni interes za pridobitev takih informacij, je po mojem mnenju ustrezna za doseganje ciljev splošnega interesa, ki je ustvariti okolje, ki spodbuja in krepi preprečevanje pranja denarja, financiranja terorizma in proliferacije, ter ki zagotavlja dostopnost informacij, potrebnih za izvrševanje nacionalnih in mednarodnih sankcij ter sankcij Evropske unije. Po analogiji s sodbo Luxembourg Business Registers menim, da javna narava zadevnega dostopa in s tem povezana večja preglednost, ki omogoča večji javni nadzor nad lastništvom delniških družb, prispeva k uresničitvi teh ciljev splošnega interesa.(83)
55. Tako je treba ugotoviti, ali bi bilo mogoče ta namena razumno enako učinkovito doseči z drugimi ukrepi, ki bi manj posegali v pravice delničarjev zadevnih delniških družb,(84) in ali je zadevno poseganje nesorazmerno stricto sensu glede na te cilje, kar med drugim vključuje uravnoteženje pomembnosti teh ciljev in resnosti tega poseganja.
56. Predložitveno sodišče v zvezi z namenom ustvarjanja okolja, ki spodbuja in krepi preprečevanje pranja denarja ter financiranja terorizma in proliferacije, meni, da imajo tudi osebe, ki niso pooblaščeni subjekti, navedeni v členu 2 Direktive 2015/849(85), „lahko legitimen interes, da na lastno pobudo preverjajo stranko“. Poleg tega v skladu s členom 3.1 Noziedzīgi iegūtu līdzekļu legalizācijas un terorisma un proliferācijas finansēšanas novēršanas likums (zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma ter proliferacije) obveznost poročanja o kakršnih koli sumljivih transakcijah velja tudi za druge osebe, ki niso, med drugim, pooblaščeni subjekti.
57. Glede izvrševanja sankcij je predložitveno sodišče navedlo, da Svet sprejema uredbe, ki pogosto vključujejo finančne omejevalne ukrepe, ki obsegajo: (i) zamrznitev sredstev in gospodarskih virov oseb in subjektov, uvrščenih na seznam; ter (ii) prepoved, da se tem osebam in subjektom dajo na razpolago sredstva in gospodarski viri.(86) Poleg tega je dostop do informacij o vseh delničarjih delniške družbe lahko nujen, saj mora v skladu s členom 2(2) zakona o mednarodnih in nacionalnih sankcijah Republike Latvije(87) vsakdo spoštovati in izvajati mednarodne in nacionalne sankcije.
58. Koristno je navesti, da je Sodišče v sodbi Luxembourg Business Registers(88) spomnilo, da so za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma odgovorni predvsem javni organi in subjekti, kot so kreditne ali finančne ustanove, ki so jim zaradi njihovih dejavnosti naložene specifične obveznosti na tem področju. Vsekakor člen 30(5) Direktive 2015/849 zagotavlja, da imajo dostop do informacij o dejanskih lastnikih,(89) med drugim tudi pravnih osebah, ne le pristojni organi, finančnoobveščevalne enote Evropske unije(90) in pooblaščeni subjekti, temveč tudi vsaka oseba ali organizacija, ki lahko izkaže legitimni interes.(91)
59. Kar zadeva omejevalne ukrepe, kot sem navedel v sklepnih predlogih v zadevi Čiekuri-Shishki,(92) uredbo, ki te ukrepe določa, v glavnem izvajajo državni organi, ki so posebej strokovno usposobljeni za področje finančnega nadzora. Ti organi imajo potrebna sredstva in so zato pooblaščeni za izvajanje naloženih finančnih sankcij, kot so zamrznitev sredstev, prepoved dajanja kreditov ali izvajanja plačil določenim osebam ali organizacijam. Njihova naloga je, da odredijo konkretne ukrepe zoper osebe in organizacije s seznamov iz uredbe.
60. Vendar, kot je navedeno v najboljših praksah,(93) „so vse osebe in subjekti, ki spadajo pod sodno pristojnost Unije, dolžni pristojnim organom sporočiti vse informacije, ki so jim na razpolago in bi olajšale izvajanje finančnih omejevalnih ukrepov“.(94) Poleg tega predpisi, ki določajo omejevalne ukrepe, prepovedujejo neposredno ali posredno dajanje sredstev ali gospodarskih virov na razpolago določenim osebam ali subjektom.(95) To obveznost je po mojem mnenju mogoče izpolniti tudi drugače kot pa z neomejenim dostopom do osebnih podatkov vseh delničarjev, na primer z zahtevo za dostop do informacij o delničarjih za vsak primer posebej.(96) Zlasti kadar ima oseba utemeljen sum, da lahko osebam ali subjektom s seznama neposredno ali posredno da na razpolago sredstva ali gospodarske vire, ima ta oseba očiten legitimni interes, da v zvezi s tem zahteva informacije iz registra družb. Prav tako je treba poudariti, da bi bilo brez legitimnega interesa preveč obremenjujoče in nesorazmerno zahtevati od vseh oseb, da redno preverjajo identiteto vsakega posameznega delničarja vseh svojih poslovnih partnerjev.(97) To še toliko bolj drži, ker se delničarji delniške družbe lahko pogosto menjajo.
61. Iz tega sledi, da čeprav lahko neomejen dostop splošne javnosti do informacij o delničarjih delniških družb v skladu z zadevno latvijsko zakonodajo do neke mere prispeva k boju proti pranju denarja, financiranju terorizma in proliferacije ter izvrševanju nacionalnih in mednarodnih sankcij ter sankcij Evropske unije, menim, da po analogiji s sodbo Luxembourg Business Registers(98) to za te namene ni nujno potrebno. Poleg tega morebitne koristi, ki izhajajo iz take obdelave, ne odtehtajo resnega poseganja v temeljne pravice, zagotovljene v členih 7 in 8 Listine.(99)
62. Poudariti je treba tudi, da se glede na to, da so v skladu s členom 3, točka 6, Direktive 2015/849 dejanski lastnik družbe fizična oseba oziroma osebe, ki posedujejo ali nadzirajo, med drugim, 25 % in eno delnico lastniškega kapitala, razlogovanje Sodišča v sodbi Luxembourg Business Registers a fortiori uporablja za latvijsko ureditev, obravnavano v tem postopku, ki zahteva razkritje informacij o vsakem delničarju delniške družbe, ne glede na to, ali ima kontrolni delež ali ne.
63. Predložitveno sodišče se tudi sprašuje, ali je mogoče postopek z zahtevo za pridobitev omejenih informacij v skladu z zakonom o dostopu do informacij javnega značaja šteti za drug način, s katerim bi bilo zadevne cilje mogoče doseči na enako učinkovit način. Zdi se,(100) da v skladu s členom 11(4) in členom 14(1), točka 1.1, zakona o dostopu do informacij javnega značaja oseba lahko pridobi dostop do informacij o delničarjih,(101) če vloži pisno zahtevo, jo utemelji in navede namen, za katerega bo informacije uporabila. Prejemnik takih razkritih informacij se zaveže, da jih bo uporabil samo za namene, za katere so bile zahtevane. Če zahteva za informacije izpolnjuje zakonske zahteve in se informacije zahtevajo le v elektronski obliki ter ne zahtevajo nadaljnje obdelave, se informacije zagotovijo v roku 10 dni. Vendar je predložitveno sodišče navedlo, da „register družb kot upravljavec osebnih podatkov in izdajatelj informacij ne more preveriti, ali ima oseba, ki zahteva informacije, dejansko interes za pridobitev zahtevanih informacij. V teh okoliščinah bi bilo treba zahtevo po navedbi legitimnega interesa obravnavati kot formalno oviro za pridobitev informacij.“(102)
64. Zadostuje ugotovitev, da je treba pri obdelavi osebnih podatkov v skladu z zakonom o dostopu do informacij javnega značaja za namene boja proti pranju denarja, financiranju terorizma in proliferacije(103) ter izvrševanja sankcij spoštovati pravo Unije, zlasti SUVP in načelo sorazmernosti. Glede na to, da se s členom 30(5) Direktive 2015/849 zahteva, da so informacije o dejanskem lastništvu dostopne ne le, med drugim, pristojnim organom in pooblaščenim subjektom, temveč tudi vsem osebam ali organizacijam, ki lahko izkažejo legitimni interes, je navedba predložitvenega sodišča, da register družb morda ne more preveriti, ali ima oseba tak interes,(104) nekoliko begajoča glede na obveznost, ki jo imajo države članice na podlagi te določbe.(105)
65. Vsekakor se zdi, da postopek za dostop do informacij o delničarjih v skladu s členom 11(4) in členom 14(1), točka 1.1, zakona o dostopu do informacij javnega značaja,(106) naveden v točkah 20 in 63 teh sklepnih predlogov, ni pretirano obremenjujoč ali dolgotrajen in je namenjen in concreto uskladitvi različnih vpletenih interesov. Zato se zdi,(107) da je zadevni nacionalni postopek sredstvo, s katerim bi bilo mogoče zadevne cilje doseči enako učinkovito.
66. Zato menim,(108) da je obveznost po latvijskem pravu, da se splošni javnosti dajo na voljo nekatere določene informacije o delničarjih delniških družb latvijskega prava, in posledični neobstoj vsakršne zahteve, da se izkaže legitimni interes za pridobitev takih informacij, da se ustvari okolje, ki spodbuja in krepi preprečevanje pranja denarja, financiranja terorizma in proliferacije, ter ki zagotavlja dostopnost informacij, potrebnih za izvrševanje nacionalnih in mednarodnih sankcij ter sankcij Evropske unije, nesorazmerna stricto sensu.
VI. Predlog
67. Ob upoštevanju vseh zgoraj navedenih ugotovitev Sodišču predlagam, naj na vprašanja, ki jih je postavilo Latvijas Republikas Satversmes tiesa (ustavno sodišče, Latvija), odgovori:
1. Člen 14(d) in člen 16(3) Direktive (EU) 2017/1132 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o določenih vidikih prava družb
je treba razlagati tako, da izraza osebe „udeležene pri upravljanju, nadzoru ali obvladovanju družbe“, uporabljenega v členu 14(d) Direktive 2017/1132, ni mogoče razlagati tako, da se nanaša na katerega koli delničarja delniške družbe. Država članica ni dolžna razkriti informacij o vsakem delničarju delniške družbe in jih v skladu s členom 16(3) Direktive 2017/1132 dati javnosti na voljo v registru.
2. Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov), zlasti člena 5 in 6 te uredbe
je treba razlagati tako, da nasprotuje nacionalni zakonodaji, ki določa obdelavo nekaterih osebnih podatkov delničarjev delniške družbe, tako da se ti podatki dajo na voljo kateri koli osebi, ne da bi bilo treba izkazati legitimni interes za pridobitev takih podatkov, za namene zagotavljanja preglednega poslovnega okolja, da bi se zaščitili interesi tretjih strani, preprečevanja pranja denarja, financiranja terorizma in proliferacije ter zagotavljanja informacij, potrebnih za izvrševanje nacionalnih in mednarodnih sankcij ter sankcij Evropske unije.
1 Jezik izvirnika: angleščina.
i Ime te zadeve je izmišljeno. Ne ustreza resničnemu imenu nobene od strank v postopku.
2 Ki je bil v sodno tajništvo Sodišča vložen 19. novembra 2024.
3 Zadevnih 17 delničarjev so posamezniki.
4 Za lažje razumevanje bom te družbe imenoval tudi delniške družbe.
5 Glej latvijsko ureditev v točki 9 teh sklepnih predlogov.
6 UL 2017, L 169, str. 46.
7 UL 2016, L 119, str. 1.
8 To se nanaša na financiranje proliferacije orožja za množično uničevanje.
9 Glede podrobnosti tega postopka glej točko 20 teh sklepnih predlogov. Glej tudi točke od 63 do 65 teh sklepnih predlogov.
10 Sodba z dne 22. novembra 2022, Luxembourg Business Registers (C-37/20 in C-601/20, EU:C:2022:912, v nadaljevanju: sodba Luxembourg Business Registers).
11 Z dne 13. aprila 2000 (Latvijas Vēstnesis, 2000, št. 158/160).
12 Z dne 20. novembra 1990 (Latvijas Republikas Augstākās Padomes un Valdības Ziņotājs, 1990, št. 49).
13 Sodba z dne 9. marca 2017 (C-398/15, EU:C:2017:197, v nadaljevanju: sodba Manni)
14 Glej člen 11(4) zakona o dostopu do informacij javnega značaja.
15 Švedska vlada je uradno predložila stališče v zvezi s prvim vprašanjem predložitvenega sodišča. Vendar je prav tako navedla, da je člen 14(d)(ii) Direktive 2017/1132 veljaven glede na člena 7 in 8 Listine, s čimer je torej v svojem stališču obravnavala drugo vprašanje predložitvenega sodišča.
16 Iz člena 13 Direktive 2017/1132 in Priloge II k tej direktivi – ki se v zvezi z Latvijo sklicuje na „akciju sabiedrība, sabiedrība ar ierobežotu atbildību, komanditsabiedrība“ – izhaja, da se člen 14(d)(ii) in člen 16(3) te direktive med drugim uporabljata za delniške družbe latvijskega prava. Zgolj ponazoritveno, za angleški jezik je treba opozoriti, da se Priloga II navedene direktive v zvezi z Irsko sklicuje na „companies incorporated with limited liability“.
17 Glej v tem smislu sodbo z dne 21. decembra 2023, DOBELES AUTOBUSU PARKS in drugi (C-421/22, EU:C:2023:1028, točka 40).
18 Zgolj za ponazoritev glej člen 72 Direktive 2017/1132, ki se sklicuje na „delničarje“, „skupščino delničarjev“ in na „upravni ali poslovodni organ“. Jasno je, da gre za tri različne pravne pojme za namene Direktive 2017/1132.
19 Glej tudi člen 3(e) Direktive 2017/1132, ki določa, da „statut ali ustanovitveni akt družbe vedno vsebuje najmanj naslednje informacije: […] če niso zakonsko določeni, predpise, ki določajo število in postopek za imenovanje članov organov, odgovornih za zastopanje družbe v razmerjih do tretjih strani, upravljanje, vodenje, nadzor ali obvladovanje družbe, in razdelitev pristojnosti med temi organi.“
20 Po drugi strani glej člen 1 Direktive (EU) 2025/25 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. decembra 2024 o spremembi direktiv 2009/102/ES in (EU) 2017/1132 glede nadaljnje razširitve in nadgradnje uporabe digitalnih orodij in postopkov na področju prava družb (UL L 2025/25), ki je nadomestil člen 3 Direktive 2009/102 in določa, da „kadar družba postane družba z enim družbenikom, ker vsi njeni poslovni deleži preidejo v last enega družbenika, se to dejstvo skupaj z istovetnostjo edinega družbenika zabeleži v datoteki ali vpiše v register iz člena 16(1) in (2) [Direktive 2017/1132] ter javno objavi prek sistema povezovanja registrov iz člena 16(1) navedene Direktive.“ Iz tega sledi, da kadar zakonodajalec Unije zahteva razkritje informacij o posameznih delničarjih družbe v registru v skladu, med drugim, s členom 16 Direktive 2017/1132, to zahtevo izrecno določi.
21 Glej člena 106 in 152 Direktive 2017/1132 o civilni odgovornosti članov upravnih ali poslovodnih organov družbe v nekaterih primerih.
22 Sodišče je navedlo, da je iz uvodnih izjav 7 in 8 Direktive 2017/1132 razvidno, da je razkritje, ki ga ta direktiva določa, namenjeno zlasti zaščiti interesov tretjih strani v razmerju do delniških družb in družb z omejeno odgovornostjo, saj je edino jamstvo, ki ga te zagotavljajo tretjim stranem, njihovo premoženje. Osnovni dokumenti družbe bi tako morali biti razkriti, zato da se lahko tretje strani seznanijo z njihovo vsebino in drugimi informacijami v zvezi z družbo, zlasti s podatki o osebah, ki so pooblaščene za zastopanje in sprejemanje obveznosti v imenu družbe. (sodba z dne 4. oktobra 2024, Agentsia po vpisvaniyata, C-200/23, EU:C:2024:827, točka 77; v nadaljevanju: sodba Agentsia po vpisvaniyata).
23 To je razvidno iz uporabe izraza „najmanj“ v členu 14 Direktive 2017/1132. Glej tudi sklicevanje na „osnovne dokumente“ v uvodni izjavi 8 te direktive.
24 Glej sodbo v zadevi Agentsia po vpisvaniyata, točka 53.
25 Glej uvodne izjave 3, 7 in 8 Direktive 2017/1132. Uvodna izjava 3 se nanaša na zaščito upnikov, medtem ko se uvodni izjavi 7 in 8 ter člen 14(d)(i) Direktive 2017/1132 nanašajo na tretje strani. Čeprav ta izraza nista sopomenki, so tretje strani, ki najverjetneje potrebujejo zaščito v skladu z Direktivo 2017/1132, upniki družbe. Vendar je v samem besedilu člena 50(2)(g) PDEU, ki je ena od pravnih podlag te direktive, navedena potreba po zaščiti interesov tretjih strani na splošno, brez razlikovanja in brez izključitve kakršnih koli kategorij, ki spadajo na področje uporabe tega izraza, zaradi česar izraza tretjih strani iz tega člena ni mogoče omejiti, med drugim, zgolj na upnike zadevne družbe. Glej po analogiji sodbo v zadevi Manni, točka 51.
26 Izraza „pooblaščene, da zastopajo družbo v poslih s tretjimi stranmi in v sodnih postopkih“ in „udeležene pri upravljanju, nadzoru ali obvladovanju družbe“ iz člena 14(d) Direktive 2017/1132 se lahko štejeta za noscitur a sociis. Zakonodajalec Unije je tako želel, da se obravnavata na podoben način. Zgolj status manjšinskega delničarja delniške družbe delničarja ne pooblašča, da zastopa družbo v odnosu do tretjih strani in v sodnih postopkih.
27 Sodba Manni se je nanašala na razlago Prve direktive Sveta 68/151/EGS z dne 9. marca 1968 o uskladitvi zaščitnih ukrepov za varovanje interesov družbenikov in tretjih oseb, ki jih države članice zahtevajo od gospodarskih družb v skladu z drugim odstavkom člena 58 Pogodbe, zato da se oblikujejo zaščitni ukrepi z enakim učinkom v vsej Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 17, zvezek 1, str. 3), kakor je bila spremenjena, in Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 15, str. 355). Direktiva 68/151 je bila razveljavljena in nadomeščena z Direktivo 2009/101/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o uskladitvi zaščitnih ukrepov za varovanje interesov družbenikov in tretjih oseb, ki jih države članice zahtevajo od gospodarskih družb v skladu z drugim pododstavkom člena 48 Pogodbe, zato da se oblikujejo zaščitni ukrepi z enakim učinkom v vsej Skupnosti (UL 2009, L 258, str. 11), kakor je bila spremenjena z Direktivo 2012/17/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2012 (UL 2012, L 156, str. 1). Direktiva 95/46 je bila razveljavljena in nadomeščena s SUVP.
28 Glej točko 58 te sodbe. Navedena zadeva se ni nanašala le na razkritje identitete in ustreznih nalog oseb, ki imajo pooblastilo za sprejemanje obveznosti v imenu zadevne družbe in njeno zastopanje ali udeležbo pri upravljanju, nadzoru ali obvladovanju te družbe, temveč tudi na razkritje informacij o imenovanju upraviteljev in njihovih pooblastilih. Glej po drugi strani sodbo Luxembourg Business Registers, točke od 63 do 88, v kateri je Sodišče v bistvu razsodilo, da je zahteva, da države članice zagotovijo, da so informacije o identiteti dejanskega lastnika ter o vrsti in obsegu deleža v lasti dejanskega lastnika v gospodarskih ali drugih pravnih subjektih vedno dostopne splošni javnosti, kršila načelo sorazmernosti, ker poseganje v pravice, zagotovljene v členih 7 in 8 Listine, ni bilo omejeno na tisto, kar je bilo nujno potrebno za preprečevanje uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, in je bilo stricto sensu nesorazmerno.
29 Prav tako menim, da je tako široko razkritje nekoliko v nasprotju s pojmom delniške družbe. To je morda bolj razvidno iz pomena izrazov „sociedad anónima“, „société anonoyme“ in „sociedade anónima de responsabilidade limitada“ v španskem, francoskem oziroma portugalskem jeziku, ki so uporabljeni v Prilogi II k Direktivi 2017/1132.
30 Glej sam naslov Direktive 2017/1132.
31 Glej po analogiji sodbo z dne 18. aprila 2024, Citadeles nekustamie īpašumi (C-22/23, EU:C:2024:327, točka 48).
32 V skladu s členom 161 Direktive 2017/1132, kakor je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2019/1151 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o spremembi Direktive (EU) 2017/1132 glede uporabe digitalnih orodij in postopkov na področju prava družb (UL L 186, str. 80), je obdelava vseh osebnih podatkov, ki se izvaja v okviru te direktive, predmet SUVP.
33 Po mojem mnenju je primerno na ti vprašanji odgovoriti skupaj.
34 Za odgovor na vprašanji predložitvenega sodišča je po mojem mnenju treba preučiti druge določbe SUVP, zlasti njen člen 6.
35 Opozoriti je treba, da sistem sodelovanja, ki ga določa člen 267 PDEU, temelji na jasni ločitvi nalog med nacionalnimi sodišči in Sodiščem. V okviru postopka, začetega na podlagi tega člena, so za razlago nacionalnih določb pristojna sodišča držav članic, in ne Sodišče, ki ni pristojno za odločanje o združljivosti pravil nacionalnega prava z določbami prava Unije. Sodišče pa je pristojno, da nacionalnemu sodišču da vse napotke za razlago prava Unije, ki mu lahko omogočijo presojo združljivosti nacionalnih pravnih pravil s pravom Unije. (sodba z dne 11. septembra 2025, Cairo Network in drugi, C-764/23 do C-766/23, EU:C:2025:691, točka 43.
36 Sodba z dne 2. marca 2023, Norra Stockholm Bygg (C-268/21, EU:C:2023:145, točka 26 in navedena sodna praksa). Sodišče je pojasnilo, da je opredelitev stvarnega področja uporabe SUVP, kot je navedena v členu 2(1) te uredbe, zelo široka in da je treba izjeme od tega področja uporabe, kot so določene v členu 2(2) te uredbe, razlagati ozko. Sodba z dne 30. marca 2023, Hauptpersonalrat der Lehrerinnen und Lehrer (C-34/21, EU:C:2023:270, točka 33 in navedena sodna praksa).
37 Glej po analogiji sodbo z dne 6. oktobra 2020, Bank Refah Kargaran/Svet (C-134/19 P, EU:C:2020:793, točke 29, 30 in 37). Za pojasnitev razmerja med poglavjem 2 naslova V Pogodbe EU in členom 215 PDEU glej sklepne predloge v zadevi Čiekuri-Shishki (C-480/24, EU:C:2025:672, točke 27, 28, 32 in 33).
38 Glej člen 235(1) trgovinskega zakonika ter člen 410(5), člen 411(1), točka 2, in člen 415(1), točki 2(b) in 3(a) zakona o registru družb.
39 Glej po analogiji sodbi z dne 24. februarja 2022, Valsts ieņēmumu dienests (Obdelava osebnih podatkov v davčne namene) (C-175/20, EU:C:2022:124, točke od 30 do 38), in z dne 1. avgusta 2022, Vyriausioji tarnybinės etikos komisija (C-184/20, EU:C:2022:601, točka 65). Glej tudi sodbo z dne 3. aprila 2025, Ministerstvo zdravotnictví (Podatki o zastopniku pravne osebe) (C-710/23, EU:C:2025:231, točke od 22 do 31 in navedena sodna praksa).
40 Glej po analogiji sodbo z dne 5. junija 2023, Komisija/Poljska (Neodvisnost in zasebno življenje sodnikov) (C-204/21, EU:C:2023:442, točke od 327 do 329 in 332 ter navedena sodna praksa).
41 Sodba z dne 5. junija 2023, Komisija/Poljska (Neodvisnost in zasebno življenje sodnikov) (C-204/21, EU:C:2023:442, točka 332).
42 Glej tudi uvodno izjavo 73 SUVP.
43 Sodbi z dne 6. oktobra 2020, La Quadraturedu Net in drugi (C-511/18, C-512/18 in C-520/18, EU:C:2020:791, točki 207 in 208 ter navedena sodna praksa), in z dne 3. aprila 2025, Ministerstvo zdravotnictví (Podatki o zastopniku pravne osebe) (C-710/23, EU:C:2025:231, točka 33).
44 Sodba z dne 11. julija 2024, Meta Platforms Ireland (Zastopniška tožba) (C-757/22, EU:C:2024:598, točka 49 in navedena sodna praksa). Vendar glej člen 23 SUVP.
45 Glej člen 5(1)(a) SUVP.
46 Glej člen 5(1)(b) SUVP. Ta določba določa načelo omejitve namena. Glej tudi člen 8(2) Listine, ki določa, da je treba osebne podatke obdelovati pošteno za določene namene.
47 Glej člen 5(1)(c) SUVP. Ta določba določa načelo najmanjšega obsega podatkov, ki konkretizira načelo sorazmernosti. Glej v tem smislu sodbo z dne 9. januarja 2025, Mousse (C-394/23, EU:C:2025:2, točka 24 in navedena sodna praksa). Načelo najmanjšega obsega podatkov upravljavcu med drugim nalaga, da omeji obdobje zbiranja zadevnih osebnih podatkov na nujno potrebno glede na cilj predvidene obdelave. Poleg tega upravljavec ne sme zbirati osebnih podatkov na splošno in brez razlikovanja ter se mora vzdržati zbiranja podatkov, ki niso nujno potrebni za namene obdelave. (sodba z dne 4. oktobra 2024, Schrems (Zagotavljanje podatkov splošni javnosti) (C-446/21, EU:C:2024:834, točki 52 in 59 ter navedena sodna praksa).
48 Glej člen 5(1)(d) SUVP.
49 Glej člen 5(1)(e) SUVP.
50 Glej člen 5(1)(f) SUVP.
51 Sodba z dne 20. oktobra 2022, Digi(C‑77/21, EU:C:2022:805, točka 47). Poleg tega mora upravljavec v skladu s členom 5(2) SUVP dokazati, da se ti podatki zbirajo v skladu s členom 5(1) te uredbe. To se imenuje „načelo odgovornosti“. (sodba z dne 14. marca 2024, ÚjpestiPolgármesteriHivatal, C‑46/23, EU:C:2024:239, točka 32 in navedena sodna praksa).
52 Sodba z dne 22. junija 2021, LatvijasRepublikasSaeima (Kazenske točke) (C-439/19, EU:C:2021:504, točka 99 in navedena sodna praksa).
53 Člen 6(1), prvi pododstavek, SUVP se zato prekriva z načelom zakonite obdelave iz člena 5(1)(a) te uredbe in ga razširja. Glej v tem smislu sodbo z dne 20. oktobra 2022, Digi (C-77/21, EU:C:2022:805, točke 49 in od 56 do 59 ter navedena sodna praksa).
54 Komisija meni, da je iz predloga za sprejetje predhodne odločbe razvidno, da obdelava v obravnavani zadevi temelji na členu 6(1), prvi pododstavek, točka (c), SUVP. Norveška vlada trdi, da nacionalne določbe, na katerih temelji četrto vprašanje, pomenijo „zakonsko obveznost“ za obdelavo zadevnih informacij v skladu s členom 6(1), prvi pododstavek, točka (c), SUVP. Poljska in finska vlada pa se opirata tudi na člen 6(1), prvi pododstavek, točka (e), SUVP.
55 Glej zlasti člen 410(5), člen 411(1), točka 2, in člen 415(1), točki 2(b) in 3(a) zakona o registru družb.
56 Glej člen 6(1), prvi pododstavek, točka (e), SUVP. Ta določba je nekoliko podobna načelu fleksibilnosti iz člena 352 PDEU, ki pod določenimi pogoji omogoča sprejetje ukrepov, potrebnih za uresničitev legitimnega cilja, tudi če njihovo sprejetje ni posebej določeno.
57 Glej po analogiji sodbi z dne 5. junija 2023, Komisija/Poljska (Neodvisnost in zasebno življenje sodnikov) (C-204/21, EU:C:2023:442, točka 339 in navedena sodna praksa), in z dne 1. avgusta 2022, Vyriausioji tarnybinės etikos komisija (C-184/20, EU:C:2022:601, točka 71). Glej po drugi strani sodbo v zadevi Agentsia po vpisvaniyata, točke od 107 do 110, v kateri je Sodišče ugotovilo, da obdelava osebnih podatkov ni temeljila na pravni obveznosti, določeni v pravu Unije ali pravu države članice, temveč se je zdelo, da se je izvajala v okviru naloge v javnem interesu v smislu člena 6(1), prvi pododstavek, točka (e), SUVP.
58 Glej sodbo v zadevi Agentsia po vpisvaniyata, točka 83. Glej po analogiji tudi sodbo z dne 11. januarja 2024, État belge (Podatki, obdelani v uradnem listu) (C‑231/22, EU:C:2024:7, točke od 35 do 38).
59 Tako obdelavo je treba šteti za predpisano z zakonom v smislu člena 52(1) Listine. (sodba z dne 1. avgusta 2022, Vyriausioji tarnybinės etikos komisija, C-184/20, EU:C:2022:601, točka 72).
60 Generalni pravobranilec P. Pikamäe je v sklepnih predlogih v zadevi I. (Prodaja baze podatkov) (C-693/22, EU:C:2024:162, točka 68), menil, da to pomeni zlasti obstoj pravnih določb, ki izrecno navajajo naravo in namen obdelave.
61 Sodba v zadevi Agentsia po vpisvaniyata, točka 104. Glej tudi člen 5(1)(b), SUVP, ki določa načelo omejitve namena in navaja, da se osebni podatki zbirajo za „določene, izrecne in zakonite namene“. V uvodni izjavi 39 SUVP je navedeno: „posebni nameni, za katere se osebni podatki obdelujejo, bi morali biti izrecni in zakoniti ter določeni v času zbiranja osebnih podatkov“.
62 Glej tudi člen 5(1)(b) SUVP.
63 Glej po analogiji sodbo z dne 11. januarja 2024, État belge (Podatki, obdelani v uradnem listu) (C-231/22, EU:C:2024:7, točka 30).
64 Zato je treba ugotoviti, ali je poseganje v pravice, zagotovljene v členih 7 in 8 Listine, ki je posledica dostopa splošne javnosti do informacij o vsakem delničarju, omejeno na nujno potrebno v smislu, da cilja ne bi bilo mogoče razumno doseči na enako učinkovit način z drugimi sredstvi, ki bi manj posegala v te temeljne pravice posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki. Glej po analogiji sodbo Luxembourg Business Registers (točka 66).
65 Glej po analogiji sodbo Luxembourg Business Registers, točka 63 in navedena sodna praksa.
66 Sodba z dne 1. avgusta 2022, Vyriausioji tarnybinės etikos komisija (C-184/20, EU:C:2022:601, točki 69 in 70 ter navedena sodna praksa), in sodba v zadevi Luxembourg Business Registers, točke od 59 do 66 in navedena sodna praksa. Glej tudi uvodno izjavo 4 SUVP.
67 Sodba z dne 1. avgusta 2022, Vyriausioji tarnybinės etikos komisija (C-184/20, EU:C:2022:601, točka 98).
68 Sodba z dne 1. avgusta 2022, Vyriausioji tarnybinės etikos komisija (C-184/20, EU:C:2022:601, točki 98 in 99 ter navedena sodna praksa). V zvezi z upoštevnostjo obsega zadevne obdelave glej tudi sodbo z dne 4. julija 2023, Meta Platforms in drugi (Splošni pogoji za uporabo družbenega omrežja) (C-252/21, EU:C:2023:537, točka 134).
69 Če je posameznik zahteval, naj ga družba uporabi za komunikacijo z njim.
70 Glej člen 235(1) trgovinskega zakonika.
71 Kot je navedlo predložitveno sodišče.
72 Glej po analogiji sodbo Luxembourg Business Registers, točke od 41 do 44, in navedena sodna praksa.
73 Generalni pravobranilec P. Pikamäe je v sklepnih predlogih v zadevi Digi Távközlési és Szolgáltató (C-77/21, EU:C:2022:248, točka 40) navedel, da je v praksi povsem mogoče, da se osebni podatki zbirajo ali nadalje obdelujejo za več namenov. To jasno predvideva in priznava SUVP, kot je razvidno iz besedila člena 5(1)(b) in člena 6(1)(a) ter uvodnih izjav 32 in 50 te uredbe.
74 Glej po analogiji sodbo z dne 5. junija 2023, Komisija/Poljska (Neodvisnost in zasebno življenje sodnikov) (C-204/21, EU:C:2023:442, točka 353).
75 Glej po analogiji sodbo Luxembourg Business Registers, točka 59 in navedena sodna praksa.
76 To je ena od pravnih podlag Direktive 2017/1132.
77 Glej tudi sodbo Manni, točke od 49 do 51, ki povezuje (i) dostop do bistvenih informacij v zvezi s sestavo gospodarskih družb in pooblastili oseb, ki so pooblaščene za njihovo zastopanje, z (ii) zaščito interesov tretjih strani na splošno.
78 Glej točke od 58 do 59 in navedeno sodno prakso te sodbe ter sklepne predloge generalnega pravobranilca G. Pitruzzelle v združenih zadevah Luxembourg Business Registers (C-37/20 in C-601/20, EU:C:2022:43, točke od 143 do 145 in navedena sodna praksa). Glej po analogiji sodbo z dne 2. marca 2023, PrivatBank in drugi (C-78/21, EU:C:2023:137, točka 61).
79 Glej tudi Direktivo (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL 2015 L 141, str. 73) ter Direktivo (EU) 2024/1640 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. maja 2024 o mehanizmih, ki jih morajo vzpostaviti države članice za preprečevanje uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma (UL L 2024/1640). Poudariti je treba, da člen 43 Direktive 2015/849 določa, da se „obdelava osebnih podatkov na podlagi te direktive za namene preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma iz člena 1 […] šteje za zadevo v javnem interesu v skladu [s SUVP]“.
80 Glej v tem smislu sodbo z dne 28. marca 2017, Rosneft (C-72/15, EU:C:2017:236, točke od 148 do 150).
81 In nacionalna zakonodaja, s katero je bila prenesena.
82 To mora preveriti predložitveno sodišče.
83 Glej sodbo v zadevi Luxembourg Business Registers, (točka 67). Glej po analogiji tudi sodbi z dne 1. avgusta 2022, Vyriausioji tarnybinės etikos komisija (C-184/20, EU:C:2022:601, točka 83), in z dne 5. junija 2023, Komisija/Poljska (Neodvisnost in zasebno življenje sodnikov) (C-204/21, EU:C:2023:442, točka 367).
84 Do spoštovanja njihovega zasebnega življenja in varstva njihovih osebnih podatkov.
85 Pooblaščeni subjekti imajo dostop v okviru skrbnega preverjanja strank. Glej zlasti Poglavje II te direktive.
86 Glej v zvezi s tem točko 30 Generalni sekretariat Sveta Evropske unije, „Restrictive measure (sanctions) – Update of the EU best practices for the effective implementation of restrictive measures“ 11623/24 z dne 3. julija 2024, dostopno na https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-11623-2024-INIT/en/pdf (v nadaljevanju: najboljše prakse).
87 Glej pisno stališče latvijske vlade, točka 40. Glej tudi člen 5 zakona o mednarodnih in nacionalnih sankcijah Republike Latvije.
88 Glej točko 83 te sodbe.
89 Kot je opredeljeno v členu 3, točka 6, Direktive 2015/849.
90 V vseh primerih imajo neomejen dostop do zadevnih informacij.
91 To mora biti povezano z drugimi javno objavljenimi informacijami v zvezi z družbami, kot so tiste iz Direktive 2017/1132.
92 C-480/24, EU:C:2025:672, točka 34.
93 Glej točko 41 najboljših praks.
94 Moj poudarek.
95 Za ponazoritev glej tudi člen 2(2) Uredbe Sveta (EU) št. 269/2014 z dne 17. marca 2014 o omejevalnih ukrepih v zvezi z dejanji, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine (UL 2014, L 78, str. 6), kakor je bila spremenjena z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) 2022/1985 z dne 20. oktobra 2022 (UL 2022, L 272I, str. 1). Glej po analogiji sodbo z dne 17. januarja 2019, SH (C-168/17, EU:C:2019:36, točki 51 in 53 ter navedena sodna praksa).
96 Glej na primer postopek z zahtevo za pridobitev omejenih informacij v skladu z zakonom o dostopu do informacij javnega značaja in omejitve, navedene v točkah 20 in od 63 do 65 teh sklepnih predlogov.
97 Ki so delniške družbe.
98 Glej točko 76 te sodbe.
99 Glej po analogiji sodbo Luxembourg Business Registers, točka 85.
100 Kar mora preveriti predložitveno sodišče.
101 Predložitveno sodišče se v predlogu za sprejetje predhodne odločbe sklicuje na „omejene informacije“.
102 Moj poudarek.
103 Z Direktivo 2015/849 se uresničuje le minimalna harmonizacija, saj člen 5 te direktive državam članicam dovoljuje, da ob upoštevanju omejitev prava Unija sprejmejo ali obdržijo v veljavi strožje določbe, če je cilj teh določb okrepiti boj proti pranju denarja in financiranju terorizma. (sodba z dne 2. marca 2023, PrivatBank in drugi, C-78/21, EU:C:2023:137, točka 64).
104 Četudi v zvezi z delničarji na splošno.
105 Glej sodbo Luxembourg Business Registers, točka 72. Glej tudi člen 30(3) Direktive 2015/849.
106 Iz spisa, ki je na voljo Sodišču, ni jasno, kakšna povezava, če sploh, obstaja med tema določbama.
107 Kar mora preveriti predložitveno sodišče.
108 Ob upoštevanju preverjanj, ki jih mora opraviti predložitveno sodišče.