<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><JUDGMENT xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.58-20161101.xd"><BIB.JUDGMENT><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C-280/20</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62020CJ0280</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2021:443">EU:C:2021:443</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>7</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>7</PAGE.TOTAL><AUTHOR>CJ</AUTHOR></BIB.JUDGMENT><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P><HT TYPE="SC">Sodba z dne <DATE ISO="20210603">3. 6. 2021</DATE> – Zadeva C‑280/20</HT></P><P><HT TYPE="SC">Generalno konsulstvo na Republika Bulgaria</HT></P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sodba Sodišča</HT> (osmi senat)</P><P>z dne <DATE ISO="20210603">3. junija 2021</DATE><NOTE NUMBERING="STAR" TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik postopka: bolgarščina.</P></NOTE></P></TI></TITLE><INTERMEDIATE><INDEX IDX.CLOSE="“" SEPARATOR=" – " IDX.OPEN="„"><KEYWORD>Predhodno odločanje</KEYWORD><KEYWORD>Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah</KEYWORD><KEYWORD>Uredba (EU) št. 1215/2012</KEYWORD><KEYWORD>Določitev mednarodne pristojnosti sodišč države članice</KEYWORD><KEYWORD>Člen 5(1)</KEYWORD><KEYWORD>Delavec, ki je državljan države članice</KEYWORD><KEYWORD>Pogodba, sklenjena s konzularnim predstavništvom te države članice v drugi državi članici</KEYWORD><KEYWORD>Naloge delavca</KEYWORD><KEYWORD>Neobstoj prerogativ javne oblasti</KEYWORD></INDEX></INTERMEDIATE><JUDGMENT.INIT><P>V zadevi C‑280/20,</P><P>katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Sofiyski Rayonen sad (okrožno sodišče v Sofiji, Bolgarija) z odločbo z dne <DATE ISO="20200527">27. maja 2020</DATE>, ki je na Sodišče prispela <DATE ISO="20200625">25. junija 2020</DATE>, v postopku</P></JUDGMENT.INIT><PARTIES><PLAINTIFS><P><HT TYPE="BOLD">ZN</HT></P></PLAINTIFS><AGAINST>proti</AGAINST><DEFENDANTS><P><HT TYPE="BOLD">Generalno konsulstvo na Republika Bulgaria v grad Valensia, Kralstvo Ispania,</HT></P></DEFENDANTS></PARTIES><PREAMBLE><PREAMBLE.INIT><P>SODIŠČE (osmi senat),</P><P>v sestavi N. Wahl, predsednik senata, F. Biltgen in J. Passer (poročevalec), sodnika,</P><P>generalni pravobranilec: M. Campos Sánchez‑Bordona,</P><P>sodni tajnik: A. Calot Escobar,</P></PREAMBLE.INIT><GR.VISA><VISA>na podlagi pisnega postopka,</VISA></GR.VISA><GR.CONSID><CONSID><P>ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:</P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>za bolgarsko vlado M. Georgieva in L. Zaharieva, agentki,</P></ITEM><ITEM><P>za češko vlado M. Smolek, J. Vláčil in I. Gavrilova, agenti,</P></ITEM><ITEM><P>za Evropsko komisijo M. Heller in G. Koleva, agentki,</P></ITEM></LIST></CONSID></GR.CONSID><GR.VISA><VISA>na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,</VISA></GR.VISA><PREAMBLE.FINAL>izreka naslednjo</PREAMBLE.FINAL></PREAMBLE><?PAGE NO="2"?><CONTENTS.JUDGMENT><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Sodbo</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1</NO.P><TXT>Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 5(1) Uredbe (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20121212">12. decembra 2012</DATE> o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="351" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2012">UL 2012, L 351, str. 1</REF.DOC.OJ>) v povezavi z uvodno izjavo 3 te uredbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2</NO.P><TXT>Ta predlog je bil vložen v okviru spora med ZN in Generalno konsulstvo na Republika Bulgaria v grad Valensia, Kralstvo Ispania (generalni konzulat Republike Bolgarije v Valenciji [Španija]; v nadaljevanju: generalni konzulat) glede zahtevka za plačilo nadomestila za neizrabljen plačan letni dopust.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Pravni okvir</HT></P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Pravo Unije</HT></HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3</NO.P><TXT>V uvodnih izjavah od 3 do 5 in 15 Uredbe št. 1215/2012 je navedeno:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><CONSID><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0001" ID="QS0001"/>(3)</NO.P><TXT>[Evropska u]nija si je zastavila cilj ohranjati in razvijati območje svobode, varnosti in pravice, med drugim z lajšanjem dostopa do sodnega varstva, zlasti z načelom vzajemnega priznavanja sodnih in izvensodnih odločb v civilnih zadevah. Za postopno vzpostavitev takšnega območja mora Unija sprejeti ukrepe v zvezi s pravosodnim sodelovanjem v civilnih zadevah s čezmejnimi posledicami, zlasti kadar so ti potrebni za pravilno delovanje notranjega trga.</TXT></NP></CONSID><CONSID><NP><NO.P>(4)</NO.P><TXT>Določene razlike med nacionalnimi predpisi, ki urejajo pristojnost in priznavanje sodnih odločb, ovirajo nemoteno delovanje notranjega trga. Nujno je potrebno sprejetje določb za poenotenje kolizijskih pravil glede pristojnosti v civilnih in gospodarskih zadevah ter zagotavljanje hitrega in enostavnega priznanja ter izvršitve sodnih odločb, sprejetih v državi članici.</TXT></NP></CONSID><CONSID><NP><NO.P>(5)</NO.P><TXT>Te določbe spadajo na področje pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah v smislu člena 81 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).</TXT></NP></CONSID><P>[…]</P><CONSID><NP><NO.P>(15)</NO.P><TXT>Pravila o pristojnosti bi morala biti čim bolj predvidljiva in morajo temeljiti na načelu, da se pristojnost praviloma določa po stalnem prebivališču toženca. Pri tem bi morala taka pristojnost vedno obstajati, razen v nekaterih točno opredeljenih primerih, v katerih je zaradi predmeta spora ali avtonomije strank upravičena druga navezna okoliščina. Da bi postala skupna pravila preglednejša in da ne pride do kolizije pristojnosti, je treba stalno prebivališče pravne osebe opredeliti kot avtonomen koncept.<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="201C" ID="QE0001"/></TXT></NP></CONSID></QUOT.S></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4</NO.P><TXT>Člen 1(1) navedene uredbe določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="001.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0002" ID="QS0002"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Ta uredba se uporablja v civilnih in gospodarskih zadevah, ne glede na naravo sodišča. Zlasti ne zajema davčnih, carinskih ali upravnih zadev ali odgovornosti države za dejanja in opustitve pri izvajanju državne oblasti (<HT TYPE="ITALIC">acta iure imperii</HT>).</ALINEA><ALINEA>[…]<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="201C" ID="QE0002"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5</NO.P><TXT>Člen 5(1) te uredbe določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0003" ID="QS0003"/>Osebe s stalnim prebivališčem v državi članici so lahko tožene pred sodišči druge države članice samo na podlagi pravil iz oddelkov 2 do 7 tega poglavja.<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><?PAGE NO="3"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6</NO.P><TXT>Člen 7(1) te uredbe tako določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><P><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0004" ID="QS0004"/>Oseba s stalnim prebivališčem v državi članici je lahko tožena v drugi državi članici:</P><P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>v zadevah v zvezi s pogodbenimi razmerji pred sodiščem v kraju izpolnitve zadevne obveznosti;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>za namene te določbe, in razen če ni drugače dogovorjeno, je kraj izpolnitve zadevne obveznosti:</TXT><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>v primeru prodaje blaga kraj v državi članici, kamor je bilo v skladu s pogodbo blago dostavljeno ali bi moralo biti dostavljeno,</P></ITEM><ITEM><P>v primeru opravljanja storitev kraj v državi članici, kjer so bile v skladu s pogodbo storitve opravljene ali bi morale biti opravljene;</P></ITEM></LIST></P></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(c)</NO.P><TXT>če se ne uporabi točka (b), potem se uporabi točka (a).<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/></TXT></NP></ITEM></LIST></TXT></NP></ITEM></LIST></P></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7</NO.P><TXT>Oddelek 5 navedene uredbe ureja pristojnost za individualne pogodbe o zaposlitvi. Tako člen 20 te uredbe, ki je vključen v navedeni oddelek, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="020.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0005" ID="QS0005"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>V zadevah v zvezi z individualnimi pogodbami o zaposlitvi se pristojnost določa v skladu s tem oddelkom brez poseganja v člen 6, točko 5 člena 7 in v primeru postopka zoper delodajalca točko 1 člena 8.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="020.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Če delavec sklene individualno pogodbo o zaposlitvi z delodajalcem, ki nima sedeža v državi članici, vendar pa ima v eni od držav članic podružnico, predstavništvo ali drugo poslovno enoto, se v sporih, ki izhajajo iz poslovanja te podružnice, predstavništva ali poslovne enote, šteje, da ima delodajalec sedež v tej državi članici.<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8</NO.P><TXT>Člen 21 Uredbe, ki je prav tako vključen v ta oddelek, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="021.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0006" ID="QS0006"/>1.</NO.PARAG><ALINEA><P>Delodajalec s stalnim prebivališčem [sedežem] v državi članici je lahko tožen:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>pred sodišči države članice, v kateri ima stalno prebivališče [sedež], ali</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>drugi državi članici ali</TXT><P><LIST TYPE="roman"><ITEM><NP><NO.P>(i)</NO.P><TXT>pred sodišči v kraju, kjer ali od koder delavec običajno opravlja svoje delo, ali pred sodišči v kraju, kjer je nazadnje opravljal svoje delo, ali</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(ii)</NO.P><TXT>če delavec običajno ne opravlja ali ni opravljal svojega dela v eni in isti državi, pred sodišči v kraju, kjer se nahaja ali se je nahajala poslovna enota, ki je zaposlila delavca.</TXT></NP></ITEM></LIST></P></NP></ITEM></LIST></ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="021.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Delodajalec, ki nima stalnega prebivališča [sedeža] v državi članici, je lahko tožen pred sodiščem države članice v skladu s točko (b) odstavka 1.<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="201C" ID="QE0006"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Bolgarsko pravo</HT></HT></P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Zakonik o delovnih razmerjih</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9</NO.P><TXT>Člen 362 Kodeks na truda (zakonik o delovnih razmerjih) določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0007" ID="QS0007"/>[…] Za delovne spore med zaposlenimi – bolgarskimi državljani, ki delajo v tujini – in bolgarskimi delodajalci v tujini je pristojno sodišče v Sofiji, medtem ko je za [navedene spore], če je delavec tožena stranka, pristojno sodišče države kraja stalnega prebivališča delavca v državi.<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="201C" ID="QE0007"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="4"?><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Zakon o diplomatski službi</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10</NO.P><TXT>Člen 21 Zakon za diplomaticheskata sluzhba (zakon o diplomatski službi) določa:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="021.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0008" ID="QS0008"/>(1)</NO.PARAG><ALINEA>[…] Predstavništva Republike Bolgarije v tujini so teritorialne strukture ministrstva za zunanje zadeve, ki zagotavljajo diplomatsko in/ali konzularno dejavnost v drugi državi ali v razmerju do mednarodnih vladnih organizacij.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="021.002"><NO.PARAG>(2)</NO.PARAG><ALINEA><P>Predstavništva v tujini so:</P><P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT>veleposlaništva;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>stalna predstavništva in stalne delegacije pri mednarodnih vladnih organizacijah;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>3.</NO.P><TXT>generalni konzulati, konzulati, vicekonzulati in konzularne agencije;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>4.</NO.P><TXT>diplomatske pisarne in povezovalne pisarne;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>5.</NO.P><TXT>posebne misije v smislu Konvencije o posebnih misijah, ki jo je <DATE ISO="19691208">8. decembra 1969</DATE> […] sprejela Generalna skupščina Združenih narodov.</TXT></NP></ITEM></LIST></P></ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="021.003"><NO.PARAG>(3)</NO.PARAG><ALINEA>Ministerski savet [svet ministrov] na predlog Ministar na vanshnite raboti [minister za zunanje zadeve] odpira predstavništva v tujini, določa njihovo vrsto in jih zapira.<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="201C" ID="QE0008"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11</NO.P><TXT>Člen 22 zakona o diplomatski službi določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="022.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0009" ID="QS0009"/>(1)</NO.PARAG><ALINEA>Predstavništvo v tujini sestavljajo vodja misije, diplomatsko osebje, upravno in tehnično osebje ter pomožno osebje v smislu Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih, sprejete <DATE ISO="19610418">18. aprila 1961</DATE> na Dunaju […], Dunajske konvencije o konzularnih odnosih, sprejete <DATE ISO="19630424">24. aprila 1963</DATE> na Dunaju […], in Konvencije o specialnih misijah.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="022.002"><NO.PARAG>(2)</NO.PARAG><ALINEA>Na predstavništvu v tujini je mogoče odvisno od njegove vrste, njegovih funkcij in njegove zasedbe urediti pisarne.</ALINEA><ALINEA>[…]<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="201C" ID="QE0009"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12</NO.P><TXT>Člen 80 tega zakona določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0010" ID="QS0010"/>Vodja misije predstavništva v tujini lahko s pisnim dovoljenjem ministra za zunanje zadeve, dodeljenim na podlagi obrazloženega poročila, sklene pogodbo o zaposlitvi z lokalnim prebivalcem.<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="201C" ID="QE0010"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Spor o glavni stvari in vprašanje za predhodno odločanje</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13</NO.P><TXT>ZN je bolgarska državljanka s stalnim prebivališčem v Sofiji, ki ima dovoljenje za prebivanje v Španiji, kjer je kot izvajalka opravljala storitve, povezane z dejavnostjo generalnega konzulata.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14</NO.P><TXT>ZN je <DATE ISO="20190430">30. aprila 2019</DATE> v Bolgariji proti generalnemu konzulatu vložila tožbo, s katero je predlagala, prvič, priznanje njenega delovnega razmerja, in drugič, plačilo nadomestila za neizrabljen plačan letni dopust, in sicer za 120 neizrabljenih dni letnega dopusta, kar ustreza 30 dnevom letno, za obdobje od <DATE ISO="20130102">2. januarja 2013</DATE> do <DATE ISO="20170629">29. junija 2017</DATE>.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="5"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15</NO.P><TXT>ZN trdi, da je v navedenem obdobju na podlagi šestih zaporednih pogodb, sklenjenih z generalnim konzulatom, zagotavljala storitve v zvezi s sprejemanjem dokumentov v zadevah, ki so jih pri konzulatu sprožili bolgarski državljani, in upravljanjem teh zadev.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16</NO.P><TXT>ZN navaja, da lahko predstavništva Republike Bolgarije v skladu z zakonom o diplomatski službi zaposlujejo osebe samo na podlagi pogodb o zaposlitvi, s katerimi se formalno uredi razmerje med delodajalcem in delavcem. Glede tega pojasnjuje, da sklenjene pogodbe izpolnjujejo zahteve glede vsebine pogodbe o zaposlitvi na podlagi bolgarskega prava.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17</NO.P><TXT>Generalni konzulat pa izpodbija pristojnost bolgarskih sodišč za odločanje o sporu o glavni stvari in se sklicuje na pristojnost španskih sodišč kot sodišč kraja opravljanja dela ZN.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče dvomi o obstoju čezmejnih učinkov, ker se spor o glavni stvari nanaša na bolgarsko delavko in bolgarskega delodajalca ter je njuno pravno razmerje tesno povezano z Republiko Bolgarijo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19</NO.P><TXT>Poleg tega predložitveno sodišče poudarja, da bolgarski zakon izrecno določa, da lahko v primeru pogodb, sklenjenih med bolgarskim delodajalcem s sedežem v tujini in bolgarskim državljanom, ki dela v tujini, morebitne spore obravnavajo le bolgarska sodišča. Ker je generalni konzulat pododdelek bolgarskega državnega organa s sedežem v drugi državi članici in ker je njegova dejavnost načeloma povezana z zaposlitvijo bolgarskih državljanov, naj se zato Uredba št. 1215/2012 ne bi uporabljala za spore med državljani države članice in konzularnimi predstavništvi te države članice s sedežem v drugi državi članici.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20</NO.P><TXT>V teh okoliščinah je Sofiyski Rayonen sad (okrožno sodišče v Sofiji, Bolgarija) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0011" ID="QS0011"/>Ali je treba člen 5(1) Uredbe (EU) št. 1215/2012 v povezavi z njeno uvodno izjavo 3 razlagati tako, da se Uredba uporablja pri določanju mednarodne pristojnosti sodišča države članice za pravni spor med delavcem iz te države članice in konzularno službo te države članice na ozemlju druge države članice, ali pa je treba ti določbi razlagati tako, da se za tak spor uporabljajo nacionalne določbe države članice, katere državljanki sta obe stranki, ki urejajo pristojnost?<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/></P></QUOT.S></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Vprašanje za predhodno odločanje</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče z vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 5(1) Uredbe št. 1215/2012 v povezavi z uvodno izjavo 3 te uredbe razlagati tako, da se ta člen uporablja za določitev mednarodne pristojnosti sodišč države članice za odločanje o sporu med delavcem iz ene države članice in konzularnim organom te države članice, ki je na ozemlju druge države članice.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22</NO.P><TXT>Za odgovor na vprašanje za predhodno odločanje, ki se nanaša na člen 5(1) Uredbe št. 1215/2012 v povezavi z uvodno izjavo 3 navedene uredbe, je treba določiti, ali se Uredba št. 1215/2012 uporablja za položaj, zaradi katerega je nastal spor o glavni stvari.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23</NO.P><TXT>Glede tega je treba na prvem mestu preučiti, ali spor o glavni stvari spada na področje uporabe Uredbe št. 1215/2012 kot <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0012" ID="QS0012"/>civilna in gospodarska zadeva<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="201C" ID="QE0012"/> v smislu člena 1(1) te uredbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24</NO.P><TXT>Uredba št. 1215/2012 nadomešča Uredbo Sveta (ES) št. 44/2001 z dne <DATE ISO="20001222">22. decembra 2000</DATE> o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 4, str. 42), zato razlaga, ki jo je Sodišče podalo glede določb zadnjenavedene uredbe, velja tudi za Uredbo št. 1215/2012, saj se določbe teh dveh instrumentov prava Unije lahko štejejo za <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0013" ID="QS0013"/>enakovredne<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="201C" ID="QE0013"/> (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20161116">16. novembra 2016</DATE>, <NAME.CASE>Schmidt</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑417/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:881">EU:C:2016:881</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0026">26</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="6"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25</NO.P><TXT>Glede tega je treba poudariti, da se v skladu s členom 1(1), prvi stavek, Uredbe št. 44/2001 ta uredba uporablja v civilnih in gospodarskih zadevah. Razlaga pojma <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0014" ID="QS0014"/>civilne in gospodarske zadeve<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="201C" ID="QE0014"/> je privedla do tega, da so nekatere sodne odločbe zaradi narave pravnega razmerja med strankama spora ali zaradi predmeta spora izključene iz področja uporabe Uredbe št. 44/2001 (glej med drugim sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20090428">28. aprila 2009</DATE>, <NAME.CASE>Apostolides</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑420/07</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2009:271">EU:C:2009:271</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0042">42</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26</NO.P><TXT>Sodišče je tako ugotovilo, da čeprav nekateri spori med javnim organom in subjektom zasebnega prava lahko spadajo na področje uporabe Uredbe št. 1215/2012, pa je drugače, kadar javni organ deluje v okviru izvajanja javne oblasti. Izvajanje prerogativ javne oblasti s strani ene stranke spora, ker ta izvaja pooblastila, ki odstopajo od splošnih pravil, veljavnih v razmerjih med posamezniki, namreč ta spor izključuje iz civilnih in gospodarskih zadev v smislu člena 1(1) Uredbe št. 1215/2012 (glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190228">28. februarja 2019</DATE>, <NAME.CASE>Gradbeništvo Korana</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑579/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:162">EU:C:2019:162</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0049">49</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27</NO.P><TXT>Glede spora, ki je nastal med veleposlaništvom tretje države, ki je v državi članici, in njegovimi zaposlenimi je Sodišče razsodilo, da naloge veleposlaništva, kot izhaja iz člena 3 Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih, sklenjene <DATE ISO="19610418">18. aprila 1961</DATE> na Dunaju, v bistvu zajemajo predstavljanje države pošiljateljice, varstvo njenih interesov in spodbujanje prijateljskih odnosov z državo sprejemnico. Veleposlaništvo pri izvajanju teh nalog, tako kot vsaka druga oseba javnega prava, lahko deluje <HT TYPE="ITALIC">iure gestionis</HT> in prevzema obveznosti ter pridobiva pravice, ki imajo civilnopravni značaj, zlasti na podlagi sklenitve zasebnopravnih pogodb. To je zlasti v primeru, ko sklepa pogodbe o zaposlitvi z osebami, ki ne opravljajo nalog v povezavi z izvajanjem prerogativ javne oblasti (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20120719">19. julija 2012</DATE>, <NAME.CASE>Mahamdia</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑154/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:491">EU:C:2012:491</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0049">49</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28</NO.P><TXT>To <HT TYPE="ITALIC">a fortiori</HT> velja tudi v primeru spora med generalnim konzulatom in osebo, ki tam zagotavlja storitve v obliki individualnega dela v zvezi s sprejemanjem dokumentov v zadevah, ki so jih pri konzulatu sprožili bolgarski državljani, in upravljanjem teh zadev, pri čemer gre za opravljanje storitev, ki ne spada v okvir izvajanja javne oblasti in pri katerem ni nevarnosti, da bi posegale v interese Republike Bolgarije na področju varnosti (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20120719">19. julija 2012</DATE>, <NAME.CASE>Mahamdia</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑154/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:491">EU:C:2012:491</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0056">56</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29</NO.P><TXT>Zato spor, ki izhaja iz pogodbe, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, lahko spada na področje uporabe Uredbe št. 1215/2012 kot civilna in gospodarska zadeva. Vendar mora predložitveno sodišče ugotoviti, ali je tako glede na vsa dejstva v postopku v glavni stvari.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30</NO.P><TXT>Na drugem mestu je treba glede tujega elementa, katerega obstoj je pogoj za uporabo navedene uredbe, poudariti, da Uredba št. 1215/2012, čeprav v uvodnih izjavah 3 in 26 uporablja pojem <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0015" ID="QS0015"/>čezmejne pravde<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="201C" ID="QE0015"/>, ne vsebuje nobene opredelitve v zvezi s tem.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31</NO.P><TXT>Člen 3(1) Uredbe (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20061212">12. decembra 2006</DATE> o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="399" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2006">UL 2006, L 399, str. 1</REF.DOC.OJ>) opredeljuje enakovreden pojem <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0016" ID="QS0016"/>čezmejna zadeva<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="201C" ID="QE0016"/> kot zadevo, v kateri ima vsaj ena od strank stalno ali običajno prebivališče v državi članici, ki ni država članica, v kateri je sodišče, pred katerim poteka postopek (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20200507">7. maja 2020</DATE>, <NAME.CASE>Parking in Interplastics</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑267/19 in C‑323/19</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:351">EU:C:2020:351</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0033">33</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32</NO.P><TXT>Ker obe ti uredbi spadata na področje pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah s čezmejnimi posledicami, je treba uskladiti razlago enakovrednih pojmov, ki jih je v teh zadevah uporabil zakonodajalec Unije (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20200507">7. maja 2020</DATE>, <NAME.CASE>Parking in Interplastics</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑267/19 in C‑323/19</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:351">EU:C:2020:351</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0035">35</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33</NO.P><TXT>Sodišče je na podlagi navedenega člena 3(1) razsodilo, da ker ima tožeča stranka v postopku za izdajo plačilnega naloga sedež v državi članici, ki ni država članica sodišča, je spor čezmejni in torej spada na področje uporabe Uredbe št. 1896/2006 (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20200507">7. maja 2020</DATE>, <NAME.CASE>Parking in Interplastics</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑267/19 in C‑323/19</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:351">EU:C:2020:351</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0034">34</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="7"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34</NO.P><TXT>Glede tega je treba navesti, da je veleposlaništvo, kadar gre za pogodbe o zaposlitvi, ki jih sklene v imenu države, <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0017" ID="QS0017"/>poslovna enota<QUOT.END REF.START="QS0017" CODE="201C" ID="QE0017"/> v smislu člena 18(2) Uredbe št. 44/2001, če se naloge delavcev, s katerimi je ta sklenila te pogodbe, nanašajo na dejavnost upravljanja, ki jo veleposlaništvo izvaja v državi sprejemnici (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20120719">19. julija 2012</DATE>, <NAME.CASE>Mahamdia</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑154/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:491">EU:C:2012:491</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0052">52</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35</NO.P><TXT>Ta ugotovitev velja še toliko bolj, če pogodbe o zaposlitvi ne sklene veleposlaništvo, ampak generalni konzulat, če so izpolnjeni pogoji, našteti v točki 48 sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20120719">19. julija 2012</DATE>, <NAME.CASE>Mahamdia</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑154/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:491">EU:C:2012:491</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36</NO.P><TXT>Po analogiji je treba šteti, da je generalni konzulat <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0018" ID="QS0018"/>poslovna enota<QUOT.END REF.START="QS0018" CODE="201C" ID="QE0018"/> za namene Uredbe št. 1215/2012, ker izpolnjuje merila, določena v sodni praksi Sodišča. Natančneje, generalni konzulat se kot teritorialna struktura ministrstva za zunanje zadeve dolgoročno odraža navzven kot trajna izpostava tega ministrstva. Generalni konzulat zastopa ministrstvo v državi sprejemnici; vodi ga generalni konzul ter lahko samostojno pridobiva pravice in prevzema obveznosti po civilnem pravu. Iz tega sledi, da je konzulat v skladu z ugotovitvami iz točk 49 in 50 sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20120719">19. julija 2012</DATE>, <NAME.CASE>Mahamdia</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑154/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:491">EU:C:2012:491</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), mogoče šteti za center poslovnih dejavnosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37</NO.P><TXT>Iz tega izhaja, da če konzulat pomeni <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0019" ID="QS0019"/>poslovno enoto<QUOT.END REF.START="QS0019" CODE="201C" ID="QE0019"/> neke države članice v drugi državi članici, je treba šteti, da ima ena od strank v sporu stalno ali običajno prebivališče v državi članici, ki ni država članica sodišča, ki odloča o zadevi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38</NO.P><TXT>Glede tega je treba opozoriti, da so bile pogodbe o opravljanju storitev, ki so predmet postopka v glavni stvari, sklenjene v Španiji in obveznosti, naložene s temi pogodbami, so bile izpolnjene v isti državi članici.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39</NO.P><TXT>Glede na navedeno je treba ugotoviti, da ima spor o glavni stvari čezmejni učinek.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40</NO.P><TXT>Ker je vprašanje za predhodno odločanje omejeno na uporabo Uredbe št. 1215/2012 in se ne nanaša na določitev pristojnosti bolgarskih ali španskih sodišč v obravnavanem primeru, bo moralo predložitveno sodišče sprejeti sklepe glede uporabe člena 362 bolgarskega zakonika o delovnih razmerjih.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41</NO.P><TXT>V teh okoliščinah je treba na postavljeno vprašanje odgovoriti, da je treba člen 5(1) Uredbe št. 1215/2012 v povezavi z uvodno izjavo 3 te uredbe razlagati tako, da se ta člen uporablja za določitev mednarodne pristojnosti sodišč države članice za odločanje o sporu med delavcem iz ene države članice, ki ne opravlja nalog v povezavi z izvajanjem javne oblasti, in konzularnim organom te države članice, ki je na ozemlju druge države članice.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Stroški</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42</NO.P><TXT>Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><JURISDICTION><INTRO>Iz teh razlogov je Sodišče (osmi senat) razsodilo:</INTRO><P><HT TYPE="BOLD">Člen 5(1) Uredbe (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20121212">12. decembra 2012</DATE> o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah v povezavi z uvodno izjavo 3 te uredbe je treba razlagati tako, da se ta člen uporablja za določitev mednarodne pristojnosti sodišč države članice za odločanje o sporu med delavcem iz ene države članice, ki ne opravlja nalog v povezavi z izvajanjem javne oblasti, in konzularnim organom te države članice, ki je na ozemlju druge države članice.</HT></P></JURISDICTION></CONTENTS.JUDGMENT><SIGNATURE.CASE><SIGNATORY><P>Podpisi</P></SIGNATORY></SIGNATURE.CASE></JUDGMENT>