1.   Komisijina ocena učinkovitega delovanja sistema upravljanja in nadzora temelji na rezultatih vseh razpoložljivih revizij, ki jih izvajajo države članice, službe Komisije in Računsko sodišče, rezultatih preiskav, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam, ali drugih informacijah o skladnosti z merili za imenovanje iz člena 2(1) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1042/2014 (*1).

Komisijina ocena zajema notranji nadzor nacionalnega programa, dejavnosti upravljanja in nadzora, ki jih izvaja odgovorni organ, in nadzorne in revizijske dejavnosti revizijskega organa ter temelji na preverjanju skladnosti s ključnimi zahtevami iz tabele 1 v Prilogi.

2.   Skladnost s ključnimi zahtevami iz odstavka 1 na podlagi kategorij iz tabele 2 v Prilogi se uporabi za oceno učinkovitega delovanja vsakega pristojnega organa in za sprejetje splošne ugotovitve o sistemu upravljanja in nadzora. Pri splošni ugotovitvi o sistemu upravljanja in nadzora se upoštevajo morebitni olajševalni ali oteževalni dejavniki.

3.   Vrste resnih pomanjkljivosti pri učinkovitem delovanju sistema upravljanja in nadzora so primeri, v katerih se za katero koli od ključnih zahtev iz točk 2, 4, 5, 8, 11, 12 ali 14 tabele 1 v Prilogi ali za dve ali več drugih ključnih zahtev iz navedene tabele oceni, da spadajo v kategorijo 3 ali 4 iz tabele 2 v Prilogi.

1.   Kadar Komisija ugotovi eno ali več posameznih ali sistemskih nepravilnosti ali eno ali več pomanjkljivosti pri učinkovitem delovanju sistema upravljanja in nadzora (v nadaljnjem besedilu: sistemske pomanjkljivosti), uporabi finančne popravke.

V tej uredbi nepravilnost pomeni vsako kršitev prava Unije ali nacionalnega prava oziroma vsako kršitev nacionalnih predpisov z dejanjem ali opustitvijo dejanja s strani upravičenca ali upravičencev, ki zaradi neupravičene postavke odhodkov škoduje ali bi lahko škodovala splošnemu proračunu Evropske unije.

Znesek finančnega popravka se, kadar je mogoče, določi za vsak primer posebej in je enak točnemu znesku odhodka, ki je bil napačno zaračunan splošnemu proračunu Unije.

Kadar Komisija ugotovi nepravilnosti v reprezentativnem vzorcu odhodkov v celotnem nacionalnem programu ali njegovem delu, preverjanje pravilnosti drugih odhodkov pa ne bi bilo stroškovno učinkovito, se lahko popravek določi z ekstrapolacijo rezultatov pregleda vzorca na preostalo populacijo, iz katere je bil izbran vzorec.

Kadar Komisija ugotovi sistemske nepravilnosti ali sistemske pomanjkljivosti, popravka pa niti z ekstrapolacijo ni mogoče natančno količinsko opredeliti, se za odhodke, ki so prijavljeni za del prizadetega sistema v skladu z okvirnimi merili in lestvicami iz odstavkov 2 in 3, uporabi pavšalni finančni popravek.

Pavšalni popravki se lahko uporabijo tudi v zvezi s posameznimi nepravilnostmi.

2.   Stopnja pavšalnega popravka se določi ob upoštevanju naslednjih dejavnikov:

3.   Stopnja popravka se določi na naslednji način:

če narava in resnost nepravilnosti ali sistemske pomanjkljivosti ne upravičujeta 5-odstotne stopnje popravka, se lahko stopnja v skladu z načelom sorazmernosti zniža na 2 %.

4.   Če po uporabi finančnega popravka v proračunskem letu pristojni organ ne sprejme ustreznih popravnih ukrepov in se v naslednjem proračunskem letu ugotovijo iste nepravilnosti ali pomanjkljivosti, se lahko stopnja pavšalnega popravka zaradi trajanja nepravilnosti ali pomanjkljivosti poviša na stopnjo, ki ne presega naslednje stopnje na lestvici iz odstavka 3.